Leto VIII. štev. 115.
f*o§lrtlna plačana v gotovini.
V Krškem, v soboto 23. avgusta 1924.
Današnja štev. Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekdvni račun- *J
r—y
je;*®*
)7.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poStn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Ne zavajajte nas v krivico!
Neki podjetnik, ki je obenem naročnik „Napre-ja“. nam piše;
„V Vašem listu od 13. t. m. pišete razne neumnosti o mojem podjetju. Pričakoval bi bil vsaj malo več pameti in boljšega poročevalca.
Morali bi bili pa imeti toliko taktnosti, da bi si zadržali številko, ki je bila namenjena meni, Toliko na Vaše znanje.
S spoštovanjem; N. N.“
Temu in vsem podobnim gospodom iz kapitalističnega sveta se prav nič ne čudimo, da nam namesto stvarnega poročila, ki bi bilo res stvarno, boljše in pametnejše nego je bil objavljeni dopis našega poročevalca, se prav nič ne čudimo, če aam priporočajo tako .taktnost*', kakor jo imajo o. pr. klerikalci. Klerikalci napadajo v svojih časopisih kmeta, pa mu odtegnejo tiste časopise, da ne bo hud; »Pravico dobivajo namreč samo delavci V listih za kmete pa napadajo delavca, ki seveda tudi ne bo vedel. dB ga napadajo, ker je tako zabit, da čita samo tiste liste, ki ga ne napadajo. Mi pravimo, da je tak način pisanja lopovski in mi. ki ne maramo biti lopovi, ne bomo nikdar nobe-mu napadencu zadržali dotične številke .Napreja". v kateri je bil napaden, Sicer si pa tudi ne želimo, da bi bili naši naročniki tako nerodni, da bi si dali ukratiti posamezne številke, nasprotno, zahtevamo, naj vsak reklamira vsako številko, ki je ni dobil. In kai bi rekel g. podjetnik, če bi čital o napadu šele v reklamiranem listu? Upamo, da bi bil hud, da smo mu hoteli ukratiti njegove s plačano naročnino pridobljene pravice iz — strahu pred ajim, Vsem priporočamo, naj si vzgoje v svoji okolici take prijatelje, da bo že enkrat prenehalo zb-hrbtno napadanje. Pravi prijatelji bi morali namreč napadenca opozorili na napad, ne pa se mu za hrbtom škodoželjno smejati. Potem ne bo nihče več smatral za pametno in taktno, kar je v resnici neumno in netaktno, Že beseda sama pove. da je nesmisel očitke skrivati. Očitki so namreč tisto, kar kdo v oči pove, za hrbtom očitati je nemogoče, za hrbtom se da le blatiti in lagati.
Od svojih načel ne odstopimo, pa četudi zgubimo polovico naročnikov. Ta podjetnik je včasih v .Napreju" tudi inseriral, zdaj pa ne mara več — pa se ne more pobahati, da bi ga bili za iaaerat prosili ali mu celo obljubljali pri tem izpremembo kurza. Mi vemo, da je naša poštena pisava všeč zavednim delavcem in da ne more biti všeč podjetnikom, ki naročajo naš list samo zato, da poznajo delavsko gibanje, ne pa zato, bi ga podpirali. Pride pa čas. ko bodo tudi najbogatejši podjetniki izprevideli. da so si z nakopičenim zlatom pridobili
uboganje nezavednih sužnjev, ki niso niti dobri delavci niti zvesti hlapci, da pa niso dosegli tiste sreče, ki si je tudi kapitalist želi, Ta sreča je le v zavesti, da je človek delal tisto, kar je pr^v.
Naši sodrugi naj ne misliio, de smo o tem pisali tako široko zato, da prepričamo kapitaliste. Sele ob smrtni uri mu bo žal, da ni podpiral dobre stvari, zlasti da ni plačeval progresivnega davka, ki je vsekakor poštena uredba. Nemogoče je pričakovati, da spravimo velbloda skozi šivan kino uho. Pisali smo o tem tako obširno zato, ker so tudi med delavci še vedno taka naziranja, zlasti glede napadov! Koliko delavcev je že .Naprej" odpovedalo, ker je napadel njihovega prijatelja! Kcliko zadružnih inseratov pogrešamo iz istega razloga! Koliko delavcem bo šele ob smrtni uri žal, da niso podpirali dobre stvari! Te hočemo prepričati, te hočemo spraviti skozi šivankino uho, ker niso velblodi, še velblodski ne, ampak prav tanke nitke, Te hočemo spraviti skozi šivankino uho, ker vemo, da bodo potem združene tvorile močno vrv, ki bo vse velblode vodila k — pravici.
