Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev» Din 2*—
Leto 11.	Ljubljana, 10. decembra 1931.	Štev. 47
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80’—	telj: za konzorcij „Športnega lista1 Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Ministrstvo za telesno vzgojo
Prvi start smučarjev
V zadnjem tednu je prineslo jugoslovansko časopisje nad vse razveseljivo novico, da je sklenila kr. vlada v Beogradu ustanoviti posebno ministrstvo za telesno vzgojo. Natančnejša zakonska določila o nalogah, upravi in delokrogu novega ministrstva bodo izdana naknadno, najbrže bo o tem govorila narodna skupščina.
Na kongresu Saveza Športnih Sa-vezov v Zagrebu so bila podana obširna poročila o zakonskih predlogih, ki se tičejo telesne vzgoje naroda. Po teh predlogih sodeč bo novo ministrstvo poseben državni urad za telesno vzgojo. ki bo obstojal iz zastopnikov ministra prosvete, ministra vojske, ministra narodnega zdravja in socijalne politike, iz zastopnika SSS in SKJ. Med kandidati za novega ministra se čuje ime dr. Ljudevita Pivka, profesorja in narodnega poslanca v Mariboru.
V zavesti, da bo moglo novo ministrstvo tudi s skromnimi sredstvi mnogo pripomoči k razmahu športnega pokreta v naši domovini žclimov da se čimpreje ustanovi, če so bili zakonski predlogi, podani v Zagrebu, ki zahtevajo, da postanejo telesne vaje obvezne za vse državljane obojega spola do 21. leta — dalje, da zgradi vsaka občina tekom 10 let toliko športnih prostorov, da pridejo na vsakega prebivalca 3 m2 — torej če so biti ti predlogi za naš trenutni položaj preveč moderni, bo imelo novo ministrstvo nalogo, skrbeti za razmah sporta v šoli in v vojski, moralo bo moralno in materijelno podpirati športne in telovadne organizacije, misliti na ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo in tekom let pripraviti teren za moderne zakone, kot jih imajo v drugih državah.
II. kongres športnikov
Najvišja jugosL športna oblast, t. j. Zveza Športnih Zvez je imela te dni velik kongres, -ki so se ga udeležili delegati vseh posameznih športnih in telovadnih orgu.niza.cij in predstavniki najvišjih drž. oblasti. Nj. Vel. kralja je zastopal armijski general Marič, navzoča sta bila dalje g. ban dr. Perovič in mestni župan dr. Srkulj, zastopniki ministrov vojske in mornarice, narodnega zdiravja, trgovine in prosvete.
Ko so bili ob 3. popoldne delegati zbrani v mest. posvetovalnici, je otvoril. kongres predsednik ZSZ, podban dr. Hadži. Uvodoma je predlagal pozdravno in vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, nato je v svojem1 govoru v jasnih besedah orisal fenomenalna vlogo športa v državljanski vzgoji in podal stremljenja centralne zveze v Zagrebu. (Njegov govor prinašamo v posebnem članku.) Tajniško poročilo je podal dir. Gnvičič. Povedal je med drugim, da je osnovan nov olimpijski odbor pod okriljem ZSZ. S Sokolom K.l so sklenile nekatere zveze dogovore, da morejo tudi člani sokolskih: društev tekmovati v športu.
Zvezina blagajna je razpolagala s 162.918 Din. Od tega je izdala na podporah poedinim organizacijam 76.000 Din, enako vsoto pa so dobile posamezne zveze od javnih oblasti po posredovanju ZSZ. Celokupnih izdatkov je bilo 83.098 Din, od tega 92% 'za podpore, 4.5% za inventar in le 3.5% za administracijo.
Obširna so bila poročila komisij za zakonske predloge, s katerimi naj bi država uredila in podprla športno gibanj. Kakor v drugih državah, tako naj bi postala tudi pri nas telesna vzgoja ob-, vezna za vse državljane do 21. leta starosti. Občine naj bodo z zakonom dolžne postaviti toliko športnih prosto-rov, da bodo prišli 3 m2 na vsakega prebivalca. Na eni naših univerz se bo moral organizirati tudi študij telesne vzgoje, da bomo dobili kvalificirane moči za
šole, vojsko in ža organizacije. Nujnost predlogov je podčrtal referent z besedami: »Ne oziramo se na impozantne organizacije Zedinjenih držav Amerike, ker te razpolagajo s. sredstvi, na katere mi ne moremo misliti, tudi se ne oziramo na veliko dejavnost Francije, Nemčije in Italije, ki so potrošile težke milijone za igrišča in stadione, toda ne moremo preko nespornega dejstva, da so nas prehitele tudi male države kakor Rumunska, ki ima že zakon za telesno vzgojo in posebno visoko šolo, da je daleč pred nami Grška s svojo športno šolo in z zakonom o igriščih in končno, da je siromašna Bolgarska kot država dala več kakor se daje pri nas o čemer nas je mogla prepričati letošnja »Balkanijada v Sofiji«.
O temi »Sport in vojska« je referiral g. Joso Goreč, V izčrpnem poročilu je prikazal zlasti uspehe JZSS-a, ki že 8 let sodeluje z vojsko in čigar zasluga je, da je vojaške oblasti pridobil za smučanje. O zdravstveni kontroli sporta je podal temeljito izdelan referat zdravnik dr. Živko Prebeg, o katerem bomo še obširnejše pisali.
O stanju in uspehih jugoslov. športnih organizacij je poročal Veljko Ugri-nič. Uspehi na nacionalnih in internacionalnih tekmah so naši javnosti poznani, zato le nekaj statistike največjih športnih zvez:
Lahkoatletska zveza ima 17 klubov,
1143 tekmovalcev, vseh članov pa je 5869.
Najmočnejša je Nogometna zveza, v kateri je včlanjenih 390 klubov. Tudi njeno finančno stanje je zelo povoljno in pohvalno je treba ugotoviti, da podpira Nogometna zveza tudi druge zveze, ki imajo manj dohodkov.
Plavalna zveza šteje 26 klubov, 962 tekmovalcev in 8000 članov. Ko je govoril g. referent o kopališčih, je izjavil tudi sledeče: Blagodejnost privatne inicijative, navdušenja in idealizma športnih prvoboriteljev je osrečila baš Jugosl.
Planica, 9. dec. 1931.
Včeraj je priredil agilni Smučarski klub Ljubljana prvo letošnjo medklubsko tekmo na 10 km. Start je bil pri koči v Tamarju, nato je vodila proga proti Nadiži, na levo >v Kolmar do višine poti na Sleme, ob pobočju do poti na Grlo in ob vznožju Ponče nazaj do cilja pri koči v Tamarju.
3.	Zuccato Remigij, Sm. K. Ilirija, 1.01:22;
4.	Klančnik Alojzij, Sm. K. Dovje- * Mojstrana, 1.01:28;
5.	Lakota Ciril, Sm. K. Dovje-Moj-strana 1.01:37.
Sledita tekmovalca izven konkurence Bäbler Leon, Sm. K. Bled. 1.04:06: Istenič Rudo, Sm. K. Ilirija, 1.04:48;
Smučarski dom SK Ilirije v Planici.
Startalo je 16 tekmovalcev, med temi 3 juniorji izven konkurence, od katerih je eden odstopil. Senzacija dneva je bila zmaga mlajšega Jakopiča nad starejšim in da je Šramel, ki je veljal za favorita, dosegel 6. mesto, kar gre na rovaš maže. Presenetil je dober plasman Zuccata. Snežne razmere so bile z ozirom na nestalno vreme še dokaj povoljne. —
Rezultati:
L Jakopič Avgust, Sm. K. Ljubljana, 57:08;
2. Jakopič Albin, Sm. K. Dovje-Moj-strana, 58:02;
6.	Šramel Bogo, Sm. K. Ljubljana, 1.04:50.
Vrstni red naslednjih: Senčar Lado, Bolje Slavko, Knap Leon, Mušič Lju-ban, Rašič Aleksander, Teran Maks in Legovič Franc. Cas slednjega je 1.10:22.
