PRIMORSKI DNEVNIK iku1™8 Pečana v gotovini s-> nr> .. At)b. postale I gruppo “ LCIia 7 0 lir Leto XXVI. St. 30 (7524) TRST, četrtek, 5. februarja 1970 DANES SE NADALJUJE RAZPRA V A O ŠTIRISTRANSKI VLADI Zasedanje CK PSI v dramatičnem ozračju negotovosti in raznih odprtih možnosti Zapleten položaj zaradi nove Bertoldijeve struje, ki je ošibila De Martinovo večino - Nennijev govor so pohvalili socialdemokrati . 4. — Na zasedanju centralnega komiteja PSI vlada pre- ko;* zmeda 'n ie r®zultat povsem negotov. Zasedanja danes niso ncali jn so tudi malo časa porabili za plenarne seje, zato pa se oni* mrzhčna posvetovanja med strujami v dramatičnem ozračju negotovosti in zelo resnih posledic, ki bi jih lahko prinesla K,kr{nakoli odločitev. ... v®činski struji «riscossa» je kol ° namreč do notranjega raz-t I f' Sai se je od struje ločil Ber- ' ki je včeraj imel za seboj c lanov centralnega komiteja, , ®ova skupina pa se je danes gotovo zvišala na 16 članov, V8rletn, Pa celo na 17. Ta skupina nik*r Podp'ra De Martina kot taj-Vst **ranke, ne strinja pa se z opom socialistov v vlado levega Slad** ■ 16 izjavila' da se 1,0 sovanje o levem centru. Popoldne je govoril tudi Lombardi, ki je ugotovil, da je politika levega centra končana po socialdemokratskem razbitju in da ni v skladu s politiko De Martina, ko se skuša povezati stransko s stvarnimi boji množic. Sedaj sodelovati v vladi pomeni samo popuščati. Tudi izgovor in strašilo o »praznini oblasti« je neresnično, saj taka grožnja velja samo takrat, kadar Vieda . . , . voljo saaiuj kuuuit, tuAuar v*držala *9a sk epa prl glasovanju , so množice prepuščene same sebi S tei irn pa bi De Martino dejan- sko • 01 ue Marllno Ql činn IZSubil lastno avtonomno še ...\ stranki in bi sicer lahko ski V^no sklep o štiristran- p. v ad> vendar že z odločilno podili .av*j)notnistov in torej s prelij mtvijo osi stranke na desno. Na sta' .ega Pa De Martino ne pri-flaJa’n je že včeraj jasno povedal, l ho podal ostavko kolikor ne Potrjena jasna večina, ki je do-TJJ vodila stranko. s -"Utno so stališča še vedno neben .jena *n ni mogoče na no-tega .ac.in predvideti, kaj se bo iz De M8™!*0' Možne rešitve so tri: Večin 'lart*no popusti in pristane na rešite° vk|jučno z avtonomisti. Ta bi o.'’ ie zelo malo verjetna, saj ®ici v"'1® nie8°vo podreditev des-vlatj V stranki, vstop socialistov v Ostrili k! izredno ošibljen, za-član , bl se odnosi v stranki, kjer da . v° z velikim nezaupanjem gle-ske a celotno operacijo štiristran-v ade levega centra. Vse to U skrajno desničarskega da-HrpnJ,®3 Nennijevega govora kot tavnika avtonomistov. jaj. Martino in Bertoldi vztra-gla,.ba svojih stališčih, pride do Cv ja'.pri katerem l'e D« Mar-Žtavammanjš'ni (če seveda ne upo-ga (j?8 avtonomistov), do njegove-enoiwtopa> do odstopa Rumorjeve Vr rvne vlade, nemočnosti sestavih «, v? ^vega centra in predhod-voutev. promtCno obstaja možnost v kom-sicer SUf da Bertoldijeva skupina Nasuje proti določenim za-da De Martinovega govora, stvarf iStočasno glasuje za ključne 5g(ja ’ tako da ostane pri življenju Po J?, večina v stranki in se gre cetitfg11 ^navijanja vlade levega J (les^L^acje CK PSI se je pričelo da Skunj. uri v EUR z že običajno Etične t0P°rečnikov» članov socia-Pro^.,. h^adiaske federacije, ki so Usti .J?.,. pr°ti temu, da bi socia- ffo Po..pl“ ponovno v vlado Ieve-centra. Prej Jv}co sta danes govorila naj-'tignola °Poldanskem zasedanju Co-hignou' ?0P°ldne pa Lombardi. Co-vevi >a Je deial. da je po njego-tvu n Sarri tajnik stranke v bi-vlade ip°Voril na možnost sestave daj . evega centra in da so se se-l»«!T?Jania vršila v ozračju vr-,evanj. On meni, da bi bilo «....... .................... h doseriPir.ati enobarvno vlado, saj io ip. "anja praksa pokazala, da Pira j^°ce doseči več, če se jo pod- gOV(w *^0 Se nima nctnnnrpHnp ftH- suvomft.7” se nima neposredne od *°Vurjal . v vladi. Odločno je za-Vji čredni kongres, ker seda-Vsjbrj v*\? svoj* reprezentačnosti 'Ved st. ne odgovarja odnosom , Me0ni anko *n članstvom. Pvodnif Imel obsežen govor in [SJo j, omenil težave, ki izvi-?° Pjegpi^alističnega razkola, ki h6' da^ct6111 ni b*l potreben. Dejal N štir Per resnično obstoja nuj-hJeVtarnoStraaske vlade že iz parla->tu aritmetike, ker v parla- t. ^ega druge večine kot večina lal' han a’ da pa Sre istočasno »Ntu . mnnijo med večino v par-h‘v*h v n,n. harmonijo v zavezni-M°ky*ru dežel in lokalnih u- 2S,V«. se je torej zavzel za s* pokra center v vseh obči-hi k zagnJlnah in deželah. Odloč-ai>mit! Varjal- da mora central-sk^juie P°°t>lastiti tajništvo, da ^ Vlado pogajanji za štiristran- in brez volje, danes pa je takšen položaj, da so avtoritativne rešitve zelo težavne. Stiristramkarska vlada ni edini izhod in je levica predlagala dvostransko vlado, ki sicer ne bo čudežna, toda hi bila učinkovit «pariomi prostor«, da se stranka ne loči od množic. Socialistična levica noče nediskrimini-rane enotnosti levice, temveč želi globoko preosnovo, tako da se ustvari socialistično področje. Predstavnik avtonomistov Zagari pa je novinarjem med zasedanjem dejal, da mora prevladati mnenje, da obstaja v stranki velika avtonomistična večina in samo zelo majhna skupina, ki se sklicuje na enotnost levice. Zaradi tega Zagari zavrača trditve, da bi lahko avtonomistična Skupina predstavljala v stranki desnico, ki spreminja odnos sil. Dejali smo že, da je med zasedanjem prišlo do številnih razgovorov med raznimi predstavniki. Tako sta se sestala Mancini in Lauricella, kasneje pa se je razgovoru pridružil še Bertoldi. Pozneje se je izvedelo, da so obravnavali možnost, da pridejo do sporazuma o zaključnem glasovanju na zasedanju CK. Po tej možnosti naj bi sestavila takšno zaključno resolucijo, ki bi omogočila Bertoldijevi skupini, da ponovi svoje zaupanje De Martinu kot tajniku stranke, istočasno pa da se o eni točki resolucije vzdrži pri glasovanju. Taka kombinacija bi predstavljala kompromis, dejansko pa pristanek socialistov na vlado levega centra in ohranitev dosedanje De Martinove večine v vodstvu stranke. Iz krogov blizu socialdemokratov je hilo danes izdano tiskovno sporočilo, v katerem pravijo, da je imel Nenmi «zelo pomemben govor na zasedanju CK PSI«. V tej zvezi podčrtujejo njegovo stališče, da mora biti levi center politična izbira, ki mora biti v skladu tudi v občinah, pokrajinah in v deželah. Socialdemokrati podčrtujejo, da je za Nenrdja sporazum s komunisti nemogoč in zaključujejo, da gre za ista stališča, kot jih ima PSU, ki zahteva odločno omejitev večine do KPI in raztegnitev leve- ga centra do vseh lokalnih ustanov. | je predvsem govoril o izrednem po V senatu je danes minister za menu sindikalne enotnosti. Med drugim je ugotovil, da je prepričan, da bi se vključilo v enotni sindikat najmanj milijon delavcev, ki so sedaj izven in ki bi se vključili v sindikalno organizacijo, ko bi od padle vse prepreke ideološkega ali strankarskega značaja. zaklad Colambo obširno poročal o skupnih investicijskih skladih, o čemer se vrši že dalj časa razprava, ki se je danes zaključila in se prihodnji teden prične glasovanje. Minister Colombo je v tej zvezi podrobno analiziral izvoz kapitala iz Italije v lanskem letu in ugotovil, da je ta izvoz dosegel 2800 milijard lir, medtem ko znaša, uvoz 350 milijard lir. Skoraj polovica pasdve predstavlja neavtorizirani izvoz bankovcev. Storti o sindikalni enotnosti RIM, 4. — Generalni tajnik demo kristjanskega sindikata CISL Storti je imel danes tiskovno konferenco s tujimi dopisniki v Italiji, katerim Politična pogajanja med Poljsko in Zah. Nemčijo VARŠAVA, 4. —■ Tu se bodo danes začela politična pogajanja med poljsko in zahodnonemško vlado. Pogajanja bodo na sedežu poljskega zunanjega ministrstva. Danes je prispela v poljsko prestolnico bonska delegacija, ki jo vodi ministrski podtajnik George Ferdinand Duckvvitz. V delegacijo bodo vključili tudi sedanjega voditelja zahod-nonemškega trgovinskega zastopstva v Varšavi. Zahodnonemško delegacijo so na letališču v Varšavi sprejeli ravnatelj oddelka poljskega zunanjega ministrstva Edward Bartol, veleposlanik Dobrovoljski in večje število časnikarjev in fotografov. Sinoči je nemška delegacija opravila vljudnostni obisk pri namestniku poljskega zunanjega ministra Wi-niewiczu, ki bo načeloval poljski delegaciji. Grečko pri Husaku PRAGA, 4. — Agencija CTK sporoča, da se je tajnik KPC Husak sestal s sovjetsikim obrambnim ministrom Grečtoom, s katerim sta «obravnaivala vprašanja, kd se nanašajo na interese obeh držav«. OB PRISOTNOSTI VIDNIH PREDSTAVNIKOV 58 KOMUNISTIČNIH PARTIJ Včeraj se je pričel kongres Francoske komunistične partije V ospredju kongresa je obsodba marksističnega teoretika in člana CK R. Garaudyja (Od našega posebnega dopisnika) PARIZ, 4. — Danes dopoldne se j'e v Nanterru blizu Pariza sešel devetnajsti kongres Komunistične partije Francije, za italijansko najmočnejšo partijo v zahodni Evropi. Na kongresu sodeluje okoli tisoč delegatov in 58 predstavnikov komunističnih partij in naprednih gibanj iz raznih delov sveta. Sovjetsko partijo zastopajo trije člani, med njimi član politbiroja Kirilenkov in sekretar centralnega komiteja Ponomarov. Tudi druge partije iz socialističnih držav so poslale kot delegate vodilne člane svojih vodstev. Delegacijo jugoslovanske Zveze komunistov vodi Mika Tripalo, član predsedstva Zveze zunaj Pariza. Nanterr je bil središče mladinskega protestnega gibanja v vročih majskih dneh pred dvema letoma. V mestu živi okoli 20 tisoč študentov, občinski svet pa je v rokah komunistov. Dopoldne je ob odprtju kongresa izrekel pozdravne besede namesto bolnega generalnega sekretarja Waldea Rocheta najstarejši komunistov Jugoslavije, italijansko vodstva Jaroues Duclns ki ie partijsko delegacijo pa Giorgio Na- cla" vodstva Jacques Duclos, ki je pc.mj.no uc.eaas.jo p«. w.ora.u . (precivsem naglasal trdnost m ob- poletano. Kot značilno kaže orne- stojnost komunistične partije Fran- niti, da je na kongresu navzoča delegacija izraelske partije in tudi delegacija palestinskega osvobodilnega gibanja. Ni naključje, tako menijo pariški politični krogi, da je vodstvo komunistične partije Francije sklicalo sedanji kongres prav v Nanterru mestecu nekaj desetin kilometrov ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST O POLOŽAJU NA BLIŽNJEM VZHODU ZDA, Velika Britanija in Francija bodo kmalu odgovorile Sovjetski zvezi Golda Meir prepričana, da bo Izrael v najkrajšem času dobil novo ameriško orožje partiji je podal neki karikaturist, ki je v karikaturi prikazal Garau-dyja v podobi Galilea, ko pred sodiščem izgovarja zgodovinske besede «e pur si muove« (pa vendar se giblje) socializem, toda kakšen socializem, to je poglavitno vprašanje, ki ga je postavil Garaudy francoskim komunistom in ne samo francoskim ob sedanjem devetnajstem kongresu komunistične partije Francije. DRAGO KOSMERU NEW YORK, 4. — Predsednik Nixon bo še v tem tednu osebno odgovoril na poslanico, ki mu j’o je poslal v soboto Kosigin o krizi na Bližnjem vzhodu. V vvashingtonskih političnih krogih ugotavljajo, da opozorilo Moskve trem zahodnim velesilam o nevarnosti zaostritve oboroženega spopada med Arabci in Izraelom, ne predstavlja grožnje, da bo Sovjetska zveza dobavila novo sodobno orožje, rakete in letala «MIG 23., Arabcem, marveč je to polemična poteza in hkrati diplomatski pritisk na zahodne velesile, da bi posredovale pri Izraelu, naj preneha z napadi.-t Hkrati pa hoče Sovjetska zveza s tem dokazati Arabcem, da uživajo njeno popolno podporo. V VVashingtonu poudarjajo, da bo Nixon zavrnil obtožbo Sovjetske zveze, da so ZDA krive za nenapovedano vojno na Bližnjem vzhodu. Nixon bo tudi predlagal Moskvi, naj se pridruži ameriškim naporom, da se poišče diplomatska oblika kompromisa, ki naj bi napravil konec spopadom. Poleg tr, ga so v VVashingtonu sporočili, da poslanici, ki sta bili izročeni Wil-sonu in Pompidouju, nista enaki, marveč podobni poslanici, ki jo je dobil predsednik ZDA. V dobro obveščenih krogih ameriške prestolnice pravijo, da bo Nixon predlagal Kosiginu, da štiri velesile vzpostavijo popolni in splošni embargo nad dobavljanjem vojaškega materiala državam Bližnjega vzhoda, kot prvi ukrep za zmanjšanje nevarnosti splošnegu vojnega spopada. V istih krogih pa dvomijo, da bo ta predlog lahko iiiiuiimiiiumiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiimiimiivtiiiimitiiiiiiiiiiimimimiiiiimmiiiuiiiiiiii OSTRA OBSODBA VOJAŠKEGA SODIŠČA V SOLUNU Štirje študenti obsojeni v Grčiji na dosmrtno ječo Težke obsodbe ostalih petih obtožencev ■*“Ke j Posegel v zgodovino Kj^a »p* deJ®l. da izbira levega btiN.bokai sre‘-'anJe s katoličani ni 0,'tična J oportunističnega, temveč Ort°vo »Jn .Meološka odločitev. hjf}°sov ,a, njo predstavlja kriza stiV k)gičnih°niUrlisti’ ki niso P°teg- Slt. kiha u 2aključkov ob sodbi K 'oferven -2-0' kongresu in voja-4n ,tliej!,,,„encile na Madžarskem. tudi sedaj m prišlo a sprememb, temveč do ie ra8i jn R!str.acije» normalizacije (iajSa*ho v j ae ie nekai novega, n J dela i **n. da komunizem se-fc-Okkii *8, i)6 obračune z revizio v-j?> b,, e ko bo ta evolucija kor,-k; taztj-.^Soče govoriti o no-Ju Perspektiv delavskin k 'kkti • r*s0K™2®d petnajstih podpisni-4V kega drugega umora. Atkinsova je prišla na sod®« v zgodnjih jutranjih urah. Na s« je imela zelo kratko mnikrilo pulover z izredno globokim .........................................iiimhiiiiih....................................................................................................................miimiiiiiimiiimimiiii.....limiti...■Ilimil...........