Poročilo h konferenci GRSJ
2. avgusta v Ljubljani.
[K poročilu, ki smo ga objavljali te dni, smo prejeli še sledeče vrste, ki obravnavajo v glavnem dogodke s konference na predvečer 3. tm. Sledeče poročilo je malo zabrisano, pa bi želeli, da nam kdo natančneje opiše, kaj se je na predvečer vse zgodilo, da bo že končano poročilo o kongresu 3. tm. jasnejše. V ostalem si vse te številke o strokovnem kongresu dobro shranite, ker bo treba še kaj spregovoriti. Ur.]
Predsednik Svetek otvori konferenco ob 4. popoldne in razlaga veliko delo, ki ga je Strokovna komisija zadnja leta izvršila, zlasti za zedinjenje in upostavitev enotne smeri. Rekel je: Pred dnevi smo živeli skoraj v dobi ital. fašizma, padale so že človeške žrtve in tudi že naši sodrugi. Prav bi bilo, če bi ta kongres imel tako moč. da bi mogel posvariti vse delavce v Sloveniji in Jugoslaviji: Proletarci, združjte sč na socialističnem programu! — In da bi dal proletariatu edinstvo in znanje. Sodrugi, ali nas bo zedinil ta kongres, ali pa ječe. — Nadalje pozdravlja Svetek došle goste iz Beograda in Zagreba, Zastopnike GRSJ in sicer Blagoja Bra-činca iz Beograda, Krekiča iz Beograda, Pfeiferja, zastopnika privatnih nameščencev iz Zagreba, ter zastopnika »Svobode" iz Ljubljane Golouha in zastopnika Kons. društva za Slovenijo Jurčiča. [Socialistična stranka se ni pozdravila, dasiravno so strokovne organizacije socialistične. Op. poroč.j Svetek se spomni umrlega s. Viljema Bugšeka. De-
legati se dvignejo v znak pietete. Ko je Svetek končal svoj veliki govor, je dobil besedo Bračinac: Vi se danes sestajate, da izdelate organizacijo Slovenije. Situacija delavskega razreda v Jugoslaviji je težka, kapitalistični razred meče danes delavce iz podjetij. Še nobena vlada, ki je izšla iz buržoazije, ni skrbela nič za delavstvo, vsaka je proizvajala eksploatacijo proletariata. Vi imate dve fronti, v kapitalistih v tovarnah in drugo fronto v destruktivnih Klementih.
Haramina (tajnik Opšteg radničkog saveza Jugoslavije): Mi smo sosedi s Slovenci. Videti je, da se vodi v Sloveniji borba, kakor je bila tudi pri nas v Hrvatski Slavoniji. Mi smo že prestali komunistični val, ki se zaletava v vas.
Rado Čelešnik (v imenu Delavske zbornice): Ko boste pregledali svoje resolucije, pomislite, da imamo socialno zakonodajo in delavske zbornice, a vse to le na papirju, vlada n. pr. še ni odredila pobiranja prispevkov za Delavsko zbornico.
Jurčič [Kons. dr. za Slov.]: S strokovnimi organizacijami skupno delamo, saj imamo skupen cilj. Gospodarske organizacije hočejo zregulirati cene na živilskih in drugih potrebščinah, a strok. org. izenačiti delavcem plače.
Golouh (v imenu centrale .Svobode"): Žalim kongresu največjega uspeha. Kulturno društvo hoče. da ga sindikalne organizacije podpirajo,
Nato se predlaga za drugi dan poslovni red, po katerem so se določile tudi razne komisije, ki bi delovale med časom poročil predsednika in tajnika. in sicer takole: od 8. do 9. debata o poročilih, od 9. do 10. delovanje komisij: verifikacijska, komisija za pravilnik, pritoževalna komisija itd., od 11. do 12. referat o pravilniku, od 12. do 14, odmor, od 14. do 16. volitev novega odbora. Glasovanje se vrši z navadno večino glasov z vzdiganjem rok. Le če zahteva ena tretjina delegatov, se mora glasovati po številu članstva.