Ob tej priliki smo si ogledali novo smučarsko postojanko SK Ilirije na Slatni. Ponosna stavba je zadivila vsakogar in graditelji zaslužijo najboljše priznanje. Nasledinja tekma v Planici bo 20. dec. ob priliki slavnostne otvoritve ilirjanskega smučarskega doma. Obisk obeta biti zelo velik, ker vsakdo se bo rad poslužil polovične vožnje, ki bo veljala za dan otvoritve!
plavalno zvezo, ko je bilo zgrajeno po inicijativi zaslužnega športnika g. ing. Bloudka Ilirijansko kopališče v Ljubljani, prvo v naši državi, ki odgovarja olimpijskim predpisom. Bog daj, da bi se uvrstili tudi drugi medi te pionirje sporta«.
Zimsko športna zveza je za nogometno najmočnejša športna organizacija v državi: 92 klubov, 1780 tekmovalcev, 12.000 članov, a neorganiziranih smučarjev in drsalcev je najmanj 25.000. Obširno je poročal g. Ugrinič o uspehih doma in v inozemstvu in je zaključil: v nobenem sportu ni dokumentirana sposobnost, moč in vztrajnost naše rase tako močno kakor v zimskošportnem in to po zaslugi predsedstva, ki tej organizaciji načeluje1.
Po poročilih so bile volitve, pri katerih so bili soglasno izvoljeni: predsednik podban dr. Stevan Hadži, podpredsedniki dr. Ivo Pirc, general Knežević
in Veljko Ugrinič, tajnika Hrvoje Maca-novič in dr. Grivičič, blagajnik Jovanovič.
Sledila je debata radi razpusta olimpijskega odbora, katere sta se zlasti udeleževala gen. Knežević in ing. Simonovič iz Beograda. Rezultat vsega je bil sklep, da ima stari olimpijski odbor nalogo, da skliče zbor zastopnikov športnih zvez, na katerem bo podal obračun o delovanju oz. .nedelovanju in bo likvidiral.
Kongres športnikov, katerega je je prenašala zagrebška radio postaja je dokumentiral zdravo orientacijo, uspehi pa bodo odvisni od volje državnih oblasti in od finančnih moči.
Pijte
Športniki!
BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn I
V nedeljo 13. decembra ob pol 3. uri popoldne nogometna tekma
HAŠK (Zagreb): ILIRIJA
na nogometnem igrišču Ilirije.
Nogomet
FINALE ZA POŠKODBENI FOND LNP ILIRIJA:PRIMORJE 2:0 (1:0).
Končno smo vendarle prišli do finala. Kakor je bilo pričakovati, sta se plasirala oba najmočnejša kluba Ljubljane. V tem boju, ki pomeni za Ljubljano vedno derby, je ponovno zmagala Ilirija.
Preden preidemo k poročilu o tekmi sami, ne moremo preiti preko aranžmaja od strani LNP. Prav nič nam ni znano, na kak način in na podlagi čigavega razpisa se vršilo srečanje med Svobodo in Slovanom, obema premagancema iz I. kola. Ta tekma, ki bi se morala pričeti ob 13., se je zaradi zakasnitve obeh moštev pričela s četrturno zamudo, kar je povzročilo, da je morala biti glavna tekma zaradi teme predčasno prekinjena. V sedanji pozni jeseni je moralo biti vsakomur jasno, da ne bo mogoče tekme završiti, četudi bi se pričela pravočasno. Sodnik je odžvižgal 24 minut pred koncem, ker je že postajalo megleno in bi jo moral tudi v slučaju pravočasnega pričetka zaključiti vsaj 5 minut predčasno. Zadostovalo bi pač, da bi se vršila samo tekma med Ilirijo in Primorjem s pričetkom1 ob 14. uri.
Da li bo sedaj LNP odločil, dia s-e mora odigrati še preostalih 24 minut, nam ni znano1.
V predtekmi je Svoboda porazila , Slovana s 5:2. Rezultat je nekoliko previsok. čeprav je Svoboda zaslužila zmago. Moštvi nista v športnem oziru nudili ničesar.
Vodstvo glavne tekme je bilo po medsebojnem sporazumu poverjeno dr. Planinšku, kateremu sta se predstavili naslednji moštvi:
Ilirija: Jakšič — Janez, Bergles — Belak, Varčič, Pogačnik — Ice, Sandi, Svetic, Košak, Pipan.
Primorje: Jančigaj —- Svetic I, Jug II — Zemljak, Slamič, Sočan — Hassl, Golob, Svetic II, Jug I, Uršič.
Tekma je bila od početka do konca živahna in zanimiva. Težak teren — zemlja se je zaradi nastopivšega južnega vremena omehčala in spremenila v blato — je stavil na sodelujoče velike zahteve. Da sta moštvi do konca vzdržali nespremenjeno oster tempo priča, njuni dobri kondiciji.
Zmaga Ilirije je bila zaslužena. Po- : dala je boljšo igro. Njeni napadi so bili boljše izvedeni ter odločnejši. Primorje je sicer tudi pogostoma napadlo, vendar je manjkala v napadalni vrsti povezanost.
Ilirija je imela svoje najboljše moči v obrambi in napadalni vrsti. Jakšič je pokazal, da ni zastonj branil svetišče naše d'ržavne enajstorice. V krasnem stilu je razčistil več nevarnih situacij. Dobro sta mu sekundirala oba branilca. Krilska vrsta je v odvzemanju žoge popolnoma zadovoljila, Ahilova peta pa je podajanje. Prav redke so bile žoge, ki so našli pot k lastnemu igraču, navadno jih je dobival nasprotnik, večinoma Slamič. V trojici je še najbolj ugajal Varčič, dočim je Pogačnik močno popustil. Napad ima v Sveticu izvrstnega tehni-čarja, kateremu ne dela žoga nikakih preglavic, poleg tega se zna osvoboditi j iz še tako- težkih situacij. Košak topot s | svojimi streli ni imel sreče. Smetano je polizal Sandi, ki je dvakrat potisnil dva po Jančigaju odbita strela v gol.
Primorje je imelo najmočnejšo opo- j ro v obrambi. Svetic je bil najboljši back na polju. Prav dbbro se: je uveljavil Slamič. V napadu sta bila najdelav-nejša Jug in Golob. Slednji je velik talent in bp sčasoma postal prvorazredna moč.
Uršič je, kakor običajno, mnogo kvaril z of-sidom:. Njemu kot staremu rutinerju se kaj takega ne bi smelo dogoditi. V splošnem je Primorje zaigralo mnogo bolje, kot teden dni popreje v prijateljski tekmi.
Litiblfanski I. razred
PRIMORJE B:HERMES 3:1 (3:1).
Zdi se, da posamezni prvorazredni klubi ne vzamejo resno prv. tekem z B-garniturami. Tako je Hermes v nedeljo postavil proti Primorju precej mešano moštvo, ki je zraven še zelo indolentno igralo. Igra, ki jo je podlalo, je bila v polju sicer dobra, kombinatorno in tehnično lepa — ali pred golom P. se je vsa terenska premoč porazgubila
vsled neodločnosti notranjega napada. B-team Primorja je bil tehnično in kombinatorno slabša enajstorica in se je moral večinoma braniti. Vse tri gole je dosegel iz prodorov. Sodil je g. Skalar.
ILIRIJA B:JADRAN 7:2 (3:0).
Z nekaterimi »ligaši« ojačena in par juniorji oslabljena II. garnitura Ilirije je bila od začetka do konca gospodar na terenu, če izvzamemo nekoliko energičnih prodorov Jadrana. Jadran ne zmore smotrene skupne igre. Temu so mnogo vzrok pogoste spremembe v sestavi moštva, posebno v napadu. Telesno dobro razviti Jadlranaši z relativno dobro tehniko bi dosezali sicer lahko daleko boljše rezultate. Ilirija je imela dober napad, ki ga je prevdarno vodil Luče. Sodil je g. Ahčan.