^|||IIIH",II, IZ TRŽAŠKE KRONIKE SEJA DEŽELNEGA SVETA NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA Odobren popravljeni zakonski osnutek sPreje*-aJk?ns,kii,L°Ti!el‘ o pravni ureditvi obrtniških podjetij Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci večinskih strank, drugi pa so se vzdržali Deželni svet je včeraj odobril zakonski osnu/tek o pravni ureditvi obrtniških podjetij. Gre za popravljeni osnutek, ker je prvotnega vlada zavrnila, češ da je v nasprotju z državnimi zakoni, ter predlagala nekaj sprememb, ki jih je dežela sprejela. Za osnutek so glasovale stranke leve sredine, vzdržali pa so se komunisti, socialni proletarci, liberalci In misovci. medtem ko so bili svetovalci ostalih skupin odsotni. Poročilo o zakonskem osnutku je podal svetovalec Metus, ki .je dejal, da so iz zavrnjenega zakonskega osnutka izločili vse člene, ki jim je vlada ugovarjala z utemeljitvijo, da je ona sama pristojna zanje. Vlada Je namreč v svojem odgovoru trdila, da normativna določila dežele v zvezd z obrtniškimi podjetji vplivajo na razna področja, kt ne spadajo pod pristojnost dežele, kot na primer na torišče državnih davkov, na zakonodajo o delu ter socialnem in bolniškem zavarovanju, o družinskih dokladah. o poklicnem usposabljanju, o položaju vajencev. Dežela je s svojim zakonskim osnutkom marsikaj spremenila, tako da je prišla v nasprotje z državnim zakonom, zato da je treba osnutek spremeniti in izločiti iz njega vse člene, ki pa segajo na področja, za katera je pristojna samo država. V zakonskem osnutku pa se seveda lahko ohranijo vse tiste zadeve, ki spadajo v deželno pristojnost. V razpravo o popravljenem zakonskem osnutku so posegli svetovalci Pascolat (KPI). Schiavd (MF), Boscha (MSI). Bettodi (PSI UP), Trauner (PLI), Dal Mas (PSU), Morelli (MSI) in Martdnis (KD). Vsem sta odgovorila poročevalec Metus in odbornik Stopper. Metus .je rekel, da vlada z zavrnitvijo zakonskega osnutka ni prizadela deželne avtonomije ter je zanikal trditve opozicije, da pomeni sprejetje vladnih pripomb odrekanju deželnega odbora. Glede «patenta» o poklicu ni vlada odrekla deželi pravice, da se ta «patemt» uvede, marveč je ugovarjala le načinu te uvedbe, ki bi pomenil razlikovanje med obrtniki iz naše dežele in drugimi. Metus pa je dejal, da se strinja z resolucijo komunistov, naj se odložijo volitve zastopnikov v bolniške blagajne obrtnikov in za zastopnike v pokrajinskih kx> misdiah za obrtništvo. Odbornik Stopper je utemelji! vzroke vladnega oporekanja, hkrati pa je tudi poudaril, da njih sprejetje ne pomeni odrekanja deželni avtonomiji. Glede naslova obrtniškega mojstra te odbornik dejal, da ne gre za kakšne posebne namere deželnega odbora, marveč da to zahtevajo obrtniki sami. Zatem se je začela razprava o posameznih členih zakonskega osnutka, M jih šteje 33. Razprava se Je nekoliko zavlekla le pri členu 25, h kateremu so svetovalo! PSIUP in KPI predlagali popravek, po kat«.! mladeniča odpeljali v splošno bol- rem naj ne bi Imeli pravice do naslova obrtniškega mojstra tleti obrtniki, ki ne spoštujejo mezdnih in normativnih predpisov delavnih pogodb in zakonov o delu In sa cieilinem zavarovanju nasproti sva jim uslužbencem Večina je ta pa pravek zavrnila, medtem ko so glasovali zanj predlagatelji, liberad-ol In misovci Značilno pa je, da se je pet svetovalcev levice KD vzdržalo. Sledilo je glasovanje o zakonskem osnutku z že omenjenim rezultatom. Danes bo deželni svet razpravljal o zakonskem predlogu v prid izseljencem. SINOČI V MILJAH Seja občinskega sveta Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta se je nadaljevala diskusija o letošnjem občinskem proračunu, katere so se udeležili svetovalci Opara (KD), Marengo (KD), Valentich (KPI), Stener (PLI), Dragan (KD), Nicolini (KPI), Birsa (KD) in Cucito (KD). Svetovalci opozicije so kritizirali politiko občinske uprave in večine, češ da ni dovolj upoštevala potrebe občine, da nima jasno izdelanega programa, da je zlezla v dolgove, da ne skrbi za občinsko osebje, za razvoj kulture itd. Vodja komunistične svetovalske skupine Nicolini in svetovalec Valentich pa sta iz rekla vse priznanje občinski upravi in poudarila, da proračun upošteva dejansko stanje in potrebe prebivalstva, da je občinska uprava ob raznih prilikah pokazala z dejanji in konkretnimi ukrepi ter posegi pri pristojnih oblasteh svojo skrb za koristi vseh občanov, zlasti pa delavcev. Pred razpravo o proračunu je občinski svet odobril prispevek 1 mil. lir odboru za razvoj turizma ter je imenoval župana za predstavnika miljske občine v Konzorciju za turistični razvoj tržaške obale. Avto v avtobus zaradi slane Včeraj zjutraj je 29-letni uradnik Teodoro Napolitano iz Ulice Mar-chesetti 53 vozil s svojim volksvvag-nom od Lovca proti mestu, ko je nenadoma izgubil oblast nad vozilom. Cestišče je bilo namreč prekrito s tanko plastjo slane in tega se voznik ni pravočasno zavedel. Avto se je najprej zavrtel o-koll svoje osi, nato pa zadel v avtobus Št. 25, ki je tedaj privozil mimo. K sreči se Napolitano ni preveč poškodoval. Karabinjerji, ki so prvi prispeli na kraj nesreče, so nišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Dobil je nekaj lažjih udarcev v glavo in po levi roki. Popolnoma bo okreval v enem tednu. Na istem mestu v Ulici Marche-setti se je ponesrečil tudi 24-letni uradnik Giuseppe Giadrevich iz U-lice Mayer 7 s svojim fiatom 600. Zaradi spolzke ceste je z avtom zavil v ograjo, jo prebil in se u-stavil šele v obcestnem jarku. Tudi njemu so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Odrgnil si je desno nogo in se nekoliko udaril v hrbet. Dežurni zdravnik je izrekel prognozo 6 dni. Avto zdrknil v vodo Včeraj zjutraj je na Trajanskem obrežju neki Hat 500 nenadoma zdrknil v morje. Ker ni nihče vedel, če je kdo sedel v avtu, so nemudoma telefonirali gasilcem. Ti so talkoj prihiteli in ugotovili, da je bil avto prazen. Ležal je na morskem dnu, približno štiri metre pod vodno gladino. S premičnim žerjavom so ga povlekli na kopno in obvestili lastnika, 24-let-nega Giu liana Camdottija. Policija je ugotovila, da je avto zdrknil v vodo verjetno zaradi okvare na zavorah. ditev prispevkov, če nastanek ve spremembe pri uradni Krajevnim ustanovam bodo še več prispevali za plačevanje obresti od posojil za javna del« Deželni odbor je na svoji zadnji | Dežela bo prispevala na podlag jjj seji sprejel važen zakonski osnu- ga novega zakona nadaljnji® j, tek. ki mu ga je predložil odfbor- m.i.iiiiirmrw 1™»r bo niik' za finance Trapami. Ta osnutek dopoinu;ie deželni zakon štev. 17 iz leta 1967 o finančnih prispevkih za posojila, najeta za javna dela. Kot je znano, so ta zakon izdali, da bd pomagali krajevnim ustana vam, ki imajo precej težav, da bi dobile od blagajne za naložbe in posojila po ugodni obrestni meri 5,50 odstotka za uporabo pri javnih delih. Iz tega izvira potreba krajevnih ustanov, da se obračajo za kredit na druge specializirane kreditne !ustanove, ki zahtevajo do 6,25 odst. opresti, ali pa na navadne kreditne ustanove, ki zahtevajo še mnogo višjo obrestno mero. Z zakonom štev. 17 iz leta 1967 so izenačili obrestno mero na raven 6,25 odst. ter omogočili ustanovam, ki uživajo deželne ugodnosti v zvezi z javnimi deli, da lahko naje-majo posojila zanje z znosno obrestno mero. Zakon ima torej dopolnilni značaj v odnosu do vseh drugih deželnih zakonov, ki se nanašajo na finansiranje javnih del. Z zakonskim osnutkom, ki ga je odbor odobril v torek, hočejo a hraniti učinkovitost prejšnjega za-kona ter zvišati dopolnilni prispevek na 2 odst., medtem ko je znašal doslej 1,25 odst. S tem so od-pomogli povišku uradne eskomptne mere, določene z ministrskim odlokom začenši s 14. avgustom 1969. V ČETRTEK, 19. FEBRUARJA NA OPČINAH Izredni občni zbor združenja rejcev živali Združenje bo imelo važno vlogo - Živinorejci naj se polnoštevilno udeležijo občnega zbora V četrtek, 19. februarja, bo v Ljudskem domu na Opčinah izredni občni zbor Združenja rejcev goveje živine sdivarjaive alpske pasme, na katerem bodo sklepali o izpopolnitvi, oziroma spremembi združenja. Na Opčinah je bil že 11. decembra lanskega leta občni zbor Združenja rejcev živine sivarjave alpske pasme in so že takrat sklenili, da se bo združenje razširilo ter preimenovalo v Združenje rejcev živali. Izredni občni zbor je sklican zato, da se ob prisotnosti notarja budi formalno ustanovi to združenje, kar je potrebno, da se lahko doseže juridično priznanje s strani dežele. Sele potem bo združenje lahko delovalo na tehničnem in gospodarskem sektorju živinoreje, dobivalo bo podporo dežele, skrbelo za rodovnik, nadzorstvo nad mlekom, za nakup plemenske živine in krme, kakor tudi za dodeljevanje prispevkov in nagrad živinorejcem. Združenje bo tesno sodelovalo s kmetijskim nadzomdštvom, imelo bo svoje urade in tehnično osebje. Člam izvršnega odbora so Pdl pred nekaj tedni v Gorici, kjer so se spoznali z organizacijo in dela vanjem tamkajšnjega združenja. Na občnem zboru na Opčinah 11 decembra je bil izvoljen novi odbor, katerega predsednik je Ivan Miro Križmančič iz Bazovice, podpredsednik Miroslav Žigon iz Zga naka. člani odbora pa Zorko Grgič iz Bazovice, Alfonz Guštin s Cola, Josip Sancin iz Doline, Karlo Grajanja iz Gročane in Antonio Pizzu-lin s_ Krmenke. Našim živinorejcem, članom zdru ženja, toplo priporočamo, da se pol noštevilno udeležijo izrednega občnega zbora na Opčinah. milijonov lir na leto, kar bo gočilo sklenitev posojil za 25 milijard lir na leto. Novi zakonski osnutek ne le, da se dopolnilni prispevek ^ ša na 2 odst., marveč vsebuj®,^, dl dve posebnd določbi za P0®0«** ki so bila že najeta. P°W ,14aC' predvideva tudi takojšnjo Pp1 nar(xiQm’ kupijo za dolar sovraštva, toda to mashingtonskih udi ne moti in aparat ameriške propagande na tujem je vedno ecJ>. tako da se srečujemo z njim na vsakem koraku. Najbolj £Ki,a tovrstna ameriška ustanova pa je vsekakor mogočm radij-v a«,.P°Ste v vrstah največjih monopolov, kajti «Radio izuj^a Evropa* baje vzdržujejo terimi ^katere družbe, med ka-‘Gfti«,.8? *Giileitte», «Standard Oil», 'AllS Mo‘-or’s», «U.S. Steel*, haujj. lu,m Comp.» in »Vesta ng- ^aidSo «Radia svobodna Evro- *Pdiil k° ®'Vo*x>dna Evropa* se je viši^ j? M j>‘la hladna vojna na »a a,,~l “° Je bil svet razcepljen doba Č rP°vsom ločena bloka. Ta to****** že mimo, takšno raz-tejj 1® J« že da/vno premagano, propaganda proti penin, S°dnoevropskdm sociaMstič-Pjaii ®z^am ni popustila. Zame-tol s le ploščo. Narodi teh de-več radia ne pozivajo l|fQPav=«il”oroiženl “P01-* zahodna djena T**® je postala bolj prefi-bi prav “'^Itonitna. Zato pa dilni i v ?!c bianj strupena in vo-tev SojUlfljt' vzhodnoevropskih dr-®®tra cj^SfKto ogorčeni, ker se , »»fr ameriške propagandi m ° te evropske ekspoziture toub Uj 2*. zmanjšuje ali blaži ^bdrj-jiiuTajnim naporom, ki se v teieri c'-11*1 v^ši'jo v smislu in v 'zliivu, in pomirjenija med . tS1 « Zahodom, j Sow"i P°Wte radiotelevizdije 1975 s.jV je napovedal, da bo %šniil jRadio svobodna Evropa* to dye svetovni televizijki bosta oddajali pro-Ptoigramt', namenjene na- ( *,,j 1 u «*v. , uu Gom^p!**; .Evrope. Osebni taj-torjrtoačil ^ rrUlike M. Namjotkievvicz pa CTUlno sedanji program im pro-a!tega .Stoeriškega radiodiveraij-dfističnAv^1 v Miinchnu kot «pa-JStav j^to^arevo učijo*, delavci ,,2^ i® prv^d Skodovimi Pilznu ostro napadel «Radio svobodna Evropa*. Prav tako je ostro napadel to ameriško ekspozituro v Evropi tudi poljski zunanji minister. Ti nastopi, podobno kot sovjetske pripombe, da je organiziranje največje svetovne mirnodobske manifestacije v Miinchnu 1972. leta (svetovne olim-_ pijske igre, op. ur) nezdružljivo z bližino središča za »psihološko vojno*, ali z drugimi besedami, da je vzdrževanje tega cen ra nezdružljivo z olimpijskimi stadioni bratstva, so spodbudile v zadnjem času voditelje socialnih demokratov Zahodne Nemčije na razmišljanje. Ali se more stališče «Radia svobodna Evropa* sprijazniti s socialdemokratsko tezo »odpiranja proti Vzhodu*? Toda v ZDA upajo, da Nemci ne bodo »hudobni* in da sedanja politika Wžlyja Brandta ne bo u-kinila delovanja «malega evropskega radijskega centra*, ki je Ni-xonu taiko pri srcu. In to tem prej, ker je urednišjvom tega centra po avgustovskih dogodkih 1968. leta na češkoslovaškem uspelo zbrati v svoje vrste najodločnej-še in najbolj ogorčene emigrante z Vzhoda. Pogosto ni bilo lahko pripraviti bivše komuniste, da igrajo vlogo, ki jim jo predpisuje Pentagon, to se pravi vršiti ameriško propagando. Toda nekateri od teh so kaj kmalu odi:rili svoje pravo ali prvotno bistvo. Tako je na primer Slava Volny, ena od glavnih osebnosti v češkem uredništvu »Svobodne Evrope* po avgustovskih dogodkih na češkoslovaškem odkrito izjavila: «ZDA so vsekakor bliže socializmu kot Sovjetska zveza*. Češki uredniški ekipi se vsekakor posveča največja pozornost in tudi ob vsakem jutranjem redakcijskem sestanku so Čehi tisti, ki prvi spregovorijo. Več kot dvajset ur na dan traja propagandni program »Svobodne Evrope*, namenjen Češkoslovaški in to na enem srednjevalovnem oddajniku ter na osmih kratkovalovnih oddajnikih v skupno 22 pozicijah. V češkoslovaškem uredništvu dela nad sto ljudi. Vsi ti so emigranti iz raznih obdobij povojnih političnih pretresov na Češkoslovaškem. Na čelu češkoslovaške redakcije je konservativec in de sničar M. Pehaček, ki je pobegnil iz češkoslovaške leta 1949. Prvim emigrantom se je priključilo določeno število disidentov leta 1956, precejšnje pa je tudi število tistih, ki so zapustili Češkoslovaško po avgustovskih dogodkih 1968. leta. Zanimivo je, da je bil radio »svobodna Evropa* vedno dobro obveščen o vsem še pred avgustovskimi dogodki na češkoslovaškem. Toda je bila že leta 1966 na njegovih valovih razširjena prva informacija o tem, da bo prišlo do določenih sprememb v centralnem komiteju češkoslovaške komunistične partije. In do sprememb je kmalu prišlo. Neposredno pred tem, preden je v oktobru 1967, Novotny ostal v centralnem komiteju v manjšini, je, prijatelj nekega komunističnega voditelja poskrbel, da je v uredništvo «Radia svobodne Evrope* prispela informacija o sestanku centralnega komiteja in ob tej priložnosti je bilo rečeno, da ta prijatelj ne simpatizira z radijsko postajo v Muenchnu, da pa želi, da bi bili Čehi obveščeni o borbi, ki da se vrši v notranjosti partije. Druga najmočnejša sila v okviru «Radia svobodna Evropa* je poljski Radio »Varšava 4». V tem uredništvu je 120 oseb, ki pripravijo programa za 19 ur s petih pozicij na kratkih valovih in preko enega srednjevalovnega oddajnika. Glavna osebnost v poljski uredniški ekipi je Jan Novak, ki uraduje v senci velikanske slike vse mogočnega poljskega cerkvenega in klerikalnega šefa kardinala Wi-šinskega. Po podatkih iz ameriških virov se «Radio svobodna Evropa* največ posluša na Češkoslovaškem in na Poljskem. Najmanj zanimanja za ameriško propagandistično ekspozituro v Evropi, v neposredni bližini češkoslovaške meje, pa kažejo Madžari in Bolgari. Dvojezično šolstvo v Prekmurju [ »Halona* v Nabrežini (Foto M. Magajna) niiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||l|l||l||||,l|,l|„||||,l|,|l,,|„„|rf„llllul|||||||||||y|||||||||||||||rit|||||)||m||m|||||||||Ul||||||||||||||||||||t| S ČASOM NAPREJ TUDI GLEDE PREHRANE Tovarna, ki bo kuhinja že pripravljenih jedi Pionirski podvig osmih mladih jugoslovanskih inženirjev - Se s tem nakazuje postopno odmiranje gospodinjskega poklica? v umetnostni galeriji »Tribbio* y Ulici Plccardi 68 odprl i: V1*' del Jugoslovanski grafik Mersad Berber. Otvoritev bo trajala vse do konca meseca, bo ob 19. url. Na sliki Berberova ksilo grafi ja »Počlteljs V enem od poslopij poljedelskega kombinata «Beograd*, se že nekaj časa osmerica mladih inženirjev spoprijema s pionirsko nalogo; izdelati imajo načrt za izgradnjo »tovarne že izgotovljenih jedi*. V neposredni bližini mesta bodo strehe bodoče gigantske hale pre krivale prostor domala petih nogometnih igrišč. Izgrajeno bo celo mesto-kuhinja, ki bo v prvi vrsti imelo spremeniti navade v prehra njevanju, a tudi glede načina življenja ljudi, vrhy tega pa bi imeli tudi odpraviti enega od najštevilnejših poklicev, namreč poklic gospodinje. Pridelki s približno 80.000 hektarov zemlje omenje nega kombinata bodo najprej šli skozi tovarno, kjer bodo spremenjeni v osnovna živila: mleko, sir, žito, sadje, povrtnine, zelenjavo, alkoholne in brezalkoholne pijače, zatem pa bo to prišlo v novo tovarno, kjer se bodo omenjena živila, po opravljeni poti preko neskončno dolgih tekočih trakov, spremenjena v gotove jedi pojavila zapakirana v belih zavojih. Tako pripravljena hrana, zamrznjena do -30 stopinj Celzija, bo nato odposlana v razne ljudske kuhinje, študentske, delavske ter •MIIIIMMIlHillliiiii min m im || || HiiHiiiiiiiiunillMII Sintetično mamilo NEW YORK, 4. - Prav te dni, ko se toliko razpravlja o zlih posledicah uživanja mamil, je bila objavljena tudi vest, da je uspelo izdelati sintetično mamilo marijua-no, ki da je zelo podobna prirodni in da ima iste terapevtske kakovosti, s katerimi da se morejo zdraviti glavobol, božjast, visok pritisk in tudi sončne opekline. To zvemo iz zdravniškega sporočila ameriške vojske na osnovi vrste študij in poskusov, ki da so jih izvedli v zadnjih desetih letih in danes končno objavili. Avtor študije o sintetičnem mamilu dr. Van Sim, ki deluje v raziskovalnem laboratoriju ameriške vojske v Edgewoodu v Marylandu, je prikazal rezultate svojih poskusov na nekem tajnem zasedanju, ki so ga imeli lansko leto. Izjavil je, da je sintetična marijuana, ki jo je on uporabljal, dala »zelo zanimive* rezultate. V primerih visokega pritiska to mamilo pripomore k znižanju pritiska vsaj za 36 ur. marveč so na švedskem krepki in vitalni tudi starejši ljudje. To je v najvecji meri zaslu- .............................................................. ekspresne res.avracije, počitniške domove in hotele itd. To, kar je bilo s tem v zvezi rečeno, niso le sanja teh mladih ljudi, temveč stvarnost bližnje bodočnosti. V to tudi trdno verujejo mladi inženirji: Ljubomir Kupre-šanin, ki preučuje prašanje ohlajevanja jedi, Mirijam Markovič, ki se ukvarja s termično obdelavo, Živka Ivanovič, ki dela na pripravi povrtnin, vtem ko se Zlata Marjanovič in Slobodanka Slijep-čevič posvečata pripravam hladnih jedi in predjedi, a Branislav Maslo varič_ obdelavi mesa in Milan-ka Pejovič slaščicam Šef ^“skupine je inženir Milan Minič, kulinarični »spiritus agens*, pa je šef eksperimentalne kuhinje, visokokvalificirani kuhar Mirko Stojanovič, eden od vrhunskih mojstrov za pripravo omak. V tem maihnem kolektivu pa ne gre vse gladko. V eksperimentalni kuhinji, kjer je že danes moč pripraviti 16.006 obrokov dnevno, se vsakodnevno vrše poizkusi. Tu st vadijo tudi hrupni in polemični razgovori Strokovnjaki vsak dan vodijo razprave o jedeh, ki jih je treba pripraviti. Razdeljeni so na dve nasprotni si skupini. Eni sami sebe imenujejo »Švede*, drugi pa »Balkance*. »Švedi* so tisti, ki so preučili švedski način prehrane in zatem postali njegovi vneti zagovorniki. Pravijo oziroma zatrjujejo. da okrog 70 odstotkov Švedov uživa zamrznjeno hrano, katera pa zaradi tega tudi v najmanjši meri ne izgubi svojih svoj-stev, ki so ji lastna v njeni sveži obliki. Praženi krompir n.pr. pod zobmi pravtako hrustlja, kakor da bi bdi ravnokar pečen. Osnovna značilnost tega načina prehrane je obrok, sestavljen iz treh jedi. Prvo jed predstavlja obilna količina mesa, drugo krompir ali kaka druga zrnata viso-kokalorična hrana, tretja jed pa je vitaminska, sestavljajo jo razne vrste kuhane zelenjave in povrtnin. Edini očitek, ki bi ga »Balkanci* mogli izreči na račun o-menjenega načina, bi bil ta, da ni začinjena, da v njej ni popra in paprike, pa tudi ne prežganja. Pristaš švedskega načina pri-ravljanja hrane je tudi inženir Ljubomir Kuprešamn. Njegovi argumenti so sledeči- — Ne samo — pravi on — da so Švedinje lepe, visoke in vitke žene. ga njihovega načina prehrane. Pri nas so zelo pogostna obolenja jeter ali žolča, zelo razširjena bolezen pa je tudi gastritis. Naši ljudje jedo mnogo kruha in pa težke, s prežganjem pripravljene in začinjene jedi. Da ne omenjamo posledic, kakršne so prevelike količine holesterina v krvi, poapnenje žil, v številnih primerih tromboze in prezgodnja smrt. Sicer je to razvidno tudi pri naših ljudeh, ki žive v goratih predelih, kjer se zaradi skopih življenjskih pogojev tudi ti hranijo na podoben način. V nekaterih predelih čme “gore, posta rimo, je nasploh teško srečati debelega človeka. — — To drži — poseže vmes inže nir Života Ivanovič. — Toda naši eksperimenti so tudi pokazali, da bi naš človek, če bi moral izbirati med kosom mesa, politim z vsemi najokusnejšimi švedskimi omakami in podobnimi dobrotami, in pa krožnikom «pasulja» z lepim kosom slanine, zagotovo ne izbral «švedskega obroka*, marveč bi se vneto odločil za svojo «balkansko» jed. No, ob tem vprašanju je prišlo do zastoja. Gre za veliko vprašanje. Zato danes ekperimentalna kuhinja še vedno pripravlja samo že znane domače jedi, ki jih nato odpošilja raznim restavracijam družbene prehrane. S poizkusi pa nadaljujejo, zakaj že čez nekaj let bo vsakomur jasno, da pripravljanje takih jedi v posamičnih gostinskih obratih zahteva preveč časa in stroškov, da ne omenjamo vseh drugih težkoč in nevšečnosti. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, feb. — Komisijia republiške skupščine Slovenije za mednarodne odnose je v svojem dosedanjem delu že nekajkrat vzela v razpravo vprašanje slovenske i manjšine najsi bo to v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem. Manjšinsko problematiko so po navadi obravnavali v sklopu splošnih vprašanj s področja odnosov med sosednimi državami. Vedno so ugotavljali, da je politika sožitja, odpiranja meje in pospeševanje sodelovanja na vseh ravneh in na vseh področjih, ugoden okvir za urejanje tudi odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v sosednih državah, kakor tudi vprašanj manjšin sosednih narodov pri nas. Hkrati so dosledno poudarjali, da občasni boljši ali slabši odnosi med sosedi nikakor ne bi smeli — in kar zadeva Jugoslavijo in Slovenijo — dejansko tudi ne vplivajo na stališče do manjšim. Toda očitno je, da le tasta manjšina, ki dejansko uživa v določeni državi vse možnosti za nemoten razvoj in obstoj, lahko pomeni trden most prijateljstva in sodelovanja med sosednimi narodi in državami. Prav omenjena dejstva so bila povod, da so na zadnji seji sredi minulega tedna vzeli v razpravo eno izmed zelo važnih vprašanj s področja madžarske narodnostne skupine v Slovenija, vprašanje dvojezičnega šolstva. O tem vprašanju se je svoj čas, točneje rečeno lansko jesen, razpredla v Sloveniji vneta razprava. V resnici so se udeleženca te razprave razcepili v dva tabora, v tiste, ki so zagovarjali obstoj dvojezičnih šol v Prekmurju, in v tiste ki so nastopali proti takim šolam. Dejansko razprave še teč-ejo, četudi so prešle v okvire mirnega, strokovnega in zato toliko bolj doslednega preučevanja dvojezičnega šolstva. Ker je bilo očitno že od vsega začetka, da je uvedba dvojezičnega šolstva v Prekmurju dobila tudi širši in celo mednarodni odmev, zlasti pa še zato, ker je boj proti takim šolam dobil viden pečat v podobnem boju zunaj meja Slovenije, se je komisija za mednarodne odnose slovenske repubiške skupščine lotila vprašanja dvojezičnega šolstva prav s teh mednarodnih vidikov. Madžarske šole ob osvoboditvi Kot uvod in podlaga za razpravo je sluzil obširen in dokumentiran pregled razvoja manjšinskega šolstva v Sloveniji in še posebej v Prekmurju. Takoj po osvoboditvi, se pravi leta 1945, so pripadniki madžarske narodnosti v Prekmurju dobili svoje madžarske šole. Te šole so bile povsem ločene od slovenskih šol. Toda pokazalo se je, da v takem sistemu otrok madžarske narodnosti dobi preveč pomanjkljivo znanje slovenskega jezika, kar mu je v veiko napotje pri njegovem nadaljnjem izobraževanju. Posledica je bila, da so madžarska starši sami, v želji, da zagotove svojim otrokom lažjo pot do nadaljnjega šolanja in s tem tudi do poklica, začeli svoje otroke pošiljati v slovenske šole. Tako se je število madžarskih otrok v madžarskih šolah čedalje bolj osiralo. S tem pa je bila tako rekoč nehate kršena ena izmed temeljnih pravic manjšine, pravica glede enakopravnega položaja geide šolanja v materinem jeziku. šele v letu 1958 so obširna posvetovanja prosvetnih in političnih dejavnikov priklicala k življenju novo vrsto šol, tako imenovane dvojezične šole, ki naj zagotove resnično enakopravnost obeh narodnosti, slovenske in madžarske na celotnem narodnostno mešanem območju. Te dvojezične šole, v katerih je rouk potekal v obeh jezikih, madžarskem in sloven- skem. in ki so jih obiskovali vsi otroci določanega mešanega okoliša, naj bd po zamisli ustanoviteljev zbrisale vse razlike v pravicah in ugodnostih, ki izhajajo iz pripadnosti k temu ali drugemu narodu. Pobude za ustanavljanje dvojezičnih šol so izhajale iz sklepov izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije od meseca marca 1959. leta, kjer stoji med drugim zapisano to-le: Kako se je obnesla dvojezična šola »Praksa kaže, da je manjšinsko šolstvo usmerjeno tako, da omogoča pripadnikom narodnostnih manjšin, da se šolajo v enakih o-koliščiinah kot drugo prebivalstvo, tako, da obvladajo svojo materinščino ter jezik republike, tako, da se lahko neovirano vključujejo v vse družbeno življenje. Organiziranje paralelnih oddelkov z različnimi učnimi jeziki v skupnih šolah je pokazalo zelo dobre rezultate v učnem in vzgojnem pogledu. Tam, kjer so pogoji, je treba postopoma storiti še korak naprej pri organiziranju dvojezičnega šolstva, kar pozitivno vpliva na medsebojno spoznavanje in zbliževanje različnih narodov, ter na vzgajanje kadrov, ki lahko govore vse jezike območja na katerem žive. Pri proučevanju in presojanju teh problemov pa se morajo veliko bolj angažirati šolski odbori pri fiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitimiiiiitiiitinmmiiitimi PREKINJENA MREŽA... Trgovali so z lepimi mulatkami RIO DE JANEIRO, 4. - Ko so Nemci leta 1934 ponovno zasedli Posarje, je da! Hitler poloviti in pomoriti vse mulate, ki so se rodili na tem področju v času, ko je bilo to zasedeno po zavezniških enotah, v katerih so služili tudi črnski vojaki. Baje je Hitler dal tedaj pobiti okoli 3000 dečkov in deklic, ka.erih polt je kazala, da je bil njih oče črnec. Danes, kakor kaže, v Zahodni Nemčiji črnsko poreklo ni več zločin, pač pa neka odlika. Tako vsaj izhaja iz vesti, da je brazilska policija prišla na sled neki družbici, ki je dobavljala mulatke Zahodni Nemčiji. Vodja nečednega trgovanja z mulatkami je bil lastnik številnih nočnih lokalov v Berlinu Max Gunther Heilborn, ki je s pomočjo nemških in brazilskih nevestnih prekupčevalcev »novačil* lepa mulatska-dekleta, ki jim je plačeval po 400 dolarjev na mesec, da so nastopale v toplessu v njegovih berlinskih nočriih lokalih, če bi šlo izključno za nastope v toplessu, bi zlo ne bilo tako hudo, toda brazilska dekleta, ki so po tej poti prihajala v Berlinu in tudi drugam v Nemčijo, so morala po nastopu na odru »delati družbo* klientom nočnih lokalov. Res je, da so nasedla Heilbor-novim vabam v glavnem lahkoživa dekleta, toda tudi kako resno dekle je podpisalo pogodbo, ker ni razumelo njene vsebine, saj so bile pogodbe napisane v nemščini. šele ko so dekleta prišla v Berlin, so ugotovila, kam so pršla in da so pod strogim nadzorstvom, kajti vsak prekršek Heilbomovega »umika* je pomen.! odvzem voznega listka za vrnitev in plačo za sto delovnih dni. Brazilska policija je aretirala več oseb in ustavila 25 lepih mulatk, ki so bile že pripravljene za odlet v Zahodno Nemčijo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spoštujte prednostni vrstm red, ki ste nanj tudi vi pristali. Zanimivo srečanje zvečer. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zakasnitev, ki bo zbudila določeno zaskrbljenost. Postavite se po robu pesimizmu. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Poseg, ki vam bo omogočil izhod iz stope ulice. Prisostvovali boste zanimivemu zabavnemu spektaklu. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Natančno ugotovite kaj je za in kaj proti določeni važd pobudi. Simpatično srečanje in odkritosrčen razgovor. LEV (od 23. 7. db 23. 8.) Samo pogumno naprej, v pravem trenutku bo prišla tudi pričakovana pomoč. Skušajte natančneje proudiU samega sebe. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Uravnovesite čšmprej razmerje sil v nekem poslovnem odnosu. Ne bodite pretirano občutljivi. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ugoden trenutek za osebe, Id se ukvarjajo z raziskovanji. Manjši nesporazum z drago osebo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Usmerite svoji dejavnost proti lažje dosegljivim ciljem. Presenečenje na čustvenem področju. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Neko skupno delo, ki se ga boste udeležili ,se bo odlično razvijalo. Odgovorite na neko pismo. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Če nočete biti deležni kritike od strani nekega predstojnika, popravite neko svoje stališče, čustveno zatišje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo pripraven dan za uspešno trgovsko poslovanje. Ne pozabite na svoje dolžnosti do družine. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Na poslovnem področju boste naček akcijo za razčiščen je nekega nesporazuma. Raje se umaknite osebi, ki je preveč zgovorna. IHSP TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Kitara; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že ljah; 17.00 Trio Bcschetti; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.25 Goethe: »Goetz von Berlichingen* (drama); 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran 15.10 Iz Rossinijevega »D conte Ory»; 15.40 Literarna oddaja; 16.20 Juke box; 17.10 Glasba do mačih avtorjev. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi: 9.00 Pripovedovalec; 9.30 Glasba od vsepov sod; 10.15 Prisluhnimo jim; 11.00 Dva orkestra; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glas ba po željah; 14.05 Popotovanje; 16.05 Turistične beležke; 16.20 Ki tarist Garrett; 16.30 Primorski glasbeniki; 17.10 Plošče Ariston; 17.30 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Glea son; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8,00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.30 Plesna čajanka; 8.30 Jutranje pesmi; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Pisan popoldanski spored; 16.00 Program ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 1970 za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.20 Juke box; 19.05 Glasbena oddaja; 19.30 Luna park; 20.15 Operetna glasba; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.00 Haen dlove skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Basist ŠaJjapin; 10.00 Trez-zini: »Fantastični Berlioz*; 10.15 Poje Wilma Goich; 10.30 Telefon ski pogovori; 13.00 Program s Fel linijem; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.03 Po ljudna enciklopedija; 15.40 Kro nike in zanimivosti; 16.00 Pisana glasba; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05, 20.10 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.15 Plošče; 21.30 Folklora v salonu; 22.10 Skladbe za orgle; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; Mo zart, Genze in Schubert; 11.45 Kla virske skladbe; 12.20 Mezzosopra nistka M. Horne; 13.55 Sopranistki H Traubel in B. Nilsson; 14.30 Dunajski valčki; 16.25 Sodobna ital. glasba; 18.45 Moliere: »šola za žene*; 22.00 Malipiero: »Don Tartufo bacchettune*; Bucchi: tUna notte in paradiso*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 12.00 Glasba izven programa; 12.15 Portret avtorja; 13.10 Frančkov oratorij. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 15.30 Poročila; 7.15 Inform. adda-ja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Bori, bori temni bori; 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Moskovski komorni orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 «Pesem iz mladih grl*; 14.25 Plesni orkester; 14.40 »Mehurčki*; 15.40 Komorni zbor RTV; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*; 18.45 Znan stveniki pred mikrofonom; 19.15 Ansambel Lesjak; 20.00 Večer do mačih pesmi; 21.00 Dr. Prešeren: Krst pri Savici; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz opusov Bjelin skega in Papandopula; 23.05 A Arauz: Med Medino in Olmedom. 23.40 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an totogija; 13.00 O potrošnji v Italiji; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Sindikalne aktual nosti; 19.30 Poljubna znanost; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.00 TV film: »Gli ostaggi*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina 21.00 Dnevnik; 21.15 Nagradno tekmovanje; 22.15 Znanost in tehnika. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.30 Poročila: 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 17.40 Ve seli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 »Človek* — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Lewis; 20.35 Večer s Prešernom; 21.15 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 22.15 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu. manjšinskih šolah.* O vlogi in pomenu dvojezičnega šolstva pa so potem na kongresu Socialistične zveze Slovenije menili to-le: «PoMtična vprašanja, ki so povezana s problemi manjšin, zahtevajo posebno pozornost. Za vse obdobje po vojni upoštevamo razvojne težpje Italijanov in Madžarov v SR Sloveniji in Slovencev v sosednjih deželah Italije, Avstrije in Madžarske. Družbeno samoupravljanje varuje narodno manjšino, da bi ostala zaprta to v območje lastnega narodnega jezika in ji omogoča sodelovanje v vseh oblikah družbene aktivnosti. Ta dejanska enakopravnost daje manjšini tudi možnost, da postane posrednik med dvema narodoma. V skladu . s socialističnim pojmovanjem inteirtiacionaliznia smo začeli uveljavljati dvojezičnost na področjih, kjer živita manjšini. S tem, da se tudi večini omogoči učenje jezika manjšine, nismo samo postavili prepreko denacionalizaciji, ampak smo tudi postavili temelj ki naj pospešuje medsebojno razumevanje med različnimi narodnostmi.* Mednarodni pomen Kakšen je mednarodni pomen uvedbe dvojezičnega šostva? Takole sodi referat v razpravo na seji komisije za mednarodne odnose: »Dvojezično šolstvo v Prekmurju se je uvrstilo v eno najnaprednejših pridobitev sodobne družbe. Saj ima vprašanje dvojezičnega šolstva danes mednarodni pomen ter si utira pot v vsem sodobnem svetu, v območjih, kjer se pojavlja medsebojno bolj ali manj pomešano prebivalstvo, ki govori dva jezika, na primer v Avstriji, Švici, Belgiji, Angliji itd. »Dvojezičnost oziroma večjezičnost je postala v današnjem svetu skoraj že družbena nujnost, učenje manjšinskega jezika pa predmet vse bolj vsestranskih raziskovanj najrazličnejših vej strokovnjakov. že mednarodna konferenca za dvo;ezično6t v Luxem-burgu leta 1928 je opozorila na problem dvojezičnosti kot izobraževalni in vzgojni problem mednarodnega pomena. Problem dvojezičnosti predstavlja delni pro-bem v kompleksu vprašanj manjšin, ki stoji danes v ospredju interesov ob diskusiji o pogojih za resnični mir med narodi. Rešitev tega velikega problema pa mora biti toliko važnejša in nujnejša, ker zmorejo ravno duhovne in kulturne osnovne sile, ki imajo vlogo pri vzgoji, razjasniti tudi v zadostni meri dinamiko tega svojevrstnega problema. Ustrezen red vzgojnih razmerij mora biti pogoj za vse nadaljnje politične in pravne ureditve in s tem pogoj za mir v Evropa in na svetu.* In dalje: »To je samo ena izmed ocen pomena dvojezičnega šolstva. Podobne ocene lahko najdemo v literaturi še in še in niso izgubile na pomenu, temveč nasprotno, po tragičnem nacističnem negiranju vseh človečanskih pravic znova raste hkraiti z demokratizacijo sodobne človeške družbe. Unescov mednarodni posvet v Hamburgu leta 1962 se je odločno postavil v prid dvojezičnega pouka. Takšen internacionalna pomen dvojezičnega šolstva ostaja še danes ena izmed garancij za varstvo pravic vseh narodnosti, tujih in domačih, ki rastejo v svobodni družbi sodobne države. Nikjer v svetovni literaturi, tudi pri nasprotnikih tega šolstva, ne bomo zasledili izvajanja, ki bi kazala na to, da je dvojezično šolstvo v nasprotju s splošno deklaracijo človeških pravic, ld jo je sprejela generanna skupščina ZN.» Koroški primer Dvojezično šolstvo je imelo važno vlogo tudi v boju koroških Slovencev za njihove pravice. Koroški Slovenci so take šole dobili leta 1945, se pravi, da so vsi otroci slovenskih in nemških staršev na jezikovno mešanem območju obiskovali iste šole in se učili v obeh jezikih. Pod pritiskom desničarskih sil pa so te šole leta 1958 odpravili in vnovič ustanovili posebne šole za slovenske otroke. Vsako leto morajo slovenski starši posebej prinašati oblastem izjave, da žele otroke šolati v slovenski šoli. Zaradi mnogokaterih razlogov pa je precej slovenskih otrok danes v nemških šolah. Prav zato so na seji komisije za mednarodne odnose poudarili dejstvo, da so prav predstavniki koroških Slovencev ostro protestirali proti resoluciji Slavističnega društva, ki je iani na občnem zboru v Kranju izglasovalo sklep prod dvoječnenvu šolstvu v Prekmurju. Nasprotno pa so ugotovili, da so odklonilno stališče Slavističnega društva navdušeno sprejeli vsi nacionalistični krogi na Koroškem in taka stališča uporabili za nove napade prob zahtevam koroških Slovencev po obnovitvi dvojezičnega šolstva. Sklepna ugotovitev celotne razprave na seji komisije za mednarodne odnose je bila, da je troba upoštevati vse vidike dvojezičnega šolstva, pedagoške, strokovne, kadrovske, kulturne, pa prav tako tudli družbene in mednarodne. Šele tako pripravljena podoba tega šolstva pa naj bo spodbuda — ne za odpravo — pač pa za »popolnitev in izboljšan to dvojezičnih šol. DRAGO KOSMRLJ PREJ KI J SMO LE XXe SIŽCLE ET LA PAIX -Aout 1969 — nr. 8. PROTEUS - 1. 32 - št. 5 str. 177 - 220 - 1970. GUIDA PRATICA AL LA LEGGE TRIBUTARIA SULLE SUCCESSIO-NI - 30 dicembre 1923, n. 3270 e successive modificazioni — Roma. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,3, na}ni-£ja 3.3, ob 19. uri 7,3 stop., vlaga 84 odst., zračni tlak 1008,6 stalen, veter 1 km/h jugovzhodnik, nebo poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 5. lebruarja AGATA • Sonce vzide ob 7.22 ln zatone «0 17.16 — Dolžina dneva 9.54 — "“j na vzide ob 7.07 ln zatone ob lož" Jutri, PETEK, 6. februarja DORA SEJA PREDSEDSTVA NARODNO-OBRAMBNE ORGANIZACIJE Ocena delovanja in vloga SKGZ v manjšinskem življenju Organizacija si je z delom pridobila svoje avtonomno mesto v slovenski narodnostni skupnosti v Italiji - Poudarjena potreba po večji popularizaciji njenega dela Na zadnji seji predsedstva Slo venske kulturno gospodarske zveze, ki je bila v torek zvečer na sedežu v Ukci Geppa v Trstu, so razpravljali o vlogi in delovanju Zveze ter njenih organov. V obsežni in tehtni razpravi, v katero so posegli vsi člani predsedstva, je bilo poudarjeno, da ima SKGZ svoj specifični narodnoobrambni značaj. Organizacija združuje celo vrsto najpomembnejših kulturnih in gospodarskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti ter vodi takšno narodno obrambno politiko, ki ne postavlja Zveze nasproti strankam in volilnim formacijam. SKGZ si je pridobila svoje politično mesto v manjšinskem življenju z delom, s svojim delom in delom svojih organizacij ter si hoče na takšen način tudi vnaprej zagotoviti avtonomno mesto v našem dogajanju. Pri tem pa bo, kot doslej, bila pobudnik skupnih akcij, ki lahko zajamčijo polnovredno prisotnost našega naroda kot celote in kot posameznika na vseh področjih tukajšnjega življenja. Člani predsedstva so iz različnih zornih kotov ocenili delovanje izvršnega odbora, predsedstva, tajništva in komisij ter bili mnenja, da so vsi ti organi Zveze sprejeli vrsto koristnih sklepov in dali mnogo pobud za uspešno uveljavljanje slovenskega človeka, pri tem pa so priznali tudi težave, ki nastajajo pri izvajanju sklepov s strani ljudi, ki so v Zvezi angažirani ter ji zaradi svoje poklicne zavzetosti na drugih delovnih mestih posvečajo samo svoj kratko odmerjeni prosti čas. Da bi bilo delovanje SKGZ bolj znano slovenski javnosti, je bil sprejet sklep, da bo Primorski dnevnik v posebni rubriki objavljal poročila o opravljenem delu in pobudah Zveze ter njenih organov. Nanizana je bila nadalje cela vrsta vprašanj organizacijskega in funkcionalnega značaja, ki jih bo proučila posebna začasna komisija, sestavljena iz članov predsedstva. V obdelani zgoščeni obliki jih bo posredovala predsedstvu da bi moglo svoje delo prilagoditi razmeram in potrebam. V okviru proslav 25-letnice osvoboditve je Zveza dala pobudo za zborovanje učiteljev, ki so med narodnoosvobodilno borbo izvršili težavno in častno nalogo obnovitve slovenskega šolstva zlasti na Primorskem, da bi jim bilo ob tej priliki izrečeno priznanje za njihovo plemenito delo. Predsedstvo se je seznanilo tudi s pobudo, ki jo namerava uresničiti SKGZ, da bi primemo proslavila 25-letnico zmage in osvoboditve. Dogovorilo se je tudi o športnih vprašanjih ter sklenilo, da bo eno izmed svojih prihodnjih sej posvetilo temu nadvse pomembnemu delovanju zlasti med slovensko mladino. Vprašanje dr. Štoke o ravnanju nogometnega sodnika Deželni svetovalec Slovenske slednje vprašanje: 25. januarja je bdla v Trstu na igrišču na stadionu I. maja na Vr-delski cesti nogometna tefcma, veljavna za prvenstvo amaterjev III. kategori.je med ekipama Primorca in Zarje, ki sta obe iz tržaške pokrajine. Ker so igralci obeh ekip slovenske narodnosti, so seveda govorili med seboj slovensko. Ko .jih je sodnik slišal, je posegel vmes in jili najprej pozval «naj ne govore v slovenskem jeziku, nato pa je uradno opomnil kapetana ekipe Zarja iz Bazovice, ker se je obračal na svoje kolege v lastnem jeziku. Spričo tega vprašuje podpisani svetovalec deželni odbor ozarama «TORKOV VEČER* V SLOVENSKEM KLUBU Kraški svet in domačije v Magajnovih diapozitivih Trst in morje s svojimi čolni, nje-1 liko ljubezni do vsega, kar je le-govi obrasli bregovi, kraška doma- pega, pa še veliko umetniškega po- čijo s svojimi tmostovži*. fkaluna-mi* in tskrlji* — fe so bistvene prvine ki, odete v najrazličnejše svetlobne učinke, izžarevajo v vsej svoji toplini in ljudskosti iz preko dvesto diapozitivov, ki nam jih je na običajnem torkovem večeru v Slovenskem klubu prikazal naš pri ljubljeni fotoreporter M. Magajna. Da, mogoče je res umestno in za nas skoraj skoraj sramežljivo reči, da «Mario vidi to, kar mi največkrat ne vidimo*, čeprav recimo zahajamo vsako nedeljo na Kras, ne indimo pa onega, kar nam Kras dejansko daje. Za našega Maria pa to ne velja. Saj je pravzaprav za vsakim gankom, na vsakem borjaču ali pa celo na vsaki strehi skrita tista njegova «čudežna škatla*, skorajda kot Aladinova svetilka, ki nam potem na belem platnu pričara košček naših naravnih lepot z pristojnega odbornika, da bi zve- vsemi. SV0Jimi odtenki in še tako ----- neznatnimi pomembnostmi. Za vse del, kakšne korake namerava storiti pri CONI in pri združenju ita- skupnosti dr. Stoka je naslovil na lijanskih sodnikov, da se takšna predsednika deželnega sveta na- I dejanja ne bi več ponavljala. to pa ni dovolj le strokovnost, pogum in nadarjenost. Treba je imeti vse kaj drugega. Zlasti pa zelo ve- ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllimilllllllllllllllllllllllllMIIIlllllIllliiilllIlllllIliillillllllllUIIIIIIIIIIIIIIII IZ GOVORA JELKE GRBCEVE NA TORKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA Kritične pripombe in predlogi KPI za načelno politiko do Slovencev V ta namen komunistični svetovalci upajo, da bodo tudi levosredinske stranke pokazale pripravljenost te predloge uresničiti - Stališče KPI o vstopu dr. Dolharja v odbor Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani Vprašanjem slovenskega prebivalstva in odnosa občinske uprave do njegovih vprašanj, je občinska sve tovalka KPI Jelka Grbčeva posvetila večji de' svojega posega v razpravo o letošnjem proračunu na torkovi seji občinskega sveta. Komunisti sodijo, da je občinska uprava storila odločno premalo za slovensko prebivalstvo in ni zavzela do tega načelnega odnosa. Nanizala je zato vrsto vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti, za katere je dejala, da so dokaz nevarnosti levosredinske koalicije. S svojo kri tiko hočejo biti komunisti konstruk tivni, je dejala, in pozvala vse sile v levosredinski večini, ki hočejo pokazati za slovenska vprašanja določeno odprtost, naj predloge in kritike leve opozicije upoštevajo. Svoj govor je Grbčeva začela s politično oceno položaja. Demokra tičnemu valu, ki je vstal iz ljudstva, je dejala, ne ustrezajo pobu de političnih oblasti in prvi vrsti KD. Dokaz tega je preganjanje študentov in delavcev, ki ga spremlja oživljanje fašističnega škvadrizma. Pri tem je Grbčeva omenila predvsem mil nastop tržaškega sodišča proti dvema pobalinoma, ki sta | jih je svoj čas postavil Marij onesnažila miljski spomenik padlim zaradi slovenskega napisa na njem. Za Trst, mesto, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporništva, je taka razsodba sramotna, kot je čudno zadržanje občinske uprave ir: župana, ki se za to niso bogvekaj zmenili. Prav vprašanje slovenskega pre bivalstva, je dejala Grbčeva, pred stavlja tipičen primer, ki ga je DANES, JUTRI IN POJUTRIŠNJEM Skupno 10 ur stavke v mestnih prevozih Stavka se tiče tudi openskega tramvaja in avtobusnih prog družbe ACNA Pogovori na ministrstvu za delo v Rimu za rešitev spora uslužbencev mestnih prevozov, za katere je dal pobudo minister za delo Donat Cattin, še niso rodifll uspeha. Uslužbenci mestne prevozne službe bodo zato stavkali, kakor so določili sindikati na svojem medricželnem sestanku, to je. da bodo med 25. januarjem in 7. februarjem stavkali skupno 25 delovnih ur za vsako izmeno. V tem času sta bili doslej v Trstu dve stavki: ena je trajala ves dan, ena pa štiri ure, medtem ko je ena odpadla iz spoštovanja do ministra Oattina, ki .je bil prav tisti dan v Trstu. Spored preostalih stavk je naslednji: danes bodo stavkali štiri ure od 17.30 do 21.30 ure, jutri od 11.30 do 13.30 ln v soboto od 10. do 14. ure. Stavka velja za vse prevozno osebje Aoegata, tako da ne bo vozil niti openski tramvaj, ter za uslužbence miljskega mestnega prevoznega podjetja ACNA. Redno pa bodo seveda vozili avtobusi na zasebnih progah proti Ko-lonkovcu, Rovtam, na Katlnaro, k Rumeni hiši, na Trstenik itd. Medtem pa poročajo iz Rima da so se začela pogajanja za ureditev Bocdatoozaivarovalnlh zadev stroke. lijanskega združenja evropskih občin. Trst bi bil moral zastopati na genovskem zasedanju župan ing. Spaccind. Predsednik deželne finančne družbe dr. F. Mailtplero se je te dni v Milanu sešel s predsednikom znane mehanske industrije «Dalmdne-Panteggi« ing. M. Roeariam. Na sestanku sta gospodarstvenika obravnavala možnost, da bi «Dalmi-ne-Ponteggi» v bližnji prihodnosti postavila obrat za mehansko industrijo nekje v naši deželi. Kakor pred kratkim milanska družba «Te-©ttra«, tako se tudi »Dalmine Pon-teggi» zanima za morebitno raztegnitev svojih dejavnosti na področju Furlani.ie-Jultiske krajine. Nov« gradnje v miljski ladjedelnici Brez vsake slovesnosti so včeraj dopoldne v ladjedetadoi «Navalgki-liano» v Miljah postavili kobilici za dve novi petrolejski ladji po 1.590 bruto registrskih ton. Ladji, katerih gradnjo je napovedal predsednik družbe Navalgiuliano med nedavno splavitvijo enote «Uhana D’Afesdo», je naročila neka pomorska družba s Sicilije. Odloženo zasedanje o problemih pristanišč Napovedano zasedanje o problemih pristanišč v Evropski gospodarski skupnosti ki bi bilo moralo biti v petek in soboto v Genovi, so iz tehnično-organlzacijsklh Nov mehanski obrat v naši deželi? Razpis štipendij Tržaška univerza je ustanovila šest štipendij po 300 tisoč lir za študente prvega letnika univerze tečaja za spopolnjevanje in specializacije v delovnem pravu. Prosilci ne smejo biti člani premožnih družin. Prošnje je treba nasloviti na rektorja do 28. februarja 1970. Univerza je razpisala tudi nagradni natečaj 150 tisoč lir za oktobrsko tezo iz klasične književnosti, in sicer za počastitev spomina prof. Ferrera. Prošnje na kolkovanem papirju 400 lir je treba poslati rektorju do istega datuma. Nadalje je univerza ustanovila štipendijo 200.000 lir za počastitev spomina odv. Uga Vollija. Natečaja se lahko udeležijo študenti drugega letnika prava ki niso premožni. Prošnje se lahko vlagajo do 15. februarja. Predložiti jim je treba običajne dokumente. ■ Kvestura javlja vsem lastnikom javnih lolkaflov v trža&ki pofcrajafvi. da smejo zadnji dan pusta — t. j. TJ „ _____________________,______ v noči med 10. In 11. februarjem rakogov prenesli na poznejši čas. — Imeti odprte svoje lokale do 5. Vest je sinoči sporočil odbor Ita-luro zjutraj. treba rešiti v demokratičnem vzduš ju, brez fašističnih ali desničarskih ostankov v pravilih, zakonih in drugih normah. Župan, je dejala, ni o Slovencih povedal nič novega. Ponovil je lepe izjave iz lanskega leta, manjka pa resna, natančna, odločna, celovitna zavzetost občinske uprave na tem področju. »Leta minevajo*, je poudarila, «dogodki se prehitevajo, vse se spreminja, krepi se zavest, da je sožitje med obema narodnostnima skupnostima nujnost, o kateri so prav komunisti in druge levičarske sile vodili čvrsto intemacionalistič-no vzgojo množic*. »Dejanja tržaškega občinskega od bora pa ne gredo v korak s tem: težnjami*, je ugotovila, po omembi drugih dejstev, in med temi tudi dobre odnose z Jugoslavijo, ki so sad pritiska prebivalstva samega cV zadnjem letu so bili, po izjavah župana, ki jih jemljemo na znanje, storjeni drobni koraki naprej: tri vasi so dobile slovenske table, obljubljena je bila ljudska konzulta na Opčinah, gledališče je prejelo redni prispevek v višini l* milijonov lir, organizirane so bile posvetovalne skupščine o toponoma stiki, na katreih so prebivalci opo zorili občinske može na zanimive zahteve*. »Morda pa mislite,* je nadaljeva la, «rešiti vprašanje slovenske narodnostne skupnosti z vključitvijo v odbor svetovalca SS?» Vstop dr. Dolharja v odbor ne premika po mnenju J. Grbčeve — politične osi odbora v levo. Kot primer dvolične politike odbora je Grbčeva navedla primer slovensko pisanih davčnih prizivov, ki jih je občinska davčna komisija, sestavljena po političnih smernicah levosredinske koalicije, zavrnila. S svojim odgovorom senatorju Šemi in poslancu škerku je minister Resti vo samo še jasneje podčrtal odgovornost občinske uprave, KD ter socialdemokratov, pa tudi SS in PSI, čeprav je obenem pozabil, ko se je skliceval na londonski memorandum, da v vsem ostalem vlada pozablja nanj. Glede političnih odgovornosti vladne koalicije je Grbčeva poudarila še sledeče: »Obstoja in bodočega razvoja slovenskega prebivalstva še vedno ne jamči ustrezen zakon, kot se je zgodilo z nemško manjšino v Gornjem Poadižju. Gre res za dve različni stvarnosti, vendar gre za vprašanje globalnega in dokončnega reševanja, saj je končno že skrajni cas za to*. Naštela je nato odprta vprašanja, kot je odlašanje pri ustanavljanju rajonskih konzult, šolsko vprašanje in v prvi vrsti nujnost takojšnjih ukrepov za to, da bodo urejeni prostori za strokovno šolo (v zve zi s tem je Grbčeva opozorila na zahtevo, naj se čimprej ustanovi slovenski industrijski zavod, soroden »Volti*, ker ima slovensko prebival stvo načelno pravico do popolnega šolanja), vprašanja otroških vrtcev, nujnosti, da se vsem slovenskim vasem zagotovijo dvojezični napisi, in ne samo trem, vprašanje podpiranja kulturnih ustanov slovenske manjšine iz javnih sredstev. Glede tega zadnjega vprašanja je omenila, da obstajajo, poleg slovenske ga gledališča, ki prejema vsekakor premajhno podporo, tudi druge organizacije, kot Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica, di jaški dom in sorodne ustanove. Po podrobnem orisu zahtev, Grbec o kmetijskem vprašanju, je Grbčeva omenila toponomastiko. Zahtevala je, naj se preide od ob ljub k dejanjem in upoštevajo pri tem zahteve prebivalstva. Občinska uprava bi morala tudi poseči za ureditev vprašanja poitalijančenih priimkov občanov. Imenovati bi se morala posebna komisija, ki_ naj preuči ustrezne ukrepe v pomoč prizadetim občanom, tudi spričo birokratskega zavlačevanja v primerih, ko so se posamezniki pozanimali za to. Zaključila je z zahtevo, naj se v občinskih rekreatorijih ustanovijo ustrezne slovenske sekcije. sluha za vse čudovite nianse, ki nam jih nudijo naši kraji v vseh letnih časih od divjega Krasa v Bližini Zgonika, preko Opčin, Nabrežine in devinskih čeri, do izvira Timave pa še dalje naprej. Lep in prijeten prehod po tržaški okolici je Magajna pričel z nekaj diapozitivi, ki prikazujejo naše morje, potem pa kot kontrapukt k temu prikazal strogo a mehko ba-zovsko «gmajno siroto, ki se zdi, da je izšla naravnost iz kake Rembrandtove slike. Iz Bazovice se je nato spustil ponovno na morje, lesketajoče se v štrlečih in malce pošastnih devinskih čereh in malem kontovelskem portiču ter zaključil svoj sprehod po domači umorski slanoti» z izredno lepimi in barvitimi posnetki z vzhodnih treh izvirov Timave, ki je že tisočletja zanimala ljudsko fantazijo. Z morja pa smo se ob Mariovih diapozitivih povzpeli spet na Kras, tokrat da občudujemo lepa, čeprav pretežno že pozabljena svetišča kraške domačnosti, ki najdejo svoj tipičen izraz v tgankih*, tmostov-žih», tkalunah*, tborjačih*, *stir-nah» in sskrljih*. Vsi ti elementi pristne kraške domačnosti so izza revali iz slik, ki jih je Magajna z njemu lastno občutljivostjo posnel na Proseku, Opčinah, v Gropadi, Padričah, Gabrovcu, pa še pri sta-1 rem Sv. Ivanu s svojo znamenito «stimo» pri Borštičih in drugod. Zadnji posnetki tega lepega predavanja so bili posvečeni zadnjima kraškima ohcetima in 000c000000000c0000000'00000000 PREDAVANJA KMEČKE ZVEZE Jutri ob 20. url bo v Gročani predaval dr. Leo Kralj o živinoreji. Prispevajte za DIJAŠKO MA 11(0! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. februarja 1970 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 78-letna Marghertta Coen por. Vogrig, 79-letn-a Giuseppl-na Ceh vd. Baricevich, 84-letna Ele-na Peresson, 45-letni Mario Castella-ni, 84-letna Rosa-lia Rudi vd. Grop-pa-ni. 564etna A-nna Mioc por. Križman, 42-1 etn i Mario Fontanot, 80-letna Giustina Kovacich por. Zadnik, 6 mesecev star Andrea Guzzon, 76-letmi Giuseppe Paladln, 56-letnl Gino Luise, 73-letna Maria Sare. 78-letmi Ailessandro Ceriani, 83-letna Maria Ucosieh por. Resaver, 65-letni Orfeo Tomel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmettl. Trg Borsa 12. Centauro, Ulica Rossetti 33. Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2. Sant’Anna, Er. ta di S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 16.31 do 1.31) Blasoletto, Ulica Roma 16. Davan zo. Ulica Bemlnl 4. Al Castoro, Ulica Cavana 11. Sponza, Ulica Montor-slno (Rojan) 9. m KASTA priredi v nedeljo, 8. t.m. v dvorani prosvetnega društva Barkovlje TRADICIONALNO MAŠKARADO Začetek ob 18. uri. GLASBENA MATICA — TRST OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE V četrtek, 12. februarja 1970 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, bo v prostorih Glasbene matice v Ul. R. Manna 29, redni občni zbor Glasbene matice z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila 3. Diskusija 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Volitve 6. Razno Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuj* prodaja vstopnic za drugo predstav* de Banfieldovega baleta «Le CoW’ bat« in Straussove opere «SaloIDw-ki bo za red B v parterju in lo«J ter za red A na galerijah in balkonih danes ob 20.30. Balet «Le Combat« dirigira Ern*-sto Gordi-ni z istimi izvajalci Kot P« prvi predstavi, opero «SalornC» P* VVolfgang Rennert s protagonisti« Anjo Siljo in vsemi ostalimi Kot P" prvi predstavi. POLITEAMA ROSSETTI Lauretta Masiero in Aldo GHifh* ponovita danes zvečer Komedijo «Pami konj« Pierra Bariletta ® Jeana-Pierra Gredyja, Predstava s* začne ob 20.30. V režiji Daniela D’A*-ze in scenski zasnovi Lucia Lucenu-ni ja nastopajo še Vittorio Mezzogioj-no, Tina Lattanzi, Serena Špan«*. Adriano Micantoni, Maria Grazia R*j petto, Liana Trouche, Rsberto Brv™ in Franco Bartella jr. *_ Predstave izven abonmaja se nao« 1 ju jejo do nedelje. Za abonente * sezono Teatra Stab-il* velj* zna1*" popust. Razstave V galeriji »Barisi«, Ul. Rossetti ' je odprta osebna razstava slikah0 Li-die Polla. Nazionale 16.00 «John e Mary». ®' stin Hoffman, Mia Farrovv. Vision. Prepovedano mladini P° 14. letom. , Eden 16.00 «11 gatto con gh stlvau ■ Slikanica. Cinemascope. Ejastib* color. . Fenice 15.30 «11 olan dei siciH«”"' Alain Delon, Jean Gabin, hi Ventura. Pana Vision, prepoveda mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Medea». Maria Cal- las. Massimo Girotti, Laurent T*r‘ zieff. Eastmancoior. Excelsior 16.00 «11 seme delijo«0’’ M Margine, G. Girardot, A. IVI . IVI«*I£*‘*C, . UlldlUUl, zemsky. Eastmancoior, Prepove no mladini pod 14. letom. ,a Ritz 15.30 «L’uomo v en uto ja pioggia«. Charles Bronson. j mancolor. Prepovedano mladini P 14. letom. ^ Filodrammatico 16.30 «Lollipop»- g Vianna, J. Valados. Prepovedan mladini pod 18. letom. Na voljo imamo PRVIH 9 KNJIG iz 3. letnika knjižne zbirke NAŠA BESEDA IZBRANO DELO Josipa Jurčiča Janeza Svetokriškega Franceta Bevka Franceta Prešerna Alabarda 16 30 «Mille peccati. tieSjJ. na virtu« Colorscope. Prepove no mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «11 dito rial-la Pia® j Technicolo-r. Prepovedano ml*0 pod 14. letom. ,e Cristallo 16.30 »James Bond, 007 ai servizio segreto di sua V” sta«. Technicolor. Capitol 16.00 «Penstero d'31«0^ Mal, S. Diomsio, P chnicolor. Franco. Moderno 16.30 «Joanna». G. Ws)?i nladiJl1 Technicolor. Prepovedano h11 pod 14. letom. e>, Impero 16.00 «Nell’anno del Sign0 Technicolor. Vittorio Veneto 16 00 «La lung« bra gtalla« Gregory PecK. Tec color. Uiaika kdiigatoia TRST - Ulica sv. Frančiška 20 . Telefon 61-792 Ideale 16.00 «Un bellissimo n<>v'el( bre«. Gina Lollobrigida, GaDV.no •JO' Ferzetti Technicolor. P repov mladini pod 14. letom. £t|- Abbazia 16.00 «Fai in fretta ad uvjt, dermi ... ho freddo!« Monica bi, Jean Sorel. _ .nnl- Astra 16.30 «Le salamandre«. „o color. E. Schurer. — Prep°ve mladini pod 18. letom. KINO «|RIS» PROSIK danes ob 19.30 barvni dram6' tični film: uno sporco contraT^; Igrajo: James Cobum. L. mich, L. Palmer. — Mia*1" pod 18. letom vstop prepoved*^. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni f*®*1 DISTRUGGETE frankestein Privlačni in zanimiv film- Razna obvestila Športno društvu »Vesna« Pr; februarja 1970 v prostorih Lju° Re- doma v Križu pustno zabavo * ^ som. Vabila so na razpolago Pn štvenlh poverjenikih. ŠZ BOR vabi na PUSTNI PLES ki bo na stadionu «1. maj* na pustni torek, 10.2.1970, ob 21. url. Igrajo THE ROBBLES Rezervacija miz vsak dan od 16. do 17. ure — telefon 37-725 Pridite na OPČINE v soboto, 7. februarja 1370 ob 14.30. OSREDNJI ODBOR ZA KRAŠKI PUST "10 AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA • JULIJSKA KRAJINA REGIONE AUTONOMA FRIULI - VENEZIA GIULIA OBVESTILO 0 NATEČAJU Deželna upreva je razglasila dva natečaja z Izpiti za 55 mest daktilografa tretjega razreda na preizkušnji in ze 5 mest uredniikege pripravnika tretjega razreda na preizkušnji v ste-ležu pripravnikov In daktilografov izvršilne kariere deželnega osebja. Uradni vestnik dežele št. 4 z dne 23. januarja 1970, ki vsebuje razglasa obeh natečajev, je izobešen na razglasni deski in se lahko kupi na sedežih deželnega odbora v Trstu v Ul. Carducci št. 6, deželnega odborništva krajevnih ustanov v Vidmu, v Ul. Savorgnan št. 10 ter v pokrajinskih uradih krajevnih ustanov v Gorici, Largo Culiat št. 7 in v Pordenonu v Ul. Cavallott! št. 12, kjer se lahko dobe tudi informacije o samih natečajih. Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na predsedstvo deželnega odbora Furlanija - Julijska krajina — glavno tajništvo. Trst in napisane na kolkovanem papirju 400 lir po navodilih, vsebovanih v istem »Uradnem vestniku* z dne 23. januarja 1970, morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 18.30 ure dne 22. februerja 1970. nedeljo, “j bruarja avtobusni Izlet v fro jjd* SPDT priredi v prlllKii smučarskega tečaja. Ce01fj f lir elani, 1400 Wr nečlani. se^0Šlj gotovljen samo vpisanim lz, ju-K Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. Ljp Odhod točno ob 6. url z pjov Ulice Pablo Severo, ob 6.15 s ka ln ob 6.20 Iz Nabrežine-Prosvetno društvo »Slavko ® * Ivanu priredi perici pri Sv. deljo, 15. februarja enodnev« na sneg na Veliko planino. ,7 e nje vsak ponedeljek ln 20.30 do 21.30 v društvenih P"* ter na telefon 55-030. Darovi in prispevki počastitev spomina P0*0: „ $ Giorglja daruje družina d lilr za PD »Slavko SkamPe‘\j, J V počastitev spomina Kosiji; l” Vlada Baše daruje Sonja PpW1 ^ lir za Dijaško matico. VlJJjpC V počastitev spomina " Vovka daruje Silva Gašper lir za Dijaško matico. Naonaiiitamo žalostno <&* nas Je za vedno zaipustil Mario Castella111 Nepozabnega A glavne bolrilčmice na . pokopališče danes oto 18- Jj? Žalostno vest sporoča#’,^ Oliva, hčerke Darinka * &!«> Mara in Franka, mam»-_[fl tasta, svakinje, nečaki in 0 rodnlki. Trst. 5 februarja 1970. V Gorici je umrl dr. Vladimir Baša Tako »klit«n,a bstom pada!» ijT" Prijatelj v svoji trpki boli lj4- t;?6111 Srobu svojega prijatelj. z. na®ega narodnega dre-rtškJ^^h- Slovencev na Goli^ y ]e včeraj zjutraj padel tak te. * ? 2elen in sočen je še bil: ie Jr5, da bi lahko dal iz sebe .Pristnega soka svojemu Vju, ,u in svojemu narodu. »s.,r?l, zjutraj ob 4. uri je dotrpel ji j0Sn' goriški bolnišnici po dob iti zavratni bolezni naš dragi "ateliv®*5111 dr. Vladimir Baša, rav-rec i Kmecke banke v Gorici, bolem n - opu svojega ljudstva na našem dragem koščku zemlje, SJnjei/ >w i *n podpornik vsem, ki so .‘'jem ijt "Pnb bo iv ni* 10.30 iz mrtvašnice glav-ce v Gorici v cerkev la’ ®ati pa poštna uradnica je opravil v Črničah, lWrn. iskali pomoči ali tolažbe. danes, v četrtek do- S Sni' i»w„acuto in °d tam na glavno PoW ^kopališče. niške m yiado se je rodil iz urad Cah ,.2ine pred 57-leti v Črni- nditeliaer ie bil nieg°v oče za Oshn, ' mati Poten,0® šol° sloven.P.a ie nadaljeval š- lije na mor j ® trgovski šoli v Vidmu (ka-šolo i, /nsizem prenesel trgovsko Po , idrije) dokler tudi te niso nilj !*asni Gentilejevi reformi uki Gorici ren izkoriščanja pro-z, obtežilnimi okolnostmi. V Pri vsej zadevi pa je dej- Pri istovetenju šlo na dan, da je najprej pri-sta oba Tomašič N Stal. bilo sredstvo njegovih k’1 16-U nak'ePov njegova lastna “a. l"a Branka, tudi iz Zagre- ! t'ašem^avnosb zagrebške dvojice i?1 kti^rnes*;u je prišel na sled ^™Sar letečega oddelka tr-s svr,6StUre dr- Petrosino skup-ftistn, v- narnestnikom dr. Volaja ls°ka policijska funkcio-m® Se začela zanimati za i^Ra t ay°'asko dolgih las in nje-M tor.»SCltn.il5a> že 4. septembra LarriirautrLdni Prei Preden sta N Pf al.a. Opisala pa jima ju je °shtutka iz Ul. Trento ter J^Rzna Vi«,.EL£gantni modeli Ve, KAKOVOST “•lik PRIHRANEK CCERIA CERVO "6U.I vi,)1 TEL. 96-301 Settembre 18/111 bil .imela sreče, pač pa sta moškega in dekle zapazila na nabrežju 6. septembra, nekaj po polnoči. O dekletu nista imela nobenega dvoma, saj je šlo za prikupno dekle, ki jo je značilno vedenje že na prvi pogled izdajalo za prostitutko. Tako sta se z navadnim avtom in v civilni obleki približala Zagrebčanoma in tedaj sta lahko na lastne oči videla, kako je moški, ki ga je že videz izdajal za tujca, ustavljal mimovozeče avtomobiliste ter se z njimi nekaj pogajal. Ker dotlej očitno ni imel sreče, je s pomenljivo kretnjo roke opozoril nase tudi avtomobil, v katerem sta bila dr. Petrosino in njegov namestnik, ki sta se mu seveda takoj približala in tedaj sta privreli iz neznančevih ust: «Amore» in «5000», najbrž edina izraza iz italijanskega besednega zaklada, ki se jih je Tomašič, preden je 2. septembra lani prispel v Trst, naučil. Zadostovali pa sta, da je z njima neizprosno porinil v nesrečo svojo mlado hčerko. Funkcionarja sta seveda pristala na ponudbo ter brez odlašanja sprejela v svoj avtoma bil mlado plavolasko in njenega »zaščitnika*: toda nista ju odpeljala v hotel, kot sta jima v začetku dala razumeti, temveč naravnost na kvesturo. v tesnem krvnem sorodstvu, pri nadaljnji preiskavi pa so agenti odkrili pri Tomašiču bodalo z 10 centimetri dolgim rezilom in 50 tisoč lir, pri drugi pa kontracepcijske tablete. Kazensko sodišče je 16. oktobra lani spoznalo Tomšiča za krivega vseh prekrškov »zakona Merlin* in ga obsodilo na sorazmerno zelo visoko kazen: 2 leti in 8 mesecev zapora ter 170 tisoč lir denarne kazni. Proti tej razsodbi je bil vložen dvojni priziv: javnega tožilca dr. Tavelle, ki je na prvostopni obravnavi zaradi obtožb podpiranja in izkoriščanja prostitucije, razen nagovarjanja k prostituciji zahteval za Tomšiča 4 leta zapora in 30 tisoč lir denarne kazni zaradi posesti hladnega orožja, ter obtoženčev branilec odv. Clerici. Na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem (predsednik Zu-mip, tožilec Mayer, zapisnikar Mo-sca), so sodniki spremenili obsodbo kazenskega sodišča in v celoti sprejeli zahtevo javnega tožilca dr. Mayerja po potrditvi prvostopne obsodbe, s kazenskim dodatkom e-noletne delovne kolonije. KASIN0 V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni » lugo-slovanskem «Milanu» • •e<*e*em ? modernem »zbranem in središčnem HOTELU SLON l)ve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva lw«, dve kavami, slaščičarna sladoledarna snackbai BACCAKA. CHEMIN DE FER. BLACK JACK Silni kontrast med nazadnjaško in napredno koncepcijo zdravstvene ureditve v naši državi je pri šla do izraza na torkovem javnem predavanju enega izmed najbolj znanih strokovnjakov na področju zdravstvene reforme, prof. Delo-guja, ki ga je povabila goriška pokrajinska uprava, da bi govoril ,o perspektivah tako imenovanih krajevnih . sanitetnih enot (unita sani tarie locali). O teh enotah je bilo precej razprav v pristojni komisiji deželnega sveta, kjer je v pretresu osnutek deželnega zakona, govor bo o njih v deželnem svetu, kjer bodo v kratkem ta zakon tudi, kakor vse kaže, odobrili z velikansko večino. Naša dežela bo prva v italijanski republiki, kjer bodo pričeli dejansko izvajati to reformo. Dvorana pokrajinskega sveta je bila nabito polna, kar je znak zanimanja za ta del zdravstvene reforme. Prišli so številni zdravniki tudi iz bližnjih pokrajin, zlasti iz videmske. Prof. Delogu, ki je odločilno pomagal pri uresničitvi deželnega zakona, je v uvodu dejal, da hoče kontestirati sedanjo ureditev zdravstva v naši državi. Reforma na tem področju je nujno potrebna iz več razlogov. Preveč je ustanov, ki se ukvarjajo s problemi zdravstva. Odtod izhajajo komplikacije, konflikti, veliko število birokratov, ki zavirajo vsak napredek. Veliki stroški za birokracijo in njene potrebe gredo na račun zdravstvene oskrbe. Kljub prvim korakom na poti k reformi zdravstva se ni položaj izboljšal. Povečalo se je, zaradi nastanka novih bolezni, število bolnikov. Vsako leto imamo več bolezni, ki jih človek sam povzroča: cestne nesreče, nesreče na delu zaradi izkoriščanja, bolezni, ki so odvisne od življenja v prenatrpanih mestih. Bolniki se zatekajo v bolnišnice, ki so prepolne. Govornik je povedal precej pikrih tudi na račun ustanov, ki se bavijo s socialnim skrbstvom in ki so, vsaj nekatere (ENPAS, IN AM) na robu finančnega propada. S tem v zvezi je navedel zanimiv podatek: Ob zaključku leta 1967 je država krila takratni deficit so-rialnoskrbstvendh ustanov, ki je znašal 470 milijard lir. V pičlih dveh letih je nastal nov deficit v višini 1200 milijard lir. Zdravniki so plačani, je dejal dr. Delogu, na podlagi števila pacientov, zaradi tega nimajo interesa, da bi svojega pacienta zdravili doma. Iz tega izhaja »vdiranje* bolnikov v bolnišnice. Rezultat tega je, da imamo v Italiji, kljub pomanjkanju bolnišnic v južnih pokrajinah, največji indeks bolniške oskrbe v Evropi: 165 bolnikov na vsakih 1000 prebivalcev, medtem ko je v drugih severnoevropskih deželah indeks 100 bolnikov na vsakih 1000 prebivalcev. Po mnenju dr. Deloguja ni potrebno v severnih deželah večati števila postelj v bolnišnicah, treba je finančna sredstva preusmeriti v preventiv; no zdravniško oskrbo. V goriški pokrajini je 10 postelj na vsakih 1000 prebivalcev v bolnišnicah, na Švedskem jih je 16 na vsakih 1000, vendar so začeli Švedi nižati število postelj, ker se zavedajo važnosti preventivnega zdravljenja. Do istega zaključka so prišli v Ve- | jkdtna uredništvu lej nehati s tako zdravstveno po litiko, ki je domena vladajočega razreda Prometni nesreči pri Farri in Štandrežu Včeraj nekaj pred 21. uro so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 19-letnega tiskarja Adriana Musoli-na iz Štarancana, Ul. Blažiča, ki j se je malo prej ponesrečil na cesti med Farro in Št. Lovrencom. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in prsni koš, zlom leve stegnenice in druge poškodbe ter so ga pridržali za 90 dni na zdravljenju, kraj nesreče je odšla izvidnica _ _ ____w _ _ jqa ^ m _____________ _____________________ liki Britaniji, kjer bodo do leta 1975 cestne p0lic:-e, da bi ugotovila vzrok CORSO. 17.15—22.00: «1 lunghi g;or-nd deffle aquiile», M. Caiime in L. Oliver; angleški kinemasikopski film v barvah. VERDI. 17.00—22.00: «1 lunghi gior-ni deirodio«, G. Madison in R. Battaglia, ameriški kinemasko-pe v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22: «S taji- lo e Olion, S. Laurel in O. Har-dy. Ameriški film. V1TTORJA. 17.15—21.30: iiLa r&gaz-za di Tony», R. Benjamin in G. Klugmam; ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Atten- zione, arrivano i mostni), japonski kinemaskopski film v barvali. Iršič AZZURRO. 17.00: «L’altra faccia del peccato)). Dokumentarni film v barvah EKCELSIOR. 16.00: «Una su tredi-cd», Vittorio Gassman tn S. Tate. Kinemaskop v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Topaz», F. Staf-ford in M. Piccoli. Kinemaskop v barvah. \ovii Corirn SOČA (Nova Gorica): »Junaki Gva-so jo priredili Slovensko gledališče, | dalkanala«, ameriški barvni film Glasbena matica in Slovenska pro- j — oh 18. in 20. url. svetna zveza. Na njej je nastopil l DESKLE: «Juriš lahke konjenice*, pri nas zelo znani Komorni moški | angleški barvni film — ob 1SL30. zbor iz Celja. Pol ure pozneje je v ‘ le nekaj sto metrov oddaljeni dvorani Katoliškega doma nastopila Zakaj toliko istočasnih prireditev ? Spoštovani gospod urednik, spadam v kategorijo tistih goriš-kih Slovencev, ki prebirajo vse, kar pri nas izhaja v slovenskem jeziku. Prav tako obiskujem, kolikor mi čas dopušča, vse slovenske prireditve, od koncertov do družabnih večerov, od gledaliških predstav do predavanj, ne glede kje se ta prirejajo. V zadnjem času, ki je bil zelo pripraven za zgoraj imenovane prireditve, pa je vladalo v Gorici do- j ločeno mrtvilo. Kar naenkrat pa smo imeli istega dne in skoro ob isti uri kar tri prireditve. Vprašujem se, kako je do tega prišlo. Vaš list je že več kot teden prej objavljal oglas o »osrednji Prešernovi proslavi* v Prosvetni dvorani, dramska skupina SKPD »F. Borgia Sedej» iz števerjana z igro Deseti RENČE: «V znamenju Monte Krista«, francoski barvni film — oh 19.30 ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. zaprli kar 470 bolnišnic. če bomo nadaljevali s sedanjim anarhičnim vodenjem zdravstvene politike, je nadaljeval dr. Delogu, bomo v letu 1975 porabili v ta namen 4.000 milijard lir (40 odst. gre za razna zdravila) Treba je z manjšimi vsotami denarja izboljšati zdravniško oskrbo. Treba je združiti razne socialnoskrbstvene ustanove, razne preventorije, treba je ustanoviti krajevne sanitetne e-note, ki naj s svojim preventivnim delom razbremenijo bolnišnice. V debato je poseglo več prisotnih. Med njimi naj omenimo radiologa dr. Rocca iz Gorice, ravnatelja videmske bolnišnice Zanuttini-ja, videmskega zdravnika in deželnega svetovalca furlanskega gibanja dr. Cecotta, sindikalista Ber-gomasa, goriškega obč. zdravnika dr. Gregoriga, pokrajinskega odbornika za zdravstvo Pecararija in številne druge. Zelo polemičen do Deloguja je bil dr. Ceeotto, kateremu so ploskali vsi konservativni zdravniki, prisotni v dvorani. Ob zaključku je dr. Delogu odgovoril vsem nastopajočim, zlasti še Vi-demčanu Cecottu in zaključil z ugotovitvijo, da je treba enkrat za vse- zanjo. Ob 20. uri pa je bila žrtev prometne nesreče tudi 44-letna Bogdana Čavdek por. Kociančič iz Sovodenj, Ul. Favetti 12. Zdravniki v bolnišnici so ji ugotovili udarec v lobanjo z bulo na lasišču in odrg-njenje na desni podlahti. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Čavdekova se je peljala s kolesom po Ul. Aquileia ter je onstran železniškega podvoza hotele zaviti proti štandrežu. Pri tem je privozil od Ločnika skuterist ter jo podrl. I brat, zvečer ob 19.30 pa v župnijski SVOBODA: «Po sili morilec« me-dvorani v Štandrežu tamkajšnja | riški barvni film — ob 18. in 20. dramska družina z neko drugo igro. i PRVACINA: Prosto. «>• , , ,. I KINO DUTOVLJE. Prosto Ali ni neumno delati istočasno KINO Prosto več prireditev? Prešeren je vendar- POTUJOČI KINO Prosto. le eden. vse drugo lahko pride po njegovi proslavi ali pred njo. Taka konkurenca je zelo škodljiva za slo vensko stvar v Gorici. S spoštovanjem Goričan Trčenje avtov Včeraj zjutraj okrog 6. ure sta trčila dva avtomobila v G. Vittorio Veneto v Gorici v bližini palače tehničnega urada. Avto Sundeam, ki ga je vozil 28 letni Luciano Buratto iz Gorice, Ul. Giustiniani 67 proti središču mesta je trčil ob Daff 850, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 36-letni Leonardo Bernardi iz Far re. Pri tem je bil ranjen samo Buratto, ki so mu v bolnišnici dal. samo pravo pomoč. Karabinjerji iz Ul. Sauro so ugotovili precej škode na obeh vozilih. Op. ur.: Strinjamo se z Vami, da je taka istočasnost dveh ali celo treti večjih prireditev škodljiva, zlasti še, ko proslavljamo največji slovenski kulturni praznik. V Trstu so — kot gotovo veste — letos imeli Prešernovo proslavo skupno. U-pajmo, da bo do take skupne proslave prišlo k letu, če ne še prej za kakšno drugo priložnost tudi v Gorici. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna D’UDINE, Trg S. Frančiška 5. tel 21-24. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči v Traču dežurna lekarna «Alla Salute« dott Fabris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480 •itiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiimHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiHiiiiHiiimiM OBVESTILO ZAPOSLENIM UPOKOJENCEM INPS bo morala vrniti odtegljaje na pokojninah Prizadeti naj se zaradi prošnje obrnejo do delavskih patronatov S. D. JUVENTINA - STANDREŽ VABI NA PUSTNI PLES KI BO V SOBOTO, 7. FEBRUARJA V PROSVETNI DVORANI NA VERDIJEVEM KORZU 13 V GORICI Vstop z vabili, ld se dobijo: pri poverjenikih v štandrežu; v Gorici na sedežu SPZ v Ul. AsooiM 1; v Doberdobu pri Janku Gergoletu — drogerija; v Sovodnjah: Pri Francetu — gostilna v števerjanu v gostilni »Dvor«. Rezervacija miz: Tel. 26-67 Pokrajinski patronati delavcev ACLI, INČA, INAS in TAL na Goriškem obveščajo vse prizadete, da je ministrstvo za delo na osnovi akcije treh sindikatov CGIL, CISL in UIL pooblastilo ustanovo INPS da naj povrne vsem starostnim u-pokojencem, ki so bili še v delovnem razmerju v obdobju od 1, maja 1968 pa do 30. aprila 1969, odtegljaje, kd so jim jih v tem obdobju pridržali od njihove plače. Vsi upokojenci, ki se nahajajo v takem položaju ter so Jim pritrgald del pokojnine pri plači, vštevši tudi tiste, ki so ob svojem času vložili pritožbo proti takim odteglja- Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici obvešča vse naše kmetovalce na Goriškem na naslednje termine, ki bodo v kratkem zapadli: 1. V februarju zapade rok za vla ganje prošenj za popravilo stanovanj, za katera nudi deželni zakon znatne prispevke. 2 Lastnike kmečkih strojev obveščamo, da zapade 31. marca rok za prijavo porabe goriva UMA v letu 1969 in za vlaganje prošenj za novo nakazilo za leto 1970. Kdor še ni izpolnil teh obvezno- Darovi in prispevki Za Dijaško matico: Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Vla-dimira Baše daruje podejtje Kosič iz Gorice 10.000 lir. Vpočastitev spomina pokojnega dr. Vladimira Baše darujeta Tatjana in Jože Koren iz Trsta 5000 lir za Dijaški dam v Gorici. Slovensko planinsko društvo namesto cvetja na grob svojemu članu in bivšemu odborniku dr. Vla-dimiru Baši, daruje za Podporno društvo 5000 lir SOŽALJE Vojku, Borisu m Danilu Baši izrekajo sošolci, športniki in drugi prijatelji iskreno sožalje ob smrti njihovega očeta dr. Vladimira Baše. Jem, morajo sedaj napraviti posebno prošnjo za povračilo takih odtegljajev, ld Jih je vrhovno sodišče proglasilo kot protiustavno. Da bi olajšali in pospešili postopek za povračilo, bodo delavski patronati v Gorici in na Goriškem pomagali pri izdelavi prošenj na posebnih obrazcih. Zato vabijo vse prizadete, vključno tiste, ki so že lami napravili priziv v tej zadevi, naj se zglasijo na njihovih uradih v Gorici m sicer: INCA-CGIL v Ul. XXIV maggio 1; ACLI Ul. XXIV maggio 5; INABCISL Ul. Roma 20 ter ITAL-UIL na Korau Italla 54, AVT0PR0MET GORICA • NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE. Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča in tereni za druge zimskošportne dej a vos ti. Hotel POLDAN OVEC s 100 ležišči In restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Ob sobotah In nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-911, 21-443. 77-010 Upravni svet, nadzorni odbor in usiužhpnci Kmečke banke naznanjajo žalostno vest, da je umrl dr. VLADIMIR BAŠA večletni cenjeni in priljubljeni ravnatelj tega zavoda Gorica, 4. februarja 1970. NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR 2. IN 3. AMATERSKE LIGE Pomembni zmagi Brega in Vesne Neprimerni urniki tekem v 3. ligi Je napad Zarje v zadnjih tekmah opešal? V drugi amaterski ligi sta bila za naša moštva v pretekli nedelji dva pozitivna nastopa. Največje presenečenje so morda pripravili Brežani, saj so premagali kar vodečo ekipo lestvice, Liber-tas. Plavi so s svojo igro povsem tivno serijo nastopov in si je tudi položaj na lestvici precej popravil. Vesna B je prišla do svoje druge zmage. Prva je bila v prvem delu prvenstva proti Primorcu. Od tedaj je dvakrat remizirala, kar o-semkrat pa je bila premagana. Za zadovoljili in so tako osvojili obe | to je bilo veselje Križanov upravi-točki res zasluženo. Podvig enaj- J čeno. V ekipi je bilo sicer videti sterice iz dolinske občine dopušča --------------------- ■- upanje, da si bo moštvo ohranilo obstanek v ligi, pa čeprav to ne bo lahka naloga. Kriška Vesna je tudi v nedeljo prišla do pomembne zmage. Na domačih tleh je z golom Miliča iz e-najstmetrovke premagala trdoživo moštvo iz Turjaka, ki je prišlo v Križ s trdnim namenom, da odnese domov vsaj eno točko. Gostje so sicer prikazali lepo igro, vendar pa v svojih namenih niso uspeli. Celotni izkupiček je pobrala Vesna, ki se je tako vsidrala na zgornjem delu lestvice. Štandrežka Juventina pa je doživela še en poraz. Tokrat sicer v častnih mejah, premagal pa jo je S. Canzian. To je-praktično že četrti zaporedni poraz Juventine, katerega je doživela kljub temu, da moštvo verjetno niti ni v krizi. Res je sicer, da je razpoloženje igralcev slabo, toda če bi ekipa izbojevala vsaj eno zmago bi se vzdušje v moštvu takoj popravilo. Morda pa bi zadostoval že tudi neodločen rezultat. Izidi: Itala — CRDA 1:0 Vesna —Isonzo Turjak 1:0 San Canzian — Juventina 1:0 Fogliano — Aurisina 1:0 Lucinico — Isonzo SPI 1:0 Breg — Libertas 1:0 Rosandra — Pro Farra 3:1 Lestvica Lucinico 14 8 5 1 20:2 21 Libertas 15 9 3 3 23:12 21 Rosandra 15 6 7 2 18:11 19 Vesna 15 8 3 4 20:15 19 Pro Farra 15 5 8 2 21:19 18 S. Canzian 15 6 6 3 18:17 18 13. Turjak 15 6 3 6 20:17 15 Itala 15 5 5 5 18:18 15 Aurisina 15 5 3 7 17:17 13 Fogliano 15 4 5 6 18:20 13 CRDA 15 4 4 7 15:22 12 Isonzo SPI 15 4 3 8 19:26 11 Breg 14 2 4 8 7:21 8 Juventina Prihodnje 15 kolo: 1 3 11 12:29 5 Juventina — Vesna Isonzo SPI — Fogliano Itala — Lucinico Libertas — CRDA Isonzo Turjak — Rosandra Aurisina •— S. Canzian Pro Farra — Breg V nedeljo so imeie naše enajsterice v 3. amaterski nogometni ligi zelo slabe urnike tekem. Zarja je igrala ob 8.30, Devin ob 12. uri, Vesna B in Union pa ob 13. uri, torej res ob najslabšem času. Zaradi neprimernega časa se število navijačev seveda stalno manjša. Toda vse kaže, da tega vprašanja ne bo tako lahko rešiti: vsi poskusi reševanja te problematike trčijo ob isto zapreko: pomanjkanje igrišč. Dokler tega ne bo mogoče odpraviti, najbrž tudi urniki tekem ne bodo povoljnejši. Najsrečnejši, kar se urnika tiče, je bil v nedeljo Primorec. Treben-ci so namreč igrali ob 10.30 v Nabrežini proti COOP, katerega so z lahkoto premagali. Tržačani so sicer prvi prišli v vodstvo, nato pa so Trebenci po izenačenju zaigrali odločno in s presenetljivo hitrostjo ter odlično telesno pripravljenostjo. Dosegli so še tri gole, dva od teh pa je dal branilec Milkovič. Primorec tako nadaljuje s svojo pozi- nekaj napak, toda zmaga, ki je prišla po enajstih nedeljah čakanja, je vse to potopila v pozabo. Tekma med Zarjo in Portualejem, ki je bila med pomembnejšimi v tem kolu, ni zadovoljila in se je zaključila brez zmagovalca. Padel ni noben gol in Zarja je tako potrdila neuspešnost svojega napada, ki je prišla do izraza v zadnjih srečanjih: v treh tekmah so Bazovci dosegli le en gol (proti Primorcu) in še tega iz enajstmetrovke. Po nekaj medlih in neprepričljivih nastopih, ki so se k sreči zaključili brez hujšega, so Podlonjer-ci doživeli v nedeljo poraz v tekmi s Tecnoferramento. Tokrat moramo priznati, da Unionu sreča ni bila preveč naklonjena. Moštvo je namreč v začetku igralo usoešno in je tudi prvo prišlo do gola. V nadalievanju pa so gostje izenačili. Pri Unionu je nato prišlo do izključitve igralca in to je bilo za ekipo usodno, saj se v desetih ni mogla uspešno upirati. Obe točki sta tako ostali v rokah gostov. Tudi Devinčani so v nedeljo doživeli poraz in sicer predvsem zaradi zgrešene taktike. Prvi polčas je ostal brez golov, že v 5. minuti drugega nolčasa pa so domačini prišli v vodstvo, kar je Devinčane tako zmedlo, da so močno Doni|c‘';. Moštvo se je preveč osredotočilo le na bitko za izenačen ie, openski Libertas je to izkoristil in jp še dvakrat zadel mrežo nasprotnikov. Precej je k temu doprinesla živčnost branilcev Devina, ki so stalno ugn-''ariali sodniku, dokler ni izključil Bačerja. Izidi: Primorec — COOP 4:1 Roianese — Vesna B 2:4 Portuale — Zaria 0:0 Union — Tecnoferromenta 1:2 Libertas Oporne — Devin 3:0 če že ni bil dosežen iz off-sida. V četrtfinalu se bo Inter zdaj pomeril z zahodnonemško ekipo Her-ta iz Berlina. * # * V zaostalih srečanjih italijanskega nogometnega prvenstva C lige so dosegli naslednje izide: Padova — Verbania 1:0 Alessandria — Venezia 0:0 Biellese — Trevigliese 0:0 Udinese — Pro Patria 1:0 Lestvica: Novara 28 točk, Treviso 27, Ro-vereto 26, Lecco 25, Solbiatese in Triestina 24, Seregno 23, Alessandria 22, Legnano in Sottomarina 20, Udinese 19, Verbania, Monfalcone in Trevigliese 17, Biellese in Padova 16, Venezia 15, Derthona 14, Pro Patria in Marzotto 13. ODBOJKA Tedenski pregled V prvenstvu moške B lige je praktično vse odločeno Odbojkarska zveza je objavila koledar ženske B lige Bor — cus Turin: Sergij Veljak je skočil v «blok», vendar pa je isto storil tudi nasprotnik ... iiiiiiiiiiiiii%iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||ii|ini||j|||||l||||||||||||||,||||||l,||||||||,||||,,|||ll,l| Lestvica Primorje 11 10 0 1 50:10 20 Portuale 11 7 4 0 20:9 18 Stock 12 8 2 2 27:4 18 Zaria 11 7 3 1 24:4 17 Union 12 4 5 3 18:20 13 T ibertas O. 11 5 2 4 21:12 12 T»enoferram. 11 5 2 4 14:13 12 Primorec 10 3 4 3 12:9 10 Libertas P. 11 4 2 5 21:24 10 COOP 11 3 1 7 14:29 7 Vesna B 12 2 2 8 13:28 6 D<>vin 11 2 1 8 10:31 5 Roianese 10 2 1 7 8:21 3 CG Opčine 10 0 1 9 5:42 B. R 1 SEJEMSKI POKAL Inter v četrtfinalu MILAN, 4. — Inter se je uvrstil v četrtfinale tekmovanja za pokal sejemskih mest. Proti Barcelloni je sicer danes dosegel v povratni tekmi le neodločen izid 1:1 (1:1), ker pa je v prvem srečanju zmagal z 2:1 si je tako priboril pravico do napredovanja v višje kolo. Proti slabotni Barcelloni je prikazal Inter kaj slabo igro, s katero je razočaral sedem tisoč gledalcev (ti so ob koncu tekme krepko žvižgali obema e-kipama). Inter je razen tega dosegel svoj gol bolj po osebni prizadevnosti Boninsegne, kot pa celot, nega moštva, pa še ta gol je padel iz dokaj sumljivega položaja. KOŠARKA Tedenski komentar Bor ima še vedno možnost da ne izpade iz D lige Poletovi naraščajniki so zmagali v slovenskem derbiju Borovcem je v nedeljo končno u-spelo priti do prve zmage v prvenstvu D lige. Trud, ki so ga vložili v treninge, prijateljske tekme itd., je bil torej delno poplačan s to zmago. To še ne pomeni, da naši košarkarji ne bodo izpadli iz D lige. Ta zmaga pa je bila zanje koristna, ker so bili že precej potrti in zato niso mogli dati od sebe vsega kar znajo. Borovci so še poostrili ritem treningov. V tem tednu so priredili dve trening tekmi s peterkama I-talsidra in Lloyda. S tem moštvom bodo igrali danes na Opčinah. V soboto pa jih čaka težka naloga: nastopili bodo v Ljubljani, v predtekmi srečanja Olimpija Partizan proti mladincem Olimpije. Kaj so pokazali borovci v nedeljo v zmagoviti tekmi proti moštvu Robur Ravenna? Predvsem so zadovoljili v obrambi, kjer je bil Sirk zopet najučinkovitejši pri prestrezanju odbitih žog. »Plavi* pa so presenetili tudi z učinkovitimi protinapadi, s katerimi so večkrat spravili v težave domačine. Poleg tega niso po nepotrebnem zgrešili podaj, niso metali iz neugodnih položajev itd. Skratka, fantje so prvič — čeprav še ne v celotni meri — izkoristili svoje sposobnosti in so zato tudi nrvič zmagali. # * * Borovi mladinci niso odigrali prvenstvene tekme in so v nedeljo počivali. * * * Borovi naraščajniki so morali kloniti na Opčinah proti Poletu, ki je po predvidevanjih osvojil obe točki «Plavi» so se požrtvovalno vrgli Košarkarski odsek ŠD BOR bo jutri, v petek, 6. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, predvajal zanimiv košarkarski film. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji košarke. v borbo proti bolj kvotiranemu nasprotniku in so tudi v uvodnem delu igre presenetili, saj so bili stalno za petami Opencem, ki v začetku niso dobili pravega ritma. Nato pa so borovci popustili in pole-tovci so takoj močno povedli ter povsem zasluženo zmagali. Vsekakor pa lahko trdimo, da so »plavi* prikazali lep napredek. Mislimo pa, da bodo morali še bolj »izpiliti* osebno tehniko, posvetiti pa bodo morali tudi več časa kondicijski pripravi. * # * Naraščajniki Poleta so v nedeljo v slovenskem derbiju premagali borovce. Openci so se s to Zmago pomaknili proti sredini lestvice. Ekipa je na domačem igrišču res močna in mislimo, da bo v prihodnjem prvenstvu grenila dušo marsikateremu favoritu za osvojitev prvega mesta. Poletovci bodo namreč igrali še prihodnje leto skupaj v naraščaj-niškem prvenstvu, kar je seveda lepa prednost. Igralci se namreč med seboj poznajo. Ekipa ima že svoj način igre: brani precej dobro na moža, napada dobro, čeprav bo tu treba še nekaj »izpiliti*. Sicer pa smo prepričani, da bo zato poskrbel trener Tavčar, ki z navdušenjem vodi svoje fante v tem prvenstvu. Slabše pa je bilo z dekleti, ki se niso predstavila v zadostnem številu na igrišče in so zato izgubila tekmo proti moštvu Interclub brez borbe. • * • V prvi italijanski ligi so počivali, kajti italijanska reprezentanca je bila zaposlena v Jugoslaviji, kjer je odigrala dve prijateljski srečanji. Italijani so izgubili obe srečanji proti močnim Jugoslovanom, katerim tehnično niso bili kos, še manj pa glede kondicijske priprave in postave. Goriški Spltlgen Brau je odigral prvo srečanje za »italijanski pokal* proti močni peterki Fides Napoli. Goričani so zmagali z 91:85, kar je seveda premalo, da bi lahko upali na višjo uvrstitev. Spltlgen bo moral igrati povratno srečanje v Neaplju. V ženski A ligi so tržaške košarkarice moštva Calza Bloch izgubile na domačih tleh tekmo proti peterki Standa, ki je trenutno na prvem mestu lestvice. b. 1. NOGOMET Turnir v Viareggiu Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu so dosegli naslednje četrtfinalne izide: Partizan Beograd —■ Fiorentina 1:0 Dukla Praga — Inter 2:0 Po gladki in neoporečni zmagi Minellija nad šesterko Petrarca (bivši Pagnin) iz Padove je prvenstvo B lige praktično že odločeno. Nepredvidena presenečenja se bodo težko porodila, kajti kakovostna razlika med ekipami je precejšnja. Prvo mesto bo torej pripadlo skoraj gotovo Minelliju, drugi bo Petrarca, presenetljivi tretji pa borovci, ki so v tem prvenstvu odigrali (in še igrajo) eno vidnih vlog. V sobotnem srečanju s CUS iz Turina so «plavi» kar «pometli* s svojim nasprotnikom, ki je sicer prišel okrnjen na igrišče, a Borove poteze so bile zelo prepričljive in tudi nasprotnik v najboljši postavi ne bi mogel ničesar proti dobro razpoloženim slovenskim odbojkarjem. V tej tekmi so stopili na igrišče vsi razpoložljivi igralci in tako so rezerve lahko potrdile, da so že precej enakovredne ostalim soigralcem. v_ Drugi tržaški ligaš je ponovno doživel poraz. Libertas je gostoval v Bergamu,, kjer je moral proti Čelani podleči z gladkim rezultatom, katerega nekoliko omiljuje osvojitev drugega seta. Novost tega kola je preimenovanje gasilcev iz Padove. Zaradi že znanih pravil gasilskega korpusa, ki ne dovoljuje nastopanje tujcev, so tudi padovski gasilci, kot so to že storili prej tržaški, spremenili ime društva. Sedaj se imenuje Petrarca. *. . Izidi tretjega povratnega kola: Bor — CUS Turin 3:0 Minelli — Petrarca 3:1 Čelana — Libertas 3:1 Alessandria — Olimpia 3:2 V moški A ligi v tem tednu ni bilo tekem. Premor so izkoristili Minelli 12 11 1 35 9 Petrarca 12 10 2 33 11 Bor 12 9 3 31 17 Olimpia 12 7 5 26 21 Čelana 12 6 6 23 23 Scaiola 11 4 7 16 25 CUS Turin 12 4 8 20 29 Libertas TS 12 4 8 19 31 COOP Parma 11 2 9 12 29 Alessandria 12 2 10 14 34 trenerji državne reprezentance, ki so opravili z najboljšimi igralci skupne priprave. Na sporedu pa je bilo normalno prvenstvo ženske A lige. V tem turnirju je zanimiva le borba za obstanek. Naslov je namreč že oddan šesterki FINI iz Modene. Na dnu lestvice si je Confit nekoliko opomogel z zmago nad Mediterraneo, kateremu je v nedeljo podlegel tudi La Torre. IZIDI CUS Parma - CUS Milan 3:0 FINI — Coma Cabassi 3:0 Confit — Mediterraneo 3:1 La Torre — Mediterraneo 3:1 Cogne — Presolana 3:1 LESTVICA FINI 11 11 0 33 2 22 Cogne 11 9 2 28 9 18 La Torre 11 9 2 30 15 18 CUS Parma 11 8 3 26 15 16 Presolana 13 6 7 21 27 12 Mediterraneo 12 3 9 16 29 6 CUS Milan 11 3 8 14 27 6 FARI Palermo 12 3 9 15 29 6 Confit 11 3 8 16 25 6 Coma Cabassi 11 « * * 2 9 9 30 4 Italijanska federacija je sporoči- la koledar tekem ženske B lige. Naše šesterke bodo nastopale v skupini C. Poleg Brega, Bora, Sokola in Zarje bodo v tej skupini AGI iz Gorice ter FARI iz Padove. Koledar bo naslednji: 14. - 15. februarja Bor — FARI Padova AGI - Zarja Breg — Sokol 21. - 22. februarja Zarja — Bor FARI Padova — Breg Sokol - AGI 28. febr. - 1. marca Bor — Sokol Fari Padova — Zarja Breg — AGI 7. - 8. marca AGI - Bor Sokol — FARI Padova Breg — Zarja 14. - 15. marca Bor — Breg FARI Padova - AGI Zarja — Sokol Povratni del pa bodo odigrali v naslednjih dneh: 21. ali 22. marca ter 4. ali 5., 11. ali 12., 18. ali 19., 25. ali 26. aprila. f. v. Zimski pokal prijateljstva Š«sterka Zarje prva v tolažilni skupini ZARJA — SOKOL 2:1 (15:11, 12:15, 15:12) ZARJA: S., D. in M. Križman-čič, Bandelj, čok, Fonda, Kufersin, Žagar. SOKOL: Švab, Pertot, škerk, Zidarič, Cupin, Colja, Maganja, Gabrovec, Petelin. SODNIK: Jurkič Učo; zapisnikar: Stopar. j Zarja je sinoči v zadnji tekmi tolažilnega turnirja za »zimski pokal prijateljstva* premagala Sokola in | si je priborila prvo mesto te sku-I Pine, kar predstavlja lep uspeh, saj I je to dejansko peto mesto med o-smimi šesterkami, ki so se udeleževale tega^ turnirja. Srečanje je bilo na splošno lepo in napeto. Zarja bi lahko zmagala tudi z 2:0, saj je v drugem setu že vodila z 11:6, vendar te prednosti ni izkoristila. Končna lestvica tolažilne skupine: L Zarja 3 2 1 5:3 4 (40) 2. Pula 3 2 1 5:3 4 (36) 3. Poreč 3 2 1 4;3 4 4. Sokol 3 0 3 1:6 0 f. v. NOGOMET V prijateljski tekmi v Trstu Leskovac-Cremcaffe 4:1 Cremcaffe kljub okrepitvam J mogel zajeziti premoči jugoslo'^ skega drugoligaša Leskovca, Pj? kateremu je odigral včeraj v stu prijateljsko srečanje. Lesko čani so namreč gladko prem# Tržačane s 4:0 (1:0) in so do# li, da bi bil lahko rezultat še w če bi zaigrali ostreje. Domači«’ igrali požrtvovalno, vendar zadostovalo le za — poraz. ^ . Monfalcone je nastopil včeraj Tržiču proti jugoslovanski enajs* rici Slobodi iz Tuzle. Tudi v srečanju, ki je bilo dokaj lepo (*j sti v prvem polčasu), so zm# Jugoslovani in sicer s 3:2. JUTRI V MILANU Težka naloga Del Pap* v dvoboju s Prebegom MILAN, 4. - V petek bo v j lanski športni palači srečanje Jugoslovanom Ivanom Prebego® Italijanom Pierom Del Paporn- ^ boj bo veljal za naslov evrop5# prvaka srednjetežke kategorije' ^ ga brani Jugoslovan. u, To srečanje bo v bistvu P°s ^ nja priložnost za Italijana, da , ponovno dokoplje do kontin«1. nega naslova, ki je bil pred som že njegov. Del Papa ni' j mlad in tako bo moral v d#J vložiti vse svoje sile, kajti Pre' -)} je še svež borilec, s točnim1 f močnimi udarci. Njegovo glav«1. rožje sta direktni desni udar«-levi kroše, zelo nevarni pa so ^ njegovi protiudarci. Prav moral Del Papa vse svoje upe 5 viti le na eno karto: na hitrost- Danes nastop Bora v minibasketu Danes bodo Borovi najmlajši šarkarji (minibasket) igrali v JL gem kolu prvenstva za »veliko “jj fejo Coca-Cola* proti moštvu limpia. j Po drugi igri, ki so jo pr®*£ naši dečki proti favoritu Prveff,l, tn je moštvu Ricreatori, „ da danes lahko računajo na zmfS Verjetna Borova postava: ®jL Colja, Valter Vatovec, Mavrici) ret, Edi Košuta, Boris Sjega. **JL Race, Saško Koren, Stojan Sa«-Pavel Pertot, Klavdij Radetič. $ Začetek tekme bo danes ob j v telovadnici v Ul. MontecenR’?' b-1 Veliki tradicionaln1 pustni ples v soboto, 7. rebruarja na # dionu «1. ma)» v Trstu. Od 21. ure do jutra bo IR**1 orkester «THE ROBLES« Ob 24. uri bo nastopil orkš*^ — Light show — « 5 FANS » S. D. UNION VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 48 Doberdob Njiihova trupla so bila še topla in kri je še čisto sveža curljala iz številnih ran. Janoda, Amun in Palir so skušali dvigniti prvega ranjenca, mladega, rejenega čmogledca. Komaj so se ga pa dobro dotaknili, je zastokal s presunljivim glasom: «Mamma mia, mamma mia...» Izpustili so ga in onemeli občepeli na tleh. «Mater kliče,» je dejal Demark, ki je znal Italijanski. Iz lakta mu je tekla kri po kosmati koži, toda očitno to ni bila edina rana, ker se ni mogel držati na nogah. Našli so, da je ranjen tudi na nogah. Demark in Rainer sta vzdramila iz omotice drugega ranjenca. Bil je že bolj prileten mož, ki je imel dve rani v nogi. Ko je poleg sebe zagledal dva Avstrijca, je zaklel: «Maledetta la guerra!« «Kaj pravi?« je Rainer vprašal Demarka. «Vojno preklinja,« je razložil Demark na ves glas. «Kdo pa Jih je silil v vojno — Italijane?« «In kdo Je silil nas?« Tretji ranjenec je imel prevotljene tudi prsi In ni mogel spraviti razumljive besede iz ust. Njegove ure so bile štete Mrtvi Italijani so bili zdelani čisto drugače. V naglici so obvezali ranjence — tudi tretjega, nad katerim so vsi obupali Dva, ki sta bila lažje ranjena, sta kmalu sedla in se naslonila na steno jarka. Gledala sta pa še vedno zelo mračno in nezaupljivo. Ko jima je Amun pomolil ruma, ni hotel nobeden piti, misleč, da jih hočejo Avstrijci zastrupiti, Demark je vzel čutaro ter vlil vase požirek. «Vidlta, da ni strup!« Nato sta pila tudi Italijana. Kljub temu da so bili na razvalinah lastnih kolin, jih je ob zavesti tega, kar so štorih za ranjence, prevzelo toplo, samozadovoljno čustvo, kakor da so se oddolžili za to, kar so zakrivili. Potem se je bilo treba spraviti iz nesrečnega jarka, ki je gotovo visel kot odtrgana perut med obema Unijama. Lažje ranjena so s težavo spravili v kaverno, mrliče in tretjega ranjenca pa so pustili tam; zanj ni bilo nevarnosti, da pobegne. Ce dočaka večera, dobro, spravili ga bodo o mraku iz jarka, če ga pa najdejo trdega, ga bodo z ostalimi vred zagrebh. Palir in Stefanič sta zadnja odšla iz jarka kolin. «Veš kaj, Stefanič,« je PaUr zaupal svojemu tovarišu, «če bi blU mi vsi, kar nas je bilo, streljali v Lahe, bi gotovo niti eden ne ostal živ...« Ko se je zmračilo, so odšU Janoda, Barfuss, Amun, De mark in Rainer k Italijanom, da jih zagrebejo. Res, tretjega ranjenca so našli že mrtvega. Moj bog, saj mu nihče ni mo gel pomagati. Nekaj jih je stiskalo za grlo ln hiteU so na vso moč izvrševati svojo dolžnost. Tako blizu res ni mogoče pustiti nepokopanih mrtvih trupel. Almer jim je še naročil, naj poberejo legitimacije in kar je kake vrednosti. Te stvari’ da se bodo s posredovanjem Rdečega križa poslale v Italijo. Toda stikanje okrog mrtvih, nabuhlih udov je bilo priskutno. Komaj da so dvema vzeU ure in orjaku Ustnico z denarjem, prstane pa, ki so se dvema svetili na rokah, so pustih. Oe bi jih hoteU sneti, bi moraU rezati prste. Kdo bi to delal!---------- Četrtega dne čakanja na granato, ki bo prvi roj dvignila v zrak, je vrhovna komanda Izdala naslednji komunike: ((Italijanska ofenziva na Soči brezuspešna. Razbila se Je ob'hrabrem zadržanju naših čmovojnih enot. Posebno se je izkazal bataljon št. 100, ki je štiri dni vzdržal v najhujšem ognju in s protinapadom osvojil sektor št. 5 — neko važno točko na hribu Svetega Mihaela.« Ta važna točka je bila kaverna, v kateri je roj štiri dni čakal na smrt.... Ker ni bilo nobenih rezerv na pomoč, Je bataljon št. 100 zdržal še naprej, z njim vred pa tudi druge enote tretje infanterijske divdzije, ld je prsi svojih vojakov nastavljala novembrski ofenzivi italijanske armade na hribu Svete?8 haela nad Sočo. - Prihodnji dnevi so blU spet hujši. Razočaran nad hom je sovražnik odprl nov, še hujši pekel na hrib. yi zarito v skalnati svet, se je krčilo od dneva do dnev»- d f”! roi -)e sPei srečo. Na Jarek s kaverno, od je bila italijanska linija le dvajset korakov oddaljena, ** uSotovili tiste dni, sovražnik ni mogel streljat) s silo. Medtem ko so drugod letele v zrak cele skrevl * mesa in cunj, so pri prvem roju še čakali odločitve. .J sesti dan pa jih je lastna komanda spravila v Jarku se Je meglene noči pojavil četovodja Glažer s ‘ITji> možmi in s strojno puško... Bataljonska komanda je gf strateško važnost v sovražno linijo zaritega konca jat*8 j* je tam namestila gnezdišče strojne puške. Kaverna *e,v pokazala kot Izvrstno zavetišče. Od tam je bilo mogoče dati cele kose sovražnih jarkov ln nekaterim je bilo d10* šteti rebra prav od boka. j, Glažer Je prišel s takim nosom, kot bi bil on kom®0^ divizije. .j) ((Spravite vaših sedem češpelj Iz kaverne. To j® za nas!« «Kako!» jj Poleg Almerja so staU pred kaverno Stefanič, P»lir Seg&l ^ «Tako! Kaverna Je namenjena našemu oddelku. Al' Je tako težko razumeti, frajtar?« p|. Almer je že cincal, čeprav mu Je bilo kaverne z®10 Tedaj mu je Segal lokavo skočil na pomoč: «Almer, ali si dobil kako povelje?« ^ «Ne, povelja pa nimam!« Almer se je očitno odd# p- Namesto njega so četovodjd odgovorih glasovi treh ^ teristov: (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - (TL. MONTEOCHJ 6, n., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo I/I, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur — vnapr«J' letna 2.700 Ut, poUetna 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za Inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna Številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun Z&10 #9' tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 371., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravnl 250 osmrtnice 150 lir - M*11 sl 50 lir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije piri aSodetš PubbUdtš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ta tlaka Založništvo tržaškega Mf=ir» Trst. - .‘^»4, V*'