Ogromno število zastopanega članstva je vodstvo SK spravilo na ta na£ia skupaj, da so se verifikacijskemu odboru predložili spisi, češ da so vse organizacije točno obračunale. Tako je na pr. organizacija privatnih nameščencev poslala obračun šele na predvečer konference. A tudi železničarji iz Maribora ter usnjarji ao imeli vse plačane. Če bi šlo strogo po pravilniku in po vratnem redu, bi spadalo 1500 do 2000 glasov med zamudnike in baš ti zamudniki so tvorili oni plus, ki je izrekel zaupanje bivšemu vodstvu Strokovne komisije Sve-tek-Uratnik-Golmajer.
Opozicija je bila močnejša kakor 423 proti 4588 glasov, opozicija je tvorila namreč jedro organizacije in je štela de faeto najmanj 1300 do 2000 glasov. Če odštejemo od 4558 približno 2000
UPTON SINCLAIR:	132. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
France je mislil, da bolečina rast« z vsakim momentom. Nikdar se mu ni sanjalo, da more človek toliko časa prenašati muko. ki reže in žge z belim plamenom. Škrtal je z zobmi, grizel jezik in ga pregriznil in mlel je avoj obraz ob mrzli kamen na tleh. Vae, vse, nai pride kar hoče za odmor —-magari nova bolečina, samo da pozabi aa grozno muko v ramah, laktih ia zapesteb. Ampak odmora ni bilo: njegov duh se je vrtel in držal udarce v brezdanjem prepadu ia iz globočin je slišal Per-kinsov glas kakor iz daljnega gorskega vrha: .Povej, povej, če ne, hoš trpel tako vso noč!"
Ni bilo tako vso noč. Perkins se je zopet utrudil stati na eni nogi in vedel je, da poročnik čaka gori ia se morda čudi, zakaj vzame par vpra -ianj toliko časa. France je ališal glas z daljne gore: »Ne bo nič; treba ga je nekoliko privzdigniti*. Perkins je vzel iz žepa močno vrv. katere eden konec je čvrsto privezal na Kremenova ročna palca, drugi konec je pa napeljal skozi železen obroček na atropn ječe — katerega je tja zabil vsekakor kak agent carja v interesu demokracije. Druga dva sta vzdignila Franceta, tabo da so se njegove noge umaknile a tal, nato pa ata privezale vrv. France je viael s vao težo svojega telesa za palca ukle-njenih rok na avojem hrbtu.
Trije mučitelji ao se zdaj lahko odpočili. Fran*
ce jim ni več dal nobenega dela ne sitnosti — iz-vzemši če so mogli mirno gledati strašno prikazen: krčevito se zvijajoče se telo z višnjevim obrazom in prigriznjenim, krvavim jezikom, ki je viselo na stropu ječe. Obračali so ga, da je bil njegov obraz obrajen k steni, in drugega ni bilo nič ališati kakor atokanje mučenika, ki je pa postajalo vedno slabše, kljub temu ni bilo nič manj groznejše — ječanje. ki ni hotelo prenehati in bilo je neritmično. kakor da kruli cela čreda napol zaklanih zveria.
Minute so tekle in Perkinsova nestrpnost je rastla. Njegovi živci so sicer prenesli vse glasove mučenega bitja, kajti ni bilo prvič, da je počenjal to reč; doma v Ameriki ie na ta način krotil mar-aikaterega člana I. W. W. Ampak zdaj je obljubil poročniku, da dobi iz jetnika informacije in njegova, služba je bila v nevarnosti. Zdajpazdaj je vprašal Franceta: »Ali poveš?- Ko pa France le ni hotel povedati, je trinog končno dejal pomagačema: »Poskusiti moramo še z zdravilom vode. Connor, prinesi par vrčev vode in lijak dobre mere".
»Da, gospod", je odgovoril bivši tat in odšel. Tedaj se je Perkins zopet obrnil k svoji žrtvi.
.Čuj, ti malo, hudičevo leglo 1 Zdaj poskusim nekaj novega, kar te gotovo zlomi. Bil sem v ar-madi na Filipinih in videl čudoviti uspeh tega zdravila v vseh slučajih: ni bilo človeka, ki bi bil prenesel. Ia zdaj si ti na vrsti. Nalijemo te z vodo in odmakal se boš več ur. in potem bomo zopet dolili In to se bo ponavljalo dan in noč, dokler se ti ne razveže pasji jezik. Premisli ae torej, dokler
je še čas, kajti potem, ko boš poln vode, ne bo tako lahko".