Znano je, da so prvorazredni večinoma proti rednemu igranju ligaških B-teamov v njihovem prvenstvu. LNP utemeljuje sedanji sistem s sklepi zadnje gl. skupščine in odklanja izločitev tekem z B-teami iz tabele. Zadnjo besedo bo izrekel v tem vprašanju najbrž JNS.
Reči moramo, dla skupščina —- ako bi sploh bila kompetentna za določanje načina prvorazrednih tekem. LNP bi željam klubov prav lahko ustregel, če bi bilo samo malo dobre volje. Pri sedanjem podsavezu na to žal ni mogoče računati. S tem, da je dovolil, da smejo v B-garniturah igrati 8 igralci iz ligi-nih moštev, je še povečal nerazpolože-nje. »Zakonite« ligaške trojke so po mnenju teh klubov v precejšni meri vzrok, da je prvotno vsestransko lepo zanimanje za prvenstvo prvorazrednih zelo popustilo1.
Kaj se trmastih, športa praznih glav pri LNP tičejo interesi ,želje in stremljenja klubov?! Iz vsega delovanja se vidi, da si ti ljudje niso na jasnem, dla 'obstoji pocfsavez radi klubov, ne pa klubi radi podsaveza!
DOMŽALE:DISK 1:1 in 4:3.
Domžale, 7. decembra.
Zadnji dve nedelji smo imeli svoj 1 »derby« v .obliki srečanja ,domačih^rj-valov, starega SK Diska in mladega SK Domžal. Zmagali so — kar je simpatično in za stvar dobro znamenje |— mladi, in to dejansko in moralno. Prisostvovale so »derby«-ju seveda v:še Domžale.	L
Prvo nedeljo, 30. m. m. sta nastopila kluba na igrišču »Diska«. Po vroči, razburljivi borbi je srečanje I. moštev končalo neodločeno 1:1, dočim je predigra rezerv prinesla tesno zmago Diska 3:2.
Revanš 6. t. m. je prinesel zasluženo zmago SK Domžal v razmerju 4:3. Rezerve so igrale 0:0. Neodločen izid.prvega »derby«-ja je še povečal zanimanje za revanš in zares je imelo igrišče' Domžal rekorden poset. Že predigra rezerv je bila napeta in lepa; Domžalci so bili boljši od Diskovcev, vendar niso mogli izraziti tega v rezultatu. Sodil je g. Likar dobro in ostro kot je dolžan svojemu domačemu imenu »Hrenček«.
Prvo moštvo Domžal je odigralo eno svojih najboljših tekem. V prvem polčasu je vidno prevladovalo in doseglo do odknora 3:1. V drugem polčasu je Disk poostril igro preko dopustnih mej. Poškodovan je bil tako levi branilec Domžal in posebno golman in Disku je uspelo izenačiti na 3:3. Pet minut pred koncem so se odločili Domžalci za splošno ofenzivo; po požrtvovalnih naporih je levo krilo v predzadnji minuti1 doseglo z neubranljivim strelom odločilni 4. gol. Tekmo je vodil g. Zalokar od podsaveza (?).
Publika je takoj proslavila zmago Domžal. Na licu mesta se je napravila povorka z belozeleno klubsko zastavo SK Domžal na čelu, ki je glasno dala izraza svoji radosti z vzklikanjem1 domžalskemu prvaku.
PRIHODNJE DRŽAVNO PRVENSTVO.
Za bližnjo redno glavno skupščino JNS je pripravljena množica predlogov, da bi se zopet spremenil način odigravanja državnega prvenstva. Nekaj teh predlogov smo že prinesli v predzadnji številki. Danes citiramo morda najboljšega teh predlogov. Izhaja od sarajevskih klubov, predvideva v glavnem letošnji sistem po ligah, razdeli pa klube
v štiri skupine in razširi drž. prvenstvo na nekatere nove klube. Za naše prilike bi bil ta predlog sprejemljiv. Zanimiv je za nas tudi zaradi tega, ker edini med vsemi dosedanjimi projekti vzame v poštev mariborskega prvaka. Vsi drugi projekti računajo samo s prvo-plasiranima kluboma Ljubljane, kakor se tudi v dosedanjih propozicijah govori le o dveh ljubljanskih klubih. Predlog pač morda preveč vpošteva sarajevske klube, pa ta nedostatek bo znala brez dvoma korigirati skupščina.
Definitivne ureditve odigravanja drž. prvenstva seveda ta predlog ne predstavlja kakor ga ne predlstavlja sedanji sistem. To vprašanje bo dokončno rešeno, ko bo prodrl edino pravilni princip,, da naj tekmujejo za prvenstvo države efektivno najmočnejši klubi države brez ozira na to, iz katerega mesta so in koliko jih je iz katerega mesta. To je način, ki velja v Avstriji, Italiji, ČSR. Madjarski itd. Sedanje lige so prva etapa na poti do takega prvenstva. Spremembe, ki jih bo sklenila savezna skupščina, smejo— in bodo — zgolj izpopolnile sedanji sistem. K starim', slabšim sistemom ne bodo vodile.
V naslednjem podajamo glavne misli sarajevskega predloga:
PREDZADNJE KOLO DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
.Pretekla nedelja je prinesla nadaljnji dve točki BSK-u, Gradjanski je odvzel v Splitu Hajduku eno točko in postal s tem resen tekmec za drugo mesto v letošnjem1 prvenstvu, Concordia je na lastnem igrišču nadvladala Sašk iz Sarajeva.
BSK:MAČVA 3:1 (l:0).
Šabčani so igrali nad pričakovanje dobro in bili posebno v prvem polčasu enakovreden nasprotnik novemu državnemu prvaku. Nekoliko je pripomogla k temu pač tudi medla igra BSK-a sama. Po odmoru je BSK pospešil tempo in se je igralo ostrejše. Gole za BSK so dali Vujadinovič, Virič, in Marjanovič ter za Mačvo Jovanovič. Sodnik g. Andre (N. Sad).
HAJDUK:GRADJANSKI 1:1 (0:1).
Obe moštvi sta igrali slabše kot povprečno igrata. Hajdukovo moštvo ve, da je prvenstvo za letos že odločeno. Gradjanski je pokazal večjo borbenost ter dosegel v 39. minuti po Kokotoviču gol, ki ga je H. šele v 31. min. in po trdem boju mogel izravnati. Proti koncu je postala igra ostra, Bonačič je bil zaradi izpada proti Rajkoviču zopet enkrat izključen. Sodil je sarajevski sodnik g. Focht.
CONCORDIA:SAŠK 5:2 (2:1).
Pred malobrojno publiko je Concordia obvladala Sarajevčane sigurnejše kot se je pričakovalo. Igra se je po fair-nosti in lepoti prijetno razlikovala od zadnjih tekem za drž. prvenstvo. Gole so dali za C. Lolič 3, Valjarevič in Jazbec ter za SAŠK oba Klemens. Sodil je gosp. Jokšič (Beograd) izvrstno* kot vedno.
OSTALE VAŽNEJŠE TEKME V DRŽAVI.
V	Zagrebu se po odigranih jesenskih prvenstvenih tekmah L razr. brez presledka nadaljuje s pomladanskim delom prvenstva. Preteklo* nedeljo so bile odigrane tekme Željezničar:Slavlja 7:0, Jugoslavija:Viktorija 2:2, Ferraria:Sokol 1:0, Grafičar:Sparta 2:1. — Na praznik 8. t. m. je priredila Viktorija »brzotur-nir« s tekmami samo po 20 minut. Rezultati so bili: Hašk:Viktorija 0:0, Gradjanski :Željezničar 0:0, Željezničar:Hašk 0:0, Gradjanski:Viktorija 1:0, Željezni-čar:Viktorija 2:0, Gradjanski:Hašk 1:1. Zmagovalec je bil torej Željezničar.
