Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem čestitamo za 1. maj Uredništvo in uprava Celjskega tednika Delovni kolektiv časopisnega podjetja »Celjski tisk« CELJE, 28. aprila 1961 Leto XI. štev. 16 CENA IZVODU .20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Ob velikem prazniku Vse žrtve, vsi napori in ustvarjalno delo dvajsetih let, vse je bilo namenjeno človeku v težnji, da bi ljudje lahko lepše in boljše ži- veli in da bi bili med seboj resnično ljudje. Zato je razumljivo, da smo zlasti vsa leta po osvoboditvi ob praznikih ustanovitve Osvo- bodilne fronte in praznikih delovnega ljudstva kritično in z radostjo ocenjevali prehojeno pot in si v trdni volji in želji po boljšem, za- stavljali nove naloge. Letos pa so ti prazniki za vse nas še po- sebej pomembni. Dvajset let poteka, odkar je v odločilnih in najtežjih dneh KP Slovenije v nezlomljivi in enotni povezanosti s KP Ju- goslavije in z vsemi jugoslovanskimi narodi s svojimi doslednimi in edino pravilnimi sta- lišči, programom in akcijami pozvala k odloč- nemu boju za nacionalno in socialno osvobo- ditev delavski razred in najširše ljudske mno- žice na Slovenskem. Težka, neenaka, a toliko bolj uspešna ile- galna borba pod vodstvom KPJ v predaprilski Jugoslaviji s protiljudskimi režimi, proti izko- riščanju, zatiranju, korupciji, sistemu krivic in terorja, bedi in brezperspektivnosti, kar so taki režimi nujno nosili s seboj, je utrdil ugled in vlogo Partije v srcih in "zavesti vseh delov- nih ljudi. Le tako je bilo možno v usodnih aprilskih dneh leta 1941, ko so protiljudski in izkoriščevalski režimi pripeljali staro Jugo- slavijo do razsula in prepustili ljudi na nemi- lost tujemu in domačemu fašizmu, kljub vo- jaški moči in nezaslišanim divjaštvom zdru- ženih sovražnikov delovnih ljudi, začeti težko in odgovorno bofbo za življenje, ki naj bi bilo lepše in človeka vredno, ter za svobodo, ki naj bi bila resnična in čimbolj popolna. V borbi pa se je nenehno utrjevala moč in enotnost jugoslovanskih narodov, enotnost vseh delovnih ljudi, ki je zajamčila in omogo- čila dokončno zmago. Z njo pa so bili dani šele pogoji za to, da bi si lahko uredili življe- nje, kot ga naši ljudje želijo in zaslužijo. Ob dediščini in pogojih, ki smo jih ob osvoboditvi imeli, pa tb ni bilo niti lahko niti enostavno. Bili smo ena najbolj zaostalih de- žel v Evropi, hkrati pa smo v borbi proti fa- šizmu plačali tudi najtežji krvni davek. Naj- več, kar smo imeli, so bili predani, borbeni in zavedni ljudje, ki so s srcem in delom sledili smernicam Partije, v katerih so videli svoje želje in lastne interese, za katere so se poprej desetletja zaman borili. Na vse to, zlasti še na uspehe zadnjih let, pa smo lahko samo ponosni. Kljub izrednim uspehom v socialistični izgradnji na vseh pod- ročjih je še dosti težav. Pri vsakdanjem delu in življenju jih občutimo vsak po svoje, sre- čujemo se z njimi v ožjih in širših skupnostih. Toda v poglabljanju socialistične demokra- cije — v doslednem uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja, v osvoboditvi dela, v vedno bolj aktivnem odločanju in prizade- vanju vsakega posameznika za še hitrejši vse- stranski napredek — je rešitev naših pogla- vitnih skupnih problemov in s tem tudi težav delovnih ljudi kot posameznikov. Doslej smo vedno vse možnosti, ki smo jjh iiiieli, zelo