France se je upiral z obrazom ob steao in agonija njegovih trpinčenih palcev je bila kakor noži, zasajeni v telo. Slišal je grožnjo nove muke in zopet je njegova duša vpila po odmoru za vsako ceno. #
France je bojeval bitko, kakršno malokdaj bo« juje mož — bitko vesti s slabostjo mesa. Povedati ali ae povedati 1 Siromašao, trpinčeno telo je tulilo: Povej! Toda duh je s slabim glasom ponavljal: Ne. ne, ne 1 Tako je trajala bi^ka, nikdar končana. Vaško trenutje je bila nova agonija in — nova is-kušnjava. Zakaj bi ne bi povedal? Zato, ker bi izdal Kalen kina! In Kalenkin je sodrug! Toda Rua je morda že zapustil mesto, mogoče je že umrl za jetiko, lahko je slišal o Francetovi aretaciji ia pobegnil . . . Morda ne bodo mučili Kalenkina kakor njega mučijo, ker ni vojak; mogoče ga la zapro in obdrže v ječi, drugi bodo pa nadaljevali propagando. Morda-----------
Ampak slabi glas Francetova duše je šepetal: NikarI Ti si revolucija! Ti si socialna pravica, ki ae bori za življenje 1 Ti si humanitete, ki je zazrla luč in zdaj se trudi,. da doseže svoj cilj in obrne hrbet starim strahotam! Ti si Jezus na križu — in če padeš, svet se pogrezne nazaj v spone morda za vedno. Drži se! Ne omahni! Trpeti moraš vaa to! In to! Večno moraš trpeti, ako je treba ... Ne povej!
* * *
[Dalje prib.]
Prav«
fthlchtovo-mno 2 lunlji Jelen'
je že 60 let znano kot najbolSe in najizdatnejše od - 1 ■	vseh vrst pralnega mila.	-f- .
PraVo jan« z imenom „Scbicht“ in znanlf« „3dc#“!
Schicht
glasov od zamudnikov, tedaj ugotavljamo, da je bilo jedro organizacij v Sloveniji na atrani opozicije. Vzroh, da je glasovalo samo 425 proti zaupnici, je ta, da so bili nekateri delegatje izmed opozicije usmiljeni tako, da niso vzdignili svoje glasovnice niti za niti proti, vse take je prištel konferenčni predsednik Petejan med zaupničarje.
Delitev oblastnih odborov se je smatrala za neekononmo in je bila rešena v odseku sporazum* bo z .večino* in z opozicijo, tako so st> tudi razne resolucije izdelale sporazumno, seveda tedaj, ko je opoziciia dosegla, da projektirana* nevtraliteta zgine, Volitev novega odbora se je izvršila na ta način, da se ni nominiral za predsednika ali tajnika nihče, marveč se bosta zadnja konstituirala šele na seji. bo prevzame novi odbor upravne posle.
Razno.
V Ljubljani se je 19. t.m, otvorila borza in sicer v poslopju Filharmonske družbe. 'Bavila se bo predvsem s kupčijami v lesni stroki.
Srezko poglavarstvo v Celju nam je poslalo sledeči dopis: Zdravje je sedaj radi kužnih bolezni v veliki nevarnosti. Škrlatica razsaja po naših in bližnjih krajih že prilično dve leti, legar se pojavlja že celo leto v posameznih slučajih, griža pa največ v poletju in jeseni. Škrlatinka se loti otrok, legar in griža pa ljudi vsake starosti. Le redkokdaj se ozdravijo te bolezni brez hudih posledic, navadno zapustijo trajno oslabenje telesa, od 100 bolnikov pa jih celo 10 umrje. Škrlatinko spoznamo po tem, da otroka prične boleti vrat. da začne bljuvati in postaja rdeč po vsem telesu. Grižo spoznamo po tem. da ima človek hude bolečine v črevih, hudo drisko itd. Pri legarju pa začne boleti glava, človeka kuha huda vročina tako, da se mu blede in leži nezavesten po cele dneve in tedne. Spoznati gotovo te bolezni — posebno v začetku — pa je mogoče le zdravniku.
V sedanjem nevarnem letnem času pokličite torej zdravnika, tudi pri boleznih, ki še niso hudo nastopile, saj ne veš, kaj še lahko nastane. Najbolje pa je. če oddate bolnike pri katerih je nastal sum. da so oboleli na kužni bolezni, takoj v bolnišnico.