V	Beogradu je bilo poleg drž. prvenstvene tekme BSK:Mačva važnejše prv. srečanje Jedinstvo:Sloga 2:1.
V	Subotici je Bačka zmagala nad Sandom z 2:1 (prvenstv. tekma).
NE DAJTE LNP-u POOBLASTIL ZA SKUPŠČINO JNS!
Kakor običajno, apelira LNP tudi povodom bližnje skupščine JNS-a, ki bo 20. t. m. v Beogradb, na klube, naj mu odstopijo pooblastila (glasovnice). Koalicija Primorje-Svoboda zbere* svoja pooblastila sicer sama — apel podsaveza pa naj učinkuje na nevtralne in boječe
— in pribavi koaliciji nadaljnih glasovnic. Samo za to gre. Na stroške podsaveza bodo zopet potovali v Beograd z vsemi zbranimi glasovi brez razločka eksponirani zastopniki koalicije — istočasno ko klubi zaman vlagajo najtehtnejše prošnje za denarno pomoč.
Klubi naj bi se končno zavedli, da ni v njihovem interesu in v interesu našega sporta, če vzdržuje to nesposobno in neobjektivno upravo še dalje na oblasti. Zato ne dajte pooblastil LNP-u! LNP nima pravice terjati jih od klubov. Če bi zaupniki LNP hoteli izvajati kak pritisk, naj se javi to takoj JNS-u in obvesti uredništvo našega lista.
Pismo iz Osjeka
Osijek, 8. dec.
S!avija:Pecs Baranya 7:0!
Za dva tjedna završiče se jesensko prvenstvo prvoga razreda u Osijeku, dok prvenstvo drugoga razreda igrače se još sedam nedjelja. U prvome razredu vodi Slavija, na dVugom mjestu je Hajduk, a na trećem Gradjanski. Kako izgleda, ovi će klubovi tako i ostati, dok se za Grafičar i Makabi ne može još reći, na koje će se mjesto plasirati. U drugom razredu je situacija još nejasna.
Financijalno podbacile su ove utakmice. Prvi razlog je tome taj, što se uslijed sveopšte krize opaža manje posjećivanje utakmica, a drugi razlog jest hladno vrijeme. Šteta je, da se prvenstvo mora dalje forsirati, jer se po na-redjenju JNS-a mora završiti db konca marta. Tako* će se odmah nakon jesenjeg bez ikakvog prekida početi proljetno prvenstvo.
Pisali smo već, da se osiječka Slavia momentano nalazi u vanređnoj formi kao do sada još nijedna osiječka momčad. To je opetovano dokazala u da-našnoj utakmici sa prvorazrednim: pro-fesijonalnim klubom Pecs Baranya, koji u prvenstvu Madjarske ne zauzima slabo mjesto1. Slavija je pobijedila nakon sijajne, tehnički dotjerane igre sa 7:0 (5:0)!	S. Št.
Mariborski težki atleti v Zagrebu
Maribor, 3. dec.
Dne 1. decembra t. 1. so se spoprijeli v Zagrebu v zanimivi boksarski in roko-borbni težki atleti mariborskega SSK Maratona z glasovitimi atleti SK Croa-tia. — Dasi so imeli Maratonci proti izkušenim in vsestransko priznanim nasprotnikom. zelo težko stališče, so njihovi uspehi nadvse častni. Zagrebški listi priznavajo Mariborčanom dobro formo in vzorno disciplino. To potrjujejo tudi doseženi rezultati:
Boks: Kampač (Maraton) je v ognjevitem boksu popolnoma premagal Monasa (Croatia). Drozg (Maraton) je v dovršenem stilu v težki borbi premagal Jovanoviča (C.) — Štrukelj (M.) je podlegel brez večjega odpora drž. prvaku Matejinu (C.).
Rokoborba:	Maratonec Gobec
je podlegel prvaku Savske banovine Vodopivcu (C.) po točkah. — Sledila je zanimiva borba med tehnično dobrim mladim Fišerjem (M.) in Babičem (C.), reprezentantom starejše šole. Po dolgi borbi se je Fišerju posrečilo spraviti na pleča nasprotnika.
Kot zadnja sta se spoprijela Maratonec Pirher, prvak Dravske banovine v svoji teži, z večletnim jugoslovanskim prvakom Markovičem (C.). Borba med obema prvakoma se je pričakovala z največjo napetostjo*. Vendar ni prišlo do prave odločitve, ker je že po 20. minuti bil proglašen kot zmagovalec po točkah Markovič (C.).
Mariborčani so uživali v Zagrebu vsestransko gostoljubje ter so povabili svoje zagrebške sovrstnike na revanžo v Maribor.
A- f \	/K s\
Redni občni zbor SK Ilirije se je vršil 2. t. m. v dvorani OUZD ob dobri udeležbi članstva. Radi pomanjkanja prostora bomo obširnejše poročali o občnem zboru šele v prihodnji številki ter prinesli v izvlečku najzanimivejša porot-čila.
vr ^^ ^ V'W" ^ v
Prihodnja številka »Športnega lista« izide v sredo 23. t. m. kot božična številka v povečanem obsegu.
Vtisi iz plavalne tekme Čehoslovaška : Avstriia
V prijetni družbi ljubljanskih konser- 1 vatoristov sem se mudil pretekli tedten v Pragi in nazaj glede smo se ustavili tudi na Dunaju.
Mnogo zanimivosti nudi Dunaj ino- ' zemcu, povsod nas je bilo dosti, mene ^ pa je koj zvabilo v Diana-Baid. Imel sem j srečo. Na' vratih tega sijajnega zimske- , ga kopališča je naznanjal velik plakat, da se baš tisti dan, v soboto1 6. t. m. ob 8. uri 'zvečer in naslednjega dne vrši meddržavna plavalna tekma med Av- | strijo in Češkoslovaško.
Velikanska dvorana je bila že mno- j go pred napovedanim časom nabito pol- j na. Ljudje vseh slojev sp zavzeli vse vrste parterja, na balkonu prvega in drugega nadstropja. Krasen, impozan- | ten je bil pogled na ogromni plavalni ■ stadion, okrašen z zastavami najrazlič- j nejših narodnosti; tudi naša je bila j vmes. - Bazen je dolg 33.33 m, tri dolžine dajo torej 100 m.
Nisem »drukal«, ker sem bil vendar »nevtralec«, pa vseeno mi ni dalo, da ne bi ploskal, če je zmagal čehoslovak : ali če je iv waterpolu žoga pretresla : avstrijsko mrežo.
Točno ob uri je bil dan znak za prvi start:	j
200 m prsno gospodje; Na startu Schäfer za Avstrijo, Wilhelm1 za ' ČSR; krasna borba, ki jo je vitki Avstrijec odločil v svojo korist v času 2 min 53.4 sek. Čeh je zaostal skoro za 10 m in je rabil 3:1.8.
100 m p r o s t o gos p o d j e : Steiner (Č.) 1:02; Swoboda 1:05.8. Čehoslovak ima nemško ime in Avstrijec slovansko. Navdušenje publike, ki je naprej vedela, da Avstrija v tej bitki nima iz-gledov, je bilo od starta do 66.6 m nepopisno, ker je vodil Avstrijec, poleglo Pa se je od tod naprej, ko je prevzel vodstvo Čehoslovak in skoro utihnilo, ko je zmagal.
200 m prosto dame: Veliko razočaranje za ČSR. Svitakovo, preveč gotovo zmage, je premagala za par metrov mala Dittmerjeva v času 3:11. Re-
zultat ni dober in delo zaostaja za onim naše prvakinje Lampretove.
Štafeta 4X100 m prost o : Publika je bila silno razburjena, ker je bila zmaga negotova in ker Dunajčani polagajo dosti večjo važnost na štafete kot naši ljudje. V njih se najbolj jasno odraža kvaliteta, časi posameznikov so bili približno enaki, t. j. 1.01, 1.03, 1.05, 1.06 za Češkoslovaško in 1.02, 1.04, 1.04, 1.06 za Avstrijo. Silna bitka se je bila od prvega metra do zadnjega, zmago je odločil za Češkoslovaško Steiner v času 4.16.5. Avstrijci so zaostali za dolžino moža.