uspešno in smotrno uveljavili. Nadaljnja de- mokracija, vedno večja in uspešnejša vloga vsakega posameznika pa je jamstvo, da bo v prihodnje še boljše. Ko pa si ob prazniku dela želimo drug dru- gemu, vsi vsem, vse najboljše, se zavedamo, da bomo ob uveljavljanju pravic in čimbolj- šem izpolnjevanju dolžnosti, največ tega, kar si želimo, tudi dosegli. Bolj kot kdaj koli smo kovači in tvorci vsak svoje in vsi usode vseh. S tem si postajamo še bližji, resnično člove- ški drug do drugega. Z OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE ZBORNICE ZA CELJSKI OKRAJ Vse sile za se hitrejši razvoj USPEL OBČNI ZBOR GOSTINSKE ZBORNICE ZA CELJSKI OKRAJ — V OSPREDJU SO BILI PROBLEMI VZGOJE KAD- ROV — SODELOVANJE MED KOMUNAMI IN GOSTINSKI- MI PODJETJI JE POGOJ ZA HITREJŠI RAZVOJ TE GOSPO- DARSKE PANOGE — POSEBNO POZORNOST BO PO- TREBNO POSVETITI ZDRAVILIŠKEMU IN INOZEMSKEMU TURIZMU — JASNA ORIENTACUA: USPEHI POSAMEZNIH KOLEKTIVOV BODO ODVISNI OD PRIZADEVANJA ČLA- NOV KOLEKTIVA. Pred dnevi je bil v Celju občni zbor Trgovinsike zbornice za cedj- eiki okraj, ki so se ga razen dele- gatov udeležili tudi številni gost- je — med njimi tajnik Republi- -ke trgovinsike zbornice tov. Bru- men iin ipredsedinilk republiškega odbora gostinskih delavcev tov. Sraker. O nekaiterih najbolj perečih problemih je najprej giovoril predsednilk Okrajne gostimsike zbornice za celjski okraj tov. Zma- go Likar. Za njim ®o poročali še ostali poročevaloi, nakar se je raz- vila žiivahina razprava. Talkoj se je izkazalo, da je bila ugotovitev tov. Likarja, da s.o problemi vzgoje kadrov za potrebe gostinstva in problemi nadaljnjega razvoja go- stinstva, se pravi nadaljnjih na- ložb in obnovitvenih del prvi in najbolj bistveni problemi, (ki ta- rejo kolektive gostinsikih podjetij. Delegati so posebej poudarili, da si razvoj sodobne go&tinske mreže ne moremo zamisliti brez pravilne in kvalitetno ter koli- činsko zadostne vzgoje mladih kadrov za gostinsko dejavnost. To pa hlkrati ne pomeni, da je razvoj gostinstva v celjskem okraju od- visen zgolj od sistema šolanja in vzgoje kadrov, temveč tudi od de- lovnih pogojev : .i nasploh od stan- ja in uspešnega poslovanja gostin- sikih podjetij. Kajti gotovo je, da bodo najboljši ikadri še naprej od- hajali v one panoge gospodarstva, kjer imajo lahko ugodnejše delov- ne pogoje in k,jer so tudi sistemi nagrajevanja spodbudnejši. Zato so se udeleženci občnega zbora zavzemali za to, da bi kolektivi in tudi bodoči upravni odbor in razne komisije Gostinske zborni- ce posvetili še več pozomiositi pro- blemom življensikih in delovnih pogojev gostinislkih delavcev. Odšla je mladinska brigada v sredo dopoldne je iz Celja odpotovala na avtocesto prva štar- jerska celjska mladinska brigada »XIV. divizije«. Brigado sestavlja okoli 110 mladincev in mladink iz gospodarskih organizacij in vasi, ki so prišli predvsem iz Šoštanja, 2alca in Celja. Naselili se bodo v naselju pri Grdelici, kjer bodo ostali dva meseca- Druga mladinska delovna bri- gada bo srednješolska in bo odšla na avtocesto julija, tretja avgusta, četrta, ki bo spet delavsko kmeč- ka, pa bo ostala na delovišču ves september in oktober. Vse tri bri- gade bodo odpotovale v Makedo- nijo. Pozdravljen, ZOPET DOMA Po več kot dvomesečnem potovanju po afriških de- želah se je predsednik republike tov. Tito s spremstvom vrnil v domovino. V sredo se je v puljskem pristanišču zbralo več deset tisoč ljudi, ki so prišli pozdravit tovariša Tita. Med njimi so bili tovariši Edvard Kardelj, dr. Vla- dimir Bakarič, Anka Berus, Jakov Blaževič, Ivan Kra- jačič. Koča Popovič in drugi. Ko je tov. Tito s spremstvom prispel do slavnostne tribune, ga je več kot štiridesettisočglava množica pozdra- vila z vzkliki:« Heroj Tito!