^ Taki bolniki se zdravijo v bolnišnici brezplač-no, imajo hrano in zdravnika zastonj, ravna se z njimi človekoljubno, ozdravi se jih mnogo, ki bi drugače gotovo umrli. Bolnišnica zasluži torej vse zaupanje in je vsak strah pred njo popolnoma neutemeljen. Važno pa ni samo to, da bolnik ozdravi, temveč tudi to, da ne okuži drugih ljudi.
Kakor nastane žito iz semena, tako nastanejo kužne bolezni iz kužnega semena, ki pride v človeka in se zaredi. Pri Škrlatici je največ kužnega semena v luskinah, ki se nahajajo na koži bolnikov, ko se lupijo. Te luskine pridejo v prah in s
Srahom v usta in pljuča drugih otrok, ter povzro-Ijo bolezen v vratu, pozneje pa po vsem telesu.
Kužne bolnike moramo takoj spraviti v posebne sobe, kjer so osamljeni, če pa to ni mogoče, jih spravimo v bolnišnico. Noben razumni človek se temu ne protivi, ker to ni samo dobro za bolnika, temveč tudi za druge ljudi. Ni vseeno če zboli v hiši samo ena oseba, ali pa vse osebe. Če oddamo takoj ko prvi zboli, tega v bolnišnico, obvarujemo vse sostanovalce okuženja in bolezni.
Oblasti čuvajo, da prebivalstvo ne zboli na kužnih boleznih, ter zaslužijo vse zaupanje in podporo prebivalstva. Pomagati morejo oblasti pa lč, Če pravočasno zvedo za kužne bolnike. Zato mora vsak, ko izve za kužno bolezen, slučaje takoj naznaniti županstvu, ki naznani zopet obolenje politični oblasti, da pride ta na pomoč. Če pride torej od politične oblasti zdravnik v vašo hišo. smatrajte, da prihaja k vamkot prijatelj. Vsak od vas, ki se potrudi, da vse to dobro razume, in se po tem ravna, stori zaslužno delo in koristi sebi in vsej javnosti. —
Zakon o pobijanju korupcije, ki ga vlada pripravlja in o katerem smo včeraj par besed omenili, ima med drugimi tudi to določbo, da bodo protikorupcijske komisije prerešetale imetja vseh biviih In aktivnih ministrov in jim bodo ta imetja zaplčnile, če so sumljivega izvora. Smo radovedni, kaj poreče Tone Kristan na to.
»Mala antanta" — ta še vedno živi! — ae sestane 27 tm. v osebi jugoslovanskega, češkoslovaškega in rumunskega ministra za zunanje zadeve v Ljubljani.
Delavci beograjske mestne elektrarne so zastavkali, ker jim mestna uprava ne dovoli 30% poviška na plači. Teh delavcev ie okoli 150 in za-aluiijo dnevno od 28 do 60 Din. v Beogradu dnevno od 28 do 60 Din II Mestna uprava namerava aanasto stavkujočih sprejeti druge delavce. Z* na-
meček hujska ae vlado, da je stavka političnega značaja in ministrski svet, ki se je bavil &am s to stavko, pravijo, da je tudi tega mnenja. Seveda, 28 do 60 Din na dan, to je velik politikum. Pri anarhistih bi ga podčrtali z bombo.
Stavka je izbruhnila tudi v bečinski cementni tovarni in to zato, ker je uprava znižala plače za 10%. odpustila vse zaupnike in neke delavce, ki so bili že 30 let v službi. Stavka 1000 delavcev. Zdaj se pričenja za podjetnike sezona, ko je v njihovem interesu, da stavke izzovejo. In kako ste, delavci, proti temu zavarovani ? b kakšno organizacijo ?
Na Dunaju so otvoriU kongres za mednarodno pravo.
V Avstriji kroii sedaj za 7...615,,559,205.900 Ka papirnega denarja.
Zopet korupcijska afera na Češkoslovaškem.
V Vratislavi so odkrili veliko špekulacij sko afero, ki je državo oškodovala za 80 miljonov Kč z dražjim prodajanjem sena za erar. To je na Češkoslovaškem dobro, da pridejo vsi razkrinkani pošten-jakoviči takoj na zatožno klop brez ozira na svoj socialni položaj in strankarsko pripadnost. Tam se korupcije razkrivajo, dočim so se pri nas doslej pokrivale.