Med temi točkami so se vršile interne tekme dunajskih klubov z ne preveč dobrimi rezultati, n. pr. 100 m prsno dame 1.34, hrbtno v 1.37 in še razne 66.6 meterske proge, ki se pri nas po času ne dajo primerjati.
Zadnja točka pred waterpolom je bila 3X100 m mešana štafeta za gospode. Za Avstrijo so startali Schäfer, Koller in Keltscher, za ČSR. Wilheim, Meiling in Getreuer. Zmago je odločil že Schäfer v prsnem, plavanju, ko je pri-dbbil proti Wilheimu skoro 7 metrov. Ves napor drugega Čehoslovaka, da bi zmanjšal razliko, je ostal brezuspešen in Getreuer, ki je videl, da je bitka že izgubljena, je plaval popolnoma ležerno in rabil 1.10 za svojih 100 metrov. — Avstrijci so zmagali slavljeni od publike v rekordnem1 času 3.37.2.
Waterpolo-tekma, igrana v krasnem stilu, bi rekli akademskem1, je nudila izreden užitek. Avstrijci so v prvem polčasu vodili z 2:0, potem pa so se Čehi zbrali in trikrat povrsti presenetili razočarane Dunajčane — publiko še bolj kot plavače.
V celotni klasifikaciji je zmagala Avstrija s 35:34 točk.
Stilno mi plavači Češke in še manij avstrijski niso ugajali. O lepemi plavanju ni govora, vsi hitijo in uporabljajo dosti sile. Zeloi mi je ugajal edino Schäfer, ki mi je v prsnem plavanju pokazal, kako je treba plavati, ako se hoče doseči mednarodne rezultate. Igor Sever.
Govor zagrebškega podbana dr. St. Hadžiia na kongresu ZSZ
Po uvodnih besedah, s katerimi je predsednik ZSZ, podban dr. Hadži, otvo-ril kongres in pozdravil navzoče predstavnike oblasti, je g. podban med drugim izvajal sledeče:
»Za nas športnike je ogromnega pomena, da pokaže javnost in zlasti predstavniki civilnih in vojnih oblasti interes za sport in za naše delo, kakor tudi za današnji svečani dan, ki ga posvečamo sportu. Jugoslovanski sport je bil in je še vedno v težkem položaju, ali mi se vsi borimo in borili se bomo z entuzijazmom in z odločnostjo za njegov napredek. Povem Vam, da naletimo mi vsi, ki delamo na organizaciji športa, na velike težkoče in ni Zveze, ki se ne bori vsak čas proti najtežjim zaprekam. Toda v nas je čvrsta volja, elan, borbenost in vztrajnost, kakor tudi dobri zdravi živci, ki bodo obvladali vse zapreke, ki motijo pravi razvoj sporta. Naša javnost mora vedeti, da je šport koristen ■n važen faktor, ker se na žalost v naši javnosti tolmači sport pogosto popolnoma napačno in netočno.
Sport je važen ne le zato, ker vzgaja državi zdrave in disciplinirane podanike, ker daje vztrajne in odlične vojake
in zlasti radi tega, ker vobče dviga raso in ustvarja krepek in zdrav narodni podmladek. Sport zahteva soliden in trezen način življenja in odvrača mladino od raznih zablod.
Vsem je prav dobro znano, kako se s sportom dviga turistika in mi smo v naši kraljevini videli športnike iz vseh krajev, ne samo Evrope, temveč tudi iz drugih kontinentov, ki so prišli k nam, da preizkusijo svoje sile.
Posebej je treba omenjati, kako je naš sport proslavil ime in zastavo našega naroda, ko si je v inozemstvu'osvojil nagrade z zmago nad reprezentativnimi moštvi drugih močnejših in velikih držav- Spominjati se moramo1, kako so naši teami zmagovali v Ameriki in v Franciji, Nemčiji, Rumunski, Avstriji in Grčiji. Ti rezultati so koristili prestižu naše kraljevine, dvignili so naš ugled v inozemstvu in mnogi so nas šele potom sporta spoznali. Kdor je bil v velikih stadionih v Parizu, Amsterdamu in v Atenah, ko so se naši telovadci, atleti in igralci tenisa priborili slavne zmage, ko se je dvignila naša zastava na jambor zmage in ko je 50.000 in več ljudi stoje poslušalo našo himno, ta je mogel oce-
ti T -'".v ž. s:

Kralj, dvorni dobavitelj
V. BIZJAK & DRUG tvor“,ca kek8a
parna pekarna
ZAGREB
PODRUŽNICA: LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 7

niti pravp vrednost naših uspešnih nastopov v inozemstvu.
Naši športniki so veliki patrioti. Oni vprezajo vse svoje sposobnosti in sile, boreč se požrtvovalno za slavo in čast vsega naroda,
Vse to so velike koristi in prednosti, ki jih nudi sport, upostaviti je treba te možnosti, da se bolje razvija. Sport mora biti osnovan na solidni bazi in potrebno je sistematsko delo. Zato smo vse športne zveze povezali in združili, da s skupnim in složnim delom dosežemo ono, česar razcepljeni in kot poe-dinci ne bi mogli doseči. Mi zahtevamo in pričakujemo, da se bodo uvaževale naše opravičene zahteve in predlogi, kakor:
vprašanje sprejema potrebnih zakonov in dajatve državnih podpor, vprašanje dovoljenja nastopanja in organiziranja dijaštva srednje šole, reguliranje in odobrenje popustov na železnicah. Že sedaj lahko izjavim, da je g. minister narodnega zdravja in socijalne politike pokazal polno razumevanje in pripravljenost za izdanje potrebnih zakonov, zlasti zakona o telesni vzgoji.
Tekom preteklega leta smo videli, da nam je sodelovanje zvez koristno. Združili smo se in po izdelanem programu smo delali za procvit in smotre-no ureditev našega sporta, samo da mu omogočimo siguren napredek. Zveza Športnih Zvez ima nalogo, da pomaga športnemu pokretu in da se briga za složno delo vseh športov. Za ta čas je uživala zaupanje vseh zvez, ker ni le sestavno in postopoma delala na izgraditvi vseh športov, temveč je tudi po-edine šibkejše zveze sama materielno podpirala in je dosegla več manjših podpor od strani oblasti, je pomagala pri posredovanjih in je v športnem interesu nudila pomoč skoro vsem zvezam. Zveze Športnih Zvez je dobila v preteklih dneh še večjo važnost, ker je z razpustom Jugosl. olimpijskega odbora prevzela njegove funkcije in s tem koncentrirala vsa športna vprašanja. V okrilju vsezveze je največja garancija, da se bo ob tesnem sodelovanju vseh zvez in ob strokovnem razumevanju storilo vse tudi v tem1 pravcu, kar se more v sedanjih prilikah narediti.«
Tek Uiedinienia
Kakor vsako leto, je tudi letos priredilo Primorje na dan 1. decembra tek skozi Ljubljano. Na startu so bili poleg atletov Primorja in Ilirije tudi Sokoli. Prireditev so s svojo navzočnostjo počastili g. dr. Mayer kot zastopnik bana ter predsednik Jug, Kot. Saveza gospod ppolk. Jaklič ter drugi odličnjaki:
Na dolgi progi (ca. 5 km), ki je vodila preko Gradu je startalo 12 tekačev: 1. Krevs (Pr.) 17:19.3, 2. Kovačič (Sokol Stražišče) 17:19.6, 3. Bručan (II.) 17:27.8, 4. Ilovar (II.), 5. Senčar (II.).
Kratka proga (ca. 2700 m): 1. Ogrin (Pr.) 9:11.8, 2. Glavnik (II.) 9:35.4, 3. Hitti (II.) 10:00.6, 4. Žorga A. (P.) 10:20.