« in »Tito-ljudstvo!« Najprej je predsednik Sabora Hrvatske dr. Bakarič zaželel Titu dobrodošlico. Zatem pa je spregovoril še predsednik Tito, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem, nato pa je izročil še pozdrave vsem jugoslovanskim narodom, ki so jih poslali narodi vseh afriških držav, ki jih je obiskal. Pri tem je dejal, da jugoslovanski narodi uživajo pri vseh afriških narodih zelo velike simpatije. Obvestilo Našim naročnikom in bralcem sporo- čamo, da bo vsled prvomajskih praz- nikov naš list izšel šele v petek, 12. maja. Uredništvo Socialistična zveza vseljudski parlament Dvajset let je minilo od dne, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Bila je ustanovljena v najusodnej- šem času, kar jih pozna slovenska zgodovina, v času, ko se je stara ju- goslovanska d'-žavna tvorba sesula pod prvim udarcem tujih fašističnih napadalcev, ko je bila slovenska zemlja docela razkosana in so osva- jalci njeno ljudstvo zapisali poginu. Osvobodilna fronta slovenskega rtaroda je zrasla iz dotlej doseženih rezultatov dolgoletnega boja Komu- nistične partije Slovenije za enot- nost delavskega razreda, za strnitev vseh resnično demokratičnih sil v slovenskem političnem in kulturnem življenju, za enakopravnost sloven- skega nahoda v k^ogu jugoslovan- skih narodov, za učinkomto obram- bo pred pretečo fašistično agresijo in za enotnost naprednih, antifaši- stičnih sil psega sveta. Kot izraz življenjske nuje sloven- skega naroda, se je Osvobodilna fronta cMikovala v široko organiza- cijo vsenarodne vstaje, v enotno množično politično tvorbo povsem novega kova, ki je izključevala pre- živele oblike nekdanjih strankarskih kombinacij in koalicij. Cilji osvobo- dilnega boja, ki jih je vodsivo Osvo- bodilne fronte praklamiralo takoj ob njeni ustanovitvi, se niso omejevali zgolj na osvoboditev izpod jarma tu- jih fašističnih okupatorjev, marveč so od vsega začetka merili na glo- boke revolucionarne spremembe v naši družbeni stvarnosti. Zmagoviti zaključek velike vojne proti fašističnim okupatorjem je po- menil hkrati tudi zmago slovenske- ga in vsega jugoslovanskega ljud- stva nad izdajalsko domačo redči- jo, krivo najhujših zločinov. Na vsem ozemlju Jugoslavije je oblast prešla v roke delovnega ljudstva. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je uresničila cilje, ki si jih je postavila ob svojem začetku 1941. leta. V osvobojeni domovini je kot sestavni del enotne ljudske fronte Jugoslavije usmerila vse svoje na- pore za utrditev ljudske oblasti, za obnovo narodnega gospodarstva in za njegov razvoj na novih, sociali- stičnih temeljih. Ustrezno novi stopnji, novi vse- bini in ciljem v razvoju naše druž- bene stvarnosti, je Ljudska fronta Jugoslavije prerasla v Socialistično zvezo delovnega Ljudstva Jugosla- vije. S tem je hkrati Osvobodilna fronta na Slovenskem nadaljevala svojo slavno pot v Socialististični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Stopamo