Ko so našli Matteottijevo truplo, je bilo tako razkrojeno, da bi ne mogli ugotoviti njegove identitete, če bi ga Matteottijev zobozdravnik ne spoznal po zlatem zobu v gornji čeljusti, drugi njegovi znanci pa po stari brazgotini na roki.
Vročekrvne žer.ske so Neapolitanke. Dve damici iz »boljše družbe4, Concetta Palmira in Marija Maschino, sta se zaljubili obe v istega fanta. Ker je dvoženstvo v Italiji prepovedano in ker še iz drugih raztogov takšna rešitev ni priročna, sta si napovedali dvoboj na sablje. Zmagala je lepa Palmira. Marijo so prepeljali v špital, Palmiro v keho. Če je bil oboževani fant pri dvoboju navzoč, o tem nič ne poročajo. Najbrže se je takrat s tretjo dobro imel.
Erzbergerjevi morilci so bili izsledeni sedaj na Madjarskem in sicer po zaslugi socialistične ,Nepszave“. Nemška vlada zahteva njih izročitev, Ogrska se pa trsni, češ, da so to politični zločinci, ki jih ni dolžna oddati in sploh dementira z neumnimi sofizmi, da bi to Erzbergovi morilci bili.
Umrl je sloviti nemški filozof in socialni pedagog Natorp v dobi 70 let. Natorpa je filozofski študij privedel do socializma.
Monakovski občinski svet, ki sestoji po večini iz socialistov, se je sprl z bavarsko vlado in sicer zato, ker ne mara več prispevati svojega dela za vzdrževanje monabovske policije. Ta svoj o-dlok utemeljuje občinski svet s tem, dB nima do policije radi njenega antirepublikanskega, reabcio-onarnega nastopanja nobenega zaupanja. Bavarska vlada meni obč. svet prisiliti k temu, da bo svoj del prispeval.
Francozi so že začeli izpraznjevati zasedeno nemško ozemlje, v kolikor je bilo to določeno na londonski korfertnci. Izpraznjevanje se godi brez incidentov. Posledica londonske konference je tudi ta. da ustavljajo Francozi sodna postopanja proti Nemcem. ki so zagrešili kak politični greh proti zasedbenim oblaatim, in jih izpuščajo.
Draginja se pojavlja tudi na Francoskem, samo da je tam vlada v takih stvareh nekoliko hitrejša nego so naše vlade in je že dala v poslanski zbornici sprejeti vse mere proti dviganju krušnih cen. Nalašč zaradi teh mer je vlada sklicala tudi senat, da j?'h odobri. Tako je na Francoskem, kjer je republika in kjer parlamenti niso samo zato tukaj, da bi ae v njih postavljale posamezne stranke s svojimi korumpiranimi partizanstvi.
Zadružna Internacionala bo imela svoj kongres v dneh 1. — 5. 1.1. in sicer v Gentu na Belgijskem.
Macdonald odpotuje 26 tm. na sejo Zveze narodov v Ženevo. V ta namen se je odločil skrajšati svoj dopust.
Tudi na Angleškem brezposelnost nekoliko narašča. 11. avg. jih ja bilo 1.091 700. to je 11.466 več nego 4. avgusta.
Komunisti na Angleškem nimajo nobenega pravega pomena. V prejšnjem parlamentu so imeli še enega celega poslanca, v sedanjem sploh nobenega, tako so se skrčili. Te dni so se odločili začeti z večjimi akcijami. Prva je bila ta — sploh prvič odkar so komunisti na Angleškem — da so v Liverpoolu priredili cestno demonstracijo. In aicer proti uvedbi brezdelnih šihtov. Demonstracije se je udeležilo kakih 20.000 oaeb.
Afganistanski vstali so obkolili glavno mesto Kabul, v katerem se nahajajo val člani vlade,
Najvišjo stopnjo človeške pokvarjenosti predstavlja danes nacionalističao gibanje vaega sveta. Ameriški fašisti niso nič boljši nego vsi drugi. Te dni so člani ameriškega Kn-kluks-klana z žarečicu železom zaznamovali na čelu in prsih izdajatelja francoskega lista .Tribune* na Rhode-Islandu, ker se je baje nepoklicen vmešaval v posle njih organizacije. Surovost in strtih pred javnostjo: to ata tisti dve zdravili, s katerim meni fašizem odreševati narode.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko*.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg V Feller, Stubica Do n j a, Elzatrg it 252. Hrvatska'
PRVE POŠTNE ZNAMKE.