Popoldanski razdelitvi nagrad v restavraciji Zvezdi je prisostvoval g. ban dr. Marušič, ki je zmagovalcem razdelil darila. Navzoči so bili tudi zastopniki drugih klubov, med njimi gg. ppolk. Jaklič, predsednik SK Ilirije dr. Dular, predsednik pokrajin, ods. Kot. Saveza Gorjanc itd.
Priporoča se
OTEL SLON
LJUBLJANA
Maribor, 1. dec.
Tek Osvobojenja.
Dopoldne se je vršila tradicijonalna prireditev ISSK Maribora, spominski tek za prehodni Vahtarjev pokal, ki je ob rekordni udeležbi atletov krasno uspel. Proga je bila letos krajša: vodila je izpred igrišča Maribora po Koroščevi in Maistrovi ulici preko Zrinjskega trga, po Kolodvorski ulici in Aleksandrovi cesti na trg Svobode. Druga leta se je teklo še po Slovenski in Gosposki ulici. Ker pa je v času, ko se tek vrši, na teh ulicah največji promet, je bila proga spremenjena. Pokroviteljstvo prireditve je tudi letos blagohotno prevzel g. komandant mesta, ki ga je zastopal g. podpolkovnik Petelin.
Za pokal se je teklo letoč četrtič. Vsi klubi so prijavili svoje najboljše tekmovalce. Na startu je bilo impozantno število 24. Proga je bila izredno težka, ker so bile ceste pomrznjene in ledene, tudi je vladal občuten mraz. Takoj po startu sta se v ostrem tempu odtrgala favorita Podpečan in maratonec Germov-šek. Vodila sta čas eden, čas drugi, dokler ni v krasnem finišu Germov-š e k občutno povečal razdaljo in s kakimi 25 m naskoka prvi rezal trak na cilju. Zbrane mase gledalcev so burno pozdravile zmagovalce, pa tudi ostali tekači so bili deležni ovacij.
Rezultati: 1. Germovšek (Maraton) 5.45, 2. Podpečan (Železničar) 5.50, 3. Strnad (Svoboda) 6.01, 4. Straub (Ž), 5. Novak (Ž), 6. Skamlec (M), 7. Konič (Maribor), 8. Cinotti (Ž), 9. Sidar (Ž).
Na cilj je dospelo 16 tekačev, 8 jih je odstopilo med tekom.
Popoldne ob 15. uri je bil sestanek tekmovalcev in jurije pri »Orlu«. Vodja teka g. Bergant je obrazložil zgodovino in namen teka, se zahvalil funkcijonar-
jem in tekmovalcem za sodelovanje in razglasil rezultate, nakar je zastopnik pokrovitelja g. podpolkovnik Petelin z lepim nagovorom izročil zmagovalcem darila tt. Miha Vahtar. Potek tekmovanja in razdelitev daril je filmal g. Roman Vales; film se bo v kratkem predvajal v enem tukajšnjih kinov.
Pohvaliti je treba SK Svobodo, ki je šele pred 14 dnevi ustanovila lahkoatletsko sekcijo, pa je postavila 6 tekačev, ki so se dobro placirali.
Tek je pokazal razmah lahke atletike v Mariboru in je bil dostojna športna manifestacija praznika narodnega ujedinjenja.
Razno
OBČNI ZBOR SK TRŽIČ.
24. oktobra se je vršil redni letni občni zbor SK Tržiča. Glasom poročil posameznih funkcijonarjev je bilo v jubilejnem letu — praznovala se je namreč v tem poslovnem1 letu 10 letnica kluba — izvršeno mnogo uspešnega dela v športnem, propagandnem in gmotnem oziru, Ako se navede le, da je znašal denarni promet v tem poslovnem letu nad 50.000 Din, da se je vršilo okrog 50 tekem in sicer zimsko-sportnih, nogometnih, bazenskih, lahkoatletskih in kolesarskih, vidimo, da odbor v resnici zasluži priznanje, ki mu ga je izrekel občni zbor. Propagandni uspehi so razvidni posebno iz tega, da je bilo v tekočem letu ustanovljenih v Tržiču več športnih klubov, tako SK Viktorija, SK Svoboda in nogometna sekcija Sokola. Vsi ti klubi goje v glavnem nogomet in hazeno. Po številu bazenskih družin je Tržič najbrž na prvem mestu v Sloveniji, ker ima vsak klub po dve družini, nekateri celo tri. — V SK Tržiču sta najbolj marljivo delovali zimskošportna in nogometna sekcija, kateri sta vodila g. Stransky in g. Kamenik. Izvoljen je bil nov odbor, v katerem je par novih odbornikov. Nov odbor je dobro sestavljen in daje upanje, da bo SK Tržič tudi v novem poslovnem letu navzlic nerazumljivemu nasprotstvu in nerazumevanjem, s katerim se mora včasih boriti, brez ozira na levo ah desno, deloval samo za procvit športne ideje in s tem tudi za lastni napredek in pro-speh.
Vsem, ki so nas v tekočem letu podpirali, posebno pa mestni občini in g. županu, tvrdki Glanzmannn, g. baronu Fr. Bornu pri Sv. Ani najiskrenejša hvala!
Jugoslovanski Moto-Savez je imel 22. ra. m. svojo redno gl. skupščino v Beogradu. Skupščina je odobrila delovanje
I
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. z.
Dunajska 3 3. Telefon 34-34
uprave v minulem letu ter izročila predsedniku g. Edu Funku veliko bronasto plaketo v priznanje za njegovo posebno zaslužno delovanje. V novi upr. odbor sta izvoljena iz Ljubljane g. Jakob Gorjanc kot podpredsednik in g. Vek. Ke-pee kot odbornik, oba člana motokole-sa-rske Ilirije. Predsednik je zopet g. Funk, tajnika gg. Radovič in Jelišič, načelnik športne komisije g. Strzalkowsky, vsi člani I. Hrv. Motokluba v Zagrebu. — Prihodnje leto se bo vršila gl. skupščina v Ljubljani. — Za gorsko prvenstvo 'se bo vozilo bodočo sezono na Ljubelj; dirko bo organizirala motokole-sarska Ilirija. — Bodočih prvenstvenih tekmovanj ne bo izvedel več savez, nego bodo pooblaščeni za izvedbo posamezni klubi. Klasifikacija drž. prvenstva še bo vršila odslej po točkah in sicer se bo tekmovalo v cestnih, gorskih in dir-kališčnih vožnjah. — Člani - klubi morajo poravnati članarino do 15. marca, sicer bodo črtani.
Mariborski Moto-klub je izvolil na občnem zboru nov odbor, ki mu načeluje
O smuškem treningu se da mnogo .teoretizirati, a ne d!a se postavljati norm, ki bi veljale za vsakogar. Tudi na inozemsko literaturo se ne moremo zanesti, ker povsod so drugačne razmere, drugačni tereni, drug zimsko-sportni nivo. Zato sem smatral, da bo vsakega smučarja zanimalo, kakšne metode in kakšne izkušnje imajo naši slovenski tekmcvalci in sem sp obrnil do njih z vprašanji predtreninga, treninga v snegu, tekmovanja, prehrane, opreme itd. Vsi so mi rade volje odgovorili, za kar se jim tudi tem potom iskreno zahvaljujem. V našem listu in deloma v »Slovencu« bom objavil odgovore gg. Bervarja, Joška in ing. Jankota Janše, Banovca in v današnji številki Režka. Moj namen je, da se dragocene izkušnje, ki so si jih pridobili imenovani tekmovalci timom lastne prakse in študija, potom tekmovanja doma in v inozemstvu, potom tečajev itd prenesejo v široke kroge mlajših tekmovalcev. s Torej čujmo, kaj pravi Režek, ki sicer malo govori in je zato njegovo pri-jpovedovanje tem: bolj dragoceno, u Kakšen je Vaš, poletni ozir. jesenski trening?: Gojite gozdne teke, lahko atletiko, alpinistiko. plavanje, gimnastiko?... n Predvsem gozdne teke. -— Izmenoma tečem v lahkoatletskem stilu in specijalni smučarski tek s palicami. — Al-pinistike ne morem imenovati zgolj kondicijski trening, ker jo gojim samostojno. V zvezi s plezalskim treningom gojim redno tudi gimnastiko.