v novo obdobje našega družbenega razvoja, ki ga je napo- vedal peti kongres SZDL Jugosla- vije in ki ga odpirajo daljnosežni ukrepi teh dni, usmerjeni k poglab- ljanju našega sistema družbenega upravljanja. Tretji petletni načrt 1961—1965 predvideva nagel dvig naše industrijske in kmetijske pro- izvodnje. Razmah proizvajalnih sil, ki naj se kaže v vedno višji življenj- ski ravni, pomenja uresničevanje vedno bolj vestranskega človeka, ki že po načinu urejanja odnosov v produkciji prerašča podedovano raz- dvojenost med delavci ročnega in umskega dela. Začetek novega obdobja, ko so zamisli in oblike naše socialistične družbe deloma že uresničene, delo- ma pa šele odprte možnosti za njen bodoči razvoj, terja nove napore na- ših delovnih ljudi. Socialistična zve- za delovnega ljudstva Slovenije bo tudi v tem obdobju izražcda in po- vezovala težnje slovenskega naroda, bo vsenarodni parlament, ki bo ustvarjalne napore vseh naših de- lovnih ljudi povezoval v skladno ce- loto. (Iz proglasa Izvršnega odbora Glavnega odbora SZDL Slove- nije ob 20-letnici usta;novitve. Osvobodiijne fronte Slovemije.) za čas od 27. aprila do 7. maja Do 29. aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami. Nato za dva do tri dni izboljšanje vreme- na z močnimi razjasnitvami Od 2. ali 3. maja dalje zopet nestalno vreme s pogostimi padavinami (povečini krajevne plohe). ^^^ CELJSKI TiaJNIK STEV. 16 — 28. aprila 1961 S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Delo sveta za notranjo politiko Ustanovljen je Zdravstveni dotn Celje z nalogo okrajnega zdravstvenega centra v torek dopoldne je bila pod vodstvom predsednika RIKA JER- MANA skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Celje. Na začetku zasedanja je o delu in problemih sveta za notranje za- deve poročal njegov predsednik JOŽE MAROLT. Obširno poročilo je zajelo delo sveta kot družbe- nega organa. Zlasti nazorno pa so bila prikazana posamezna vpra- šanja, ki jih je svet obravnaval in ukrepi, ki jih je podvzemal. Hva- ležna je ugotovitev, da se je svet pri svojem delu močno naslanjal na politične organizacije in druge družbene činitelje; sicer pa je naj- večjo prednost dajal preventivnim ukrepom. Kakor obširno poročilo, tako je tudi razprava izrekla priznanje za delo, ki sta ga opravila svet in od- delek za notranje zadeve. Korak naprej je napravljen na področju družbenega upravljanja. Na osno- vi razprave in poročila so odbor- niki obeh zborov sprejeli nekatere pomembne zaključke. Tako so pri- poročili, da naj bi organi delav- skega samoupravljanja posvetili večjo skrb tako imenovani notra- nji kontrolL Pri tem ne gre za no- vo službo, temveč edinole za splošno skrb vseh proizvajalcev do pravilnega gospodarjenja in upravljanja z družbeno imovino. Razen tega so predlagali, da naj bi gospodarske organizacije spre- jele in v praksi uveljavile pravil- nike o tajnosti gospodarskih in ostalih podatkov. Ko pa so ob- ravnavali požarno varnostno služ- bo, so med drugimi menili, da naj bi se poklicna gasilska četa v Ce- lju preosnovala v smislu samo- stojnega zavoda. Med sklepi nale- timo tudi na priporočilo, da naj bi vsaj v večjih krajih poskrbeli za kolesarnice in parkirne prostore. Povečanje prometa pa narekuje čim prejšnjo ureditev kolesarske steze zlasti na odseku med Šem- petrom in Vojnikom. Na osnovi