Večini ljudem, ki si pošiljajo pisma drug drugemu, ne pride niti na um, da so tudi poštne znamke iznajdba, kakor vsaka druga reč.
V starodavnih časih so posebni kurirji prenašali sporočila in ukaze svojih poveljnikov njihovim zaveznikov. Najprimitivnejša pošta ima svoj začetek v vojnah. Raznašanje vesti pa so dolgo pozneje med civilnim prebivalstvom vršili berači, kramarji, vagabundi in podobni karakterji. Listov ni bilo, in kar je bilo takrat spisanega, so znali čitatl le zelo učeni ljudje. Tiskarna je bila takrat popolnoma nepoznana beseda.
Prve pismonoše je imel na dvoru angleški kralj Henry III. v 13. stoletju. Pisma so se dostavljala iz kraljeve pisarne le dvorjanom, visokim uradnikom in plemičem. Pravijo, da je bil to začetek modernega poštnega sistema.
Nemci trdijo, da je prvo regularno pošto organiziral grof Roger Thurn. Stari zapiski pripovedujejo, da je grof s svojo pošto pridobil precej imetja, ker je njegov poštni sistem postal prav dobičkanosno podjetje. Ampak ne kralj Henry III. niti grof Roger Thurn nista poznala še poštnih znamk.
Leta 1650. je v Franciji Jean de Villayer ustanovil takozvano Ja petite poste". Na raznih krajih Pariza je pritrdjl pisemske nabiralnike in kdor je hotel oddati pismo v njegov nabiralnik, je moral kupiti njegov ovoj, katerega je prilepil na pismo, ker bi drugače ne bilo odposlano. Ta ovoj je plačal poštne stroške in donašal ustanovitelju tudi dobiček. Ampak Villayerjev poštni sistem je obsegal le nekatere dele Pariza.
Poštni sistemi se do leta 1690. niso nič spremenili, ker jih sploh bilo ni, v našem pomenu besede. Omenjenega leta pa je neki Robert Murray v Londonu, po poklicu tapetnik, organiziral prvo regularno pošto. Njegovo delo je nadaljeval William Docwra in kolikor so raziskovalci mogli dognati, je bila na tedanjih pismih edina reč. podobna današnjim, poštni pečat. Prve poštne znamke je pa uvedla angleška vlada, katere je designiral Sir Row-land Hill, ki je napravil tudi načrt za njihovo porabo in prodajo.
Od takrat do danes se je v poštnem obratu marsikaj izpremenilo. Pisal je malokdo in pošta ni imela veliko dela. Danes se v samih Združenih državah odpošlje vsako uro in v vseh dnevih leta, en milijon štiri sto tisoč pisem. Izračunajte, koliko pisem se odpošlje vsaki dan in koliko vseh skupaj na leto. Dobili boste ogromno številko, da je navaden človek ne more niti pojmiti.
Za časa Franklina je bila ameriška pošta še privatna ustanova. Pismo je moralo biti oddano od-
Erto in poštni uradniki so prešteli liste v pismu, la temelju teh so računali poštnino, ki je bila 10 centov za en list in 20 centov za dva lista na prvih 50 milj razdalje, Za drugih 50 milj je bilo treba plačati 10 ali 20 centov več, kar je bilo odvisno od prometnih potov. Danes odpošijete lahko pismo v najskritejši in oddaljenejši kotiček Unije za 2 centa poštnine.
Na leto se porabi v Zed. drfavah štirinajst tisoč milijonov poštnih znamk, 57 milijonov znamk za brzodostavna pisma, tisoč milijonov poštnih dopisnic in razun teh še razne druge znamke. Razen pisem pošilja pošta še na milijone izvodov raznih listov in revij vsaki teden, ki plačujejo poštnino od teže in po zonah (drugi poštni razred). Tudi parcelna pošta ima vsako leto večji promet. Kaj bi bil svet brez pošte ? In vendar so bili časi. ne še tako dolgo nazaj, ko je ni bilo.
Delavci I
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove. da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanje!
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Barnot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
22. VIII. Tiskarna bratov Ru.upret v Krikom, uoq