Kako trenirate v snegu za vztrajnost in za hitrost vožnje? Delate sistematično ali le od slučaja do slučaja? Kakšen je Vaš sistem? Ali se pri treningu izčrpate?
Vztrajnost treniram po švicarskem, našim terenskim in tekmovalnim razmeram prilagodenem načrtu. — čim pade sneg tečem cca 10 km gozdnega teka, dia prilagodim dihanje spremembi zraka. Ob količkaj ugodnih snežnih razmerah preidem na trening s smučmi. Treniram povprečno vsak dan. Ob vstopu v sezono ne vozim: daljših prog od 6 km. Predvsem pazim na čistoto stila in pravilen tempo dihanja. Predmetno progo 6 km skušam voziti v enakomernem tempu tako, da za dele proge, ki vodijo vkreber, ne rabim več kot 15—20% več časa kot v ravnini. Po približnih 20 dneh treninga začnem v srednjem tempu voziti progo 18 km, po 30 dlneh 30 km. 14 dni pred prvo tekmo vozim progo 18 km' v polnem tekmovalnem tempu in merim čas. Če rabim za progo, ki jo vozim1 vedno, manj kot 1:25, sem v svoji polni formi in nastopim na tekmi. — V splošnem se v treningu izčrpavam le na gotovih delih proge, katerih polno obvladanje je velika prednost pri tekmovanju, n. pr. vkreber. Smatram, da je nemogoče v tekmovanju voziti popolni tekmovalni tempo, če istega nisi treni-iml. —
■ In počitek?
L.,
Teden dni pred tekmo počivam, t. j. rfe treniram, vozim večinoma le navzdol.
: Kakšne izkušnje imate s prehrano, tlako sodite o masaži?
Hranim se mešano. Masiram se redno po vsakem treningu.
zopet dosedanji predsednik g. Anton Antončič; podpredsednika sta gg. Ivan Pelikan in Ernest Fasching, tajnik g. Rod, Jurjavčič, blagajnik g. Franc Majcen, načelnik športne komisije g. Usar. — Občni zbor je odlikoval g. Jurjavčiča kot glavnega delavca v pretekli sezoni s častnim darilom. Delovanje kluba je bilo v te; sezoni zelo živahno; priredil je dva »lova na lisico«, dve cestni dirki, eno ocenjevalno vožnjo, štiri velike izlete (med njimi tri v inozemstvo! in več manjših nedeljskih izletov. Program za bodočo sezono bo istotako bogat in ga bo v podrobnostih izdelala tehnična komisija.
Novi odbor JTTS. Na glavni skupščini Jugoslovanskega table tenis saveza, ki se je vršila 1. t. m. v Zagrebu, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Zahradka. I. podpreds. Josip Spreitzer, II. podpreds. Alko Kohn, tajnik I. Kalo-gjera, tajnik II. Ravnikar, blagajnik Müller; odborniki; Kprenčič, Rosenfeld, Nemec; revizorji; Legenstein, Frutlc, Be,-valek; savezni kapetan Heyes.
Kakšna je Vaša taktika z ozirom na razdelitev energije na dolgi progi? ; | Pri tekmovanjih predvsem' presodim moč konkurence. Taktika teka je potem odvisna od startne številke. Če imam visoko startno 'številko, skušam čim-, preje prehiteti tekmovalce, ki so pred menoj. Zato vozim s starta v polnem enakomernem tekmovalnem tempu, ki ga specijelno treniram. Če prehitim tek-movalcc. tempo v ravnini prilagodim tempu tekmovalcev, ki sem, jih prehitel.
. Strmine pa pretečeni v polnem, tempu, ki ga od cca 3 km pred ciljem poudarjam do skrajnosti. O tekmovalni, taktiki bi bilo mogoče napisati celo knjigo, vse je odvisno od razmer v katerih je tekmovati.
. Kaj mislite o našem smuškem naraščaju?
Naraščaju je težko kaj dopovedati. Izkušnje ga bodo privedle na pravo pot ali —? Naša mlajša smučarska generacija ne obljubuje mojstrskih tekaččV na daljavo. Trenira ' brez šistčhia :od slučaja do slučaja in se izživlja na vež-balnih brežinah v »umetnem« smučanju. Organizacija mladinskih tekem je pomanjkljiva in tekmovanja prirejena takoj ob vstopu v sezono uničujejo še ta materijal, ki nam je na razpolago.
D. U.
Najboljši smuški materijal Vsa oprema za zimske športnike
najugodne še
A. GOREČ?:;
LjubU »rte
v palači Uublj. kreditne sanke.
Vsa popravila!
Zahtevajte
cenik
brezplačno!
GOZDNI TEK SM. K. LJUBLJANA.
Dne 8. pr. m. je priredil Sm. ki. Ljubljana klubski gozdni tek. Proga za seniorje je znašala preko 5 km ter šla od hotela Tivoli po spodnji poti skoro do Belleveuje od koder je zavila strmo navkreber skozi gozd do bivše skakalnice in okrog šišenskega hriba po poti do vrha Rožnika, od vrha pa v ravni črti skozi gozd navzdol do čada in po poti zopet do hotela Tivoli. — Proga za ju-niorje je šla skupno s progo za seniorje do bivše skakalnice, od koder je takoj zavila nazaj po poti do hotela Tivoli ter je znašala ca. 2V% km. Višinska razlika pri dolgi progi je znašala ca. 80 m, pri krajši ipa ca. 50 m. Startalo je 7 seniorjev in 10 juniorjev, od katerih so vsi dospeli na cilj. Doseženi rezultati so zelo dobri ter se je vsem poznal reden trening v telovadbi in teku, ki se vrši dvakrat na teden in katerega se vsi tekmovalci redno udeležujejo.. Med seniorji je prispel prvi na cilj Bogomir Šramel v času 21.02, drugi Zupančič Uroš
21.12 in tretji Bolje Stanko 22.26; pri juniorjih je zanimivo., da je prišlo v razdobju 1 minute od 10 tekmovalcev 9 na cilj. Tudi pri juniorjih so doseženi časi zelo dobri. — Prvi je prispel na cilj Močnik v času 10.50, drugi Jakopič Gu-stel v času 10.52, tretji Hribernik 10.56.
GOZDNI TEK SK ILIRIJE.
V nedeljo dne 22. m. m. se je vršil gozdni tek Za verificirane smučarje JZSS-a, ki ga je priredila SK Ilirija s startom in ciljem na igrišču na Celovški cesti. Proga je bila dolga ca. 10 km in je bila sicer nekoliko težja, vendar ne pretežka, kar se najboljše vidi iz dejstva, da je prispel prvoplasirani na cilj povsem, svež. Rezultati so sledeči:
1. Germovšek Štefan, Sl. s, k. Maraton, Maribor 37'03; 2. Ilovar Janez, Ilirija, Ljubljana 38-30; 3. Jakopič Albin, Sm. ki. Dovje-Mojstrana 40'01; 4. Senčar Leopold, Ilirija, Ljubljana; 5. Zuccato Remigij, Ilirija, Ljubljana; 6. Oswald Stane, Ilirija, Ljubljana; 7. Banovec Tone, Ilirija, Ljubljana.
Udeležilo se je teka, kakor razvidno, samo sedem tekmovalcev, kar je naravnost škandalozno, če pomislimo na število vseh verificiranih tekmovalcev. Ob tej priliki bi bilo zlasti naglasiti dejstvo, da se od ljubljanskih klubov ni udeležil teka prav nihče, razen prireditelja, dočim so zunanji klubi uvideli potrebo predpriprave za zimsko sezono baš v tej panogi, ne oziraje se na stroške.
Bilo bi vsekakor koristno, da bi tudi ostali klubi priredili pred sezono taka tekmovanja za svoje smučarje in tako bi se pri prvih prireditvah na snegu že pojavil kader treniranih in pripravljenih i tekmovalcev ter bi doseženi uspehi najboljše dokazali koristnost takih predpriprav.	-
Smučarski klub Celje. Opozarjamo članstvo, da so sedaj suhi smuški tečaji zvezani: z gimnastiko točno postavljeni in sicer; za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od pol 9. do 10. ure zvečer. Za otroke vsako soboto od 6. do pol 8. ure zvečer. Prosimo tudi člane, kateri še niso oddali slike za legitimacije radi polovične vožnje, da to čim prej store. -Slike sprejema ob priliki tečajev gg. Paidasch in Gračner. Opozarjamo, da, kdor ni v posesti te legitimacije, tudi nima pravice starta na saveznih, ozir. podsaveznih tekmah.	Tajnik.
SMUŠKA SKAKALNICA V KAMNIKU.
Vedno večji razvoj smuškega sporta je vzpodbudil SK Kamnik, da se je lotil gradnje smuške skakalnice. Pa ne samo to, nego tudi rezultati prošle sezone so pokazali, da bo naraščaj SKK lahko kos tudi mnogim klubom. Kratko, fantje so hoteli imeti skakalnico!
Težko se je bilo odločiti za primeren prostor, ki se jih v bližnji okolici Kamnika ne manjka; ampak šlo je za prostor, ki je v neposredni bližini mesta, v senci in seveda ;— denar! To je bilo iskanja. Končno! --- 4 minute od kolodvora proti mestu leži. med Zapricami in Kalvarijo.
Načrtov sta se lotila domačina; cand. for. Karel Kumer, znani sportnik-tekač in tehnik Ferdo Šmuc, ki sta jih predložila v event. korekturo Ljubljančanom. Proračun pa je bil na 7000 Din. Denarja seveda ni bilo, pa se je pričelo »prosjačenje« kar po 100 Din pri domačinih, ki so se res vsi odrezali. Tuj,-prom. društvo je dalo 2000 Din, župan gosp. Kratnar je tudi to pot ponovno pokazal svojo naklonjenost in dal les za most brezplačno na razpolago, trgovec A. Stergar konja in voz, lastnika zemljišča Meščanska Korporacija in gdč. Jerica Šinkovec pa sta svet odstopila malodane brezplačno. Tako bo skakalnica ta teden gotova! Potem: bomo kamniški smučarji samo še čakali na sneg in pa — ljubljanskih »stručnja-kov«, da ne bo preveč polomljenih dilc. Pokopališče pa je itak kar vis-a-vis!
Kamničani so prepričani, da se bodo ljubljanski skakači prav radi posluževali njihove skakalnice že radi ugodnih zvez in neposredne bližine skakalnice. Poleg tega bo pa skakalnica omogočala skoke od 35—40 m. Nagib naleta je 25%, most je visok 1.90 in nagib dalje 35.5%.
Torej, Bog daj samo obilo snega in
Smuk!
Boris Režek o smuškem treningu
Vež sporta v šole
Na svoje šolstvo smo Slovenci lahko ponosni. Imamo vzorne napredne pedagoge, ki ustvarjajo nove metode in so v stalnih stikih s pedagoškim razvojem v inozemstvu. Le eno ostane človeku nerazumljivo: v vseh vprašanjih vzgoje in učenja smo moderni, telesna vzgoja pa je ostala na isti stopnji kakor pred 10 ali 20 leti. Samo: dve uri telovadbe na teden imamo v učnih načrtih in način te telovadbe je pogosto takšen, da je ne moremo imenovati »telesna vzgoja«. Odločilna važnost gibanja (dela, telovadbe, sporta) za razvoj in za rast mladega telesa je vsakomur znana: šolska telovadba pa mora biti istočasno protiutež slabim posledicam večurnega sedenja.
Naravnost presenetljive so statistike, ki kažejo, kakšen vpliv ima neprestano mirovanje in sedenje na rast učencev. Schmidt-Monard je leta 1895. preiskal 6—7 letne otroke, ki obiskujejo šolo in one, ki je ne obiskujejo. Pri tem je dognal, da so bili šoloobiskujoči dečki za 0.7 kg lažji - torej slabši od onih, ki so ostali doma. Veliko hujša je ta razlika j pri deklicah, kjer znaša 1.3 kg. — Še j druga statistika: leta 1914. je preiskal : Quirsfeld 1000 šolskih otrok in je do-! gnal, da je od teh shujšalo v prvem, šol-i skem letu 16% dečkov in 29% deklic.
Pravega pomena te statistike se zave-I mo le tedaj, če pomislimo, da govori o j oni dobi človeka, ki je določena za rast ! in razvoj. In kar zamudimo v otroških letih, tega; pozneje ne moremo nadomestiti.. t.
Proti telesni degeneraciji sta telovadba in sport dobra protiutež. To je dokazal monakovski profesor dr. E. Matthias, ki je ugotovil, da so dijaki športniki za 4.7 kg težji in da merijo, čez prsa 7.8 cm več od nesportnikov. Pri teh številkah postane vsak zagovor sporta odvišen. treba je dejanj:	več
sporta v šole! Nemci imajo doslej tedensko po dve uri telovadbe in po dve uri sporta v šolah; poleg tega imajo vsak mesec po en prost dan za izlet in razvedrilo V naravi. Torej štiri ure tedensko! In vendar so nemški pedagogi in zdravniki edini v tem, da je to premalo in so edini v borbi za dnevno telovadno uro v ljudskih in srednjih šolah. Prvotno so se nekateri bali, da bo primanjkovalo časa za druge predmete. Poizkusi na raznih šolah, zlasti, pa raz-iškavanja psihologa dr. H. Sippla (glej »Leibesühung und geistige Leistung« Weidmannsche Buchhandlung, Berlin) pa so pokazala kar najpovoljnejše uspehe. Načelno je vprašanje dnevne telovadne ure za Nemce rešeno, treba bo le še povečati igrišča in zvišati število telovadnih učiteljev. Enako važnost pripisujejo šolske oblasti športni vzgoji v Franciji. Madjarski, Belgiji itd. V reformiranih šolah. Avstrije imajo, n. pr. pet ur telesne vzgoje tedensko. Na grških in nemških univerzah ni pripuščen k izpitom, kdor se ne izkaže, da je poseč a 1 športne vaje: ameriške univerze si sploh ne moremo predstavljati brez bogatih bazenov za plavanje in igrišč za lahko atletiko, nogomet, baseball itd.
Tudi v naših latinskih vadnicah stoji zapisano »mens sana in corpore sano«. In vendar imamo za telovadbo le dve, eno ali nič ur tedensko. Amerikanci so bolj praktični; menda bolj malo prevajajo klasike in raje nekaj storijo za to. da bo zdrav duh v zdravem telesu.
Kdor gleda blede obraze in slabotne’ postave naših šolskih otrok, ta bo razumel, da tem otrokom manjka gibanja, igre in razvedrila na svežem zraku. Zlasti bo to očitno, če vidi one redke otroke ali dijake, ki so deležni športne vzgoje v športnih društvih. Kakor bolni in zdravi se ločijo! Ako hoče biti šolska telesna vzgoja uspešna, če hoče nadomestiti vse ono, kar otrok na rasti in na zdravju izgubi, tedaj se mora število telovadnih ur povečati. Ako sledimo inozemskim metodam v drugih šolskih vprašanjih, zakaj ne bi sledili tudi v vprašanju telesne vzgoje?
Ko zapusti otrok šolo, tedaj mora pokazati pri raznih izpitih usposobljenost. Le-to bi moral dokazati tudi v športu, da zna n. pr. vsaj plavati in reševati potapljajoče. Le nekaj ur bi bilo treba 'Žrtvovati šoli za plavanje in mnogo: redkejši bi bili slučaji, da bi se kdo utopih Grkom je bil analfabet enako nezrel kakor neplavač.