razprave so sprejeu luoi priporo- čilo o prenosu nekaterih poslov Oddelka za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru na ustrezne organe pri občinah. In končno — sprejeli so še predlog o preimenovanju sveta za notra- nje in splošne zadeve v svet za notranjo politiko. V nadaljevanju zasedanja je predsednik sveta za zdravstvo dr. MARJAN BELE seznanil odbor- nike z glavnimi značilnostmi no- vega zakona o organizaciji zdrav- stvene službe. V tej zvezi so spre- jeli sklep o združitvi Okrajnega higienskega zavoda in Zdravstve- nega doma v Celju v enoten zavod pod Imenom Zdravstveni dom Celje, ki bo opravljal naloge okraj, nega zdravstvenega centra. Okraj- ni ljudski odbor pa je priporočil tudi občinskim ljudskim odborom, da sprejmejo podobne odločitve o imenovanju občinskih zdravstve- nih centrov. V vseh teh primerih ne gre za ustanavljanje nadreje- nih organov, temveč edinole za uveljavljanje strokovnih organov zdravstvene službe, ki bodo prou- čevali zdravstveno stanje na dolo- čenem območju, koordinirali delo med zdravstveaiilmi zavodi, jim dajali strokovno pomoč in po- dobno. -mb Veliko vnetih Sedela sva v zadnji vrsti le- pe ikoncertme dvorane Zdravi- lišlkega dctma v Rog-SlatLni Medtoin, ko so oia oder pri- hajali mladi pevci in mavduše- va'li hvaležne .poslušalce, .se je tu na koncu dvorane rajzipletel kratelk razgovor. — Poglejte, je de;a'l znani pevovodja mladinslkega zibora s prve osnovne šde tov. Kores. napredelk od lanskega lleta je očiiten. Kultura glasu je dosti ^Ijša. S-koda, da se to vzgojno delo' z mladimi ipevci neha' v šoli. Zun.a'j na terenu ni talko avtoritati'vne organizacLje, ki bi lahko v takšni meri, kot 'lahiko to stoiri šolia, ztdružila lodikšno števiilo pevcev v zibore. Pro- svetna društva pa tudi nimajo denarja. Sicer, denar res ni vse, toda, društva le nimajo takšne finančne pomoči, da bi zmogla obsežnejše načrte... Potem je utihnil. Dvorana je zaploskala. Tudi midva. <2nova je nasta.! premor. — Mladinski pevski festi-val že sedaj kaže pozitivne sledo- ve, je nadaljeval tov. Kores, Mimo ostalega spodbuja pevo- vodje, da se vzgajajo in uči'jo. Te prireditve pa tudi ohranjajo našo prefepo pesem. Ce je bilo treba še lani in prejšnja leta nekatere pevovodje navduše^^ali za delo z mladinsikim zborom to zdaj ni več potreba. Mladin- ski pevski festival ima zdaj že veliko vnetih pristašev ... ZAKON JE TU z OBČNEGA ZBORA ZVEZE NARAVNIH ZDRAVILIŠČ SLOVENUE Kaj pa občinski ljudski odbori? Značilnost lanskoletnega priza- devanja se kaže v izdelavi skup- nega prospekta naravnih zdravi- lišč Slovenije ter v zakonu o na- ravnih zdravilnih sredstvih, je med drugim dejal v svojem poro- čilu predsednik Zveze naravnih zdravilišč Slovenije dr. RUDOLF LESKOVAR ba rednem letnem občnem zboru, ki je bil v soboto dopoldne v Laškem. Kaikor prospekt, ki je prav go- tovo lep izraz skupnih prizade- vanj in stremljenj delovnih kolek- tivov naravnih zdravilišč Slove- nije, tako pomeni tudi zakon va- žen prispevek, zlašti še, ker je toč- no določil vlogo in mesto naravnih zdravilišč pri nas. Da je Ljudska skupščina Slovenije, kot prva v državi sprejela tak zakon, je imela veliko zaslug Zveza naravnih zdravilišč Slovenije, predvsem pa njen tajnik prof. LUDVIK RE- BEUSEK, za kar so mu na zboru izrekli zasluženo priznanje. Ko pa je dr. Leskovar govoril o^ delu in nalogah naravnih zdravi-^' lišč je poudaril, da imajo naša zdravilišča odlične naravne pogoje, nimajo pa ostalih, kot naprav, ob- jektov in podobno. Izredno zanimiva so bila tudi izvajanja zastopnika republiškega sveta za zdravstvo, ki je ugotovil, da je bil zakon o naravnih zdravi- liščih sicer sprejet, da pa so ob- činski ljudski odbori doslej še vse premalo napravili za uveljavitev njegovih najvažnejših določil. Res je, da ni minil niti mesec, odkar je zakon začel veljati, toda navzlic temu bi lahko več napravili pri razglasitvi naravnih zdravilnih sredstev, pri določevanju zaščitnih zdraviliških območij, pri imeno- vanju zdraviliških krajev, pri delu zdraviliških svetov v okviru ob- činskih ljudskih odborov, pri spre- jemanju zdraviliških redov, ki naj bi med drugim uredil tudi odnose med zdravstvom, gostinstvom in turizmom in podobno. Skra4;ka, novi zakon odpira nešteto po- membnih nalog, ki jih bodo mo- rali v prvi vrsti rešiti občinski ljudski odbori. -mb Mi gremo naprei... — Moža ni doma. Na se^fi je v Celju. — In kdaj se vrne? — Ne vem. kdaj bodo končali. Morda kmalu po kosilu. Toda ob pe- tih ima spet sestanek. Težko je z njegovim časom ... Takšno je bilo moje prvo srečanje Ivan Cokl s Coklovima v Libojoh Spet sem sedel na kolo in se od- peljal. Po klancu navzdol proti Pe- trovčam je šlo hitreje, kot navzgor proti vasi. ki je v zadnjih letih moč- no spremenila svoje lice. Popoldne sem imel srečo. Kmalu po kosilu sem se spet oglasil in ga ^ našel doma. Čeprav sem mu prvič segel v roko. mi njegov obraz ni bil neznan, le neštetokrat sem ga sre- čal na različnih konferencah v Žal- cu. pa tudi na sejah Okrajnega ljud- skega odbora v Celju. Tovariš Ivan Cokl je občinski in trajni odbornik, hkrati pa predsednik krajevnega od- bora v Libojah. da o drugih dolžno- stih in funkcijah sploh ne govorim. — Vesel sem, da ste prišli, mi je dejal v pozdrav. Tu smo v zadnjih letih vendarle nekaj naredili. Zato menim, da je prav. če se to zapiše. Pa ne zaradi mene. temveč zaradi ljudi, ki so pomagali pri vseh akci- jah in tako pripomogli, da bomo že letos odprli novo šoh in še marsikaj drugega. Za hip je utihnil. Zdelo se mi je, kakor da je z mislijo segel daleč na- zaj. — Naj vam povem naj,prej zgod- bo o libojski šoli. Po izročilu bi jo morali zgraditi že pred sedemdese- timi leti. Ze takrat so govorili o nje- ni potrebi. Toda, samo govorili. Po osvoboditvi se. je že prvi krajevni odbor zavzemal za njeno gradnjo. Stara je namreč skrajno neprimerna, morda celo najslabša ne samo v ob- čini, temveč tudi v okrdju. Vendar dlje kot do opeke niso prišli. Pred samimi ali osmimi leti se je spet sestal gradbeni odbor, ki je pripra- vil tudi načrte, ki pa so bili zavrže- ni. Predvidevali so namreč preveč razkošno poslopje. Tako je šlo po vodi šest sto tisoč dinarjev. Zaradi načrtov namreč. Od 1954 pa do 1958 leta je odbor spal. Pred tremi leti pa se je spet postavil na noge. Za njegovega p!-^dsednika so izbrali mene. Ko pa S"io spomladi 1959 leta na zboru volivcev sprejeli sklep o krajevnem samoprispevku v višini desetih ur prostovoljnega dela, ozi- roma o plačilu 500 dinarjev za ti- stega, ki bi ne prišel na delo, se je začelo zares. Najprej smo s prosto- voljnim delom zgradili most in ta- ko premagali Bistrico. Zdaj nam je bil dostop na teren, na katerem smo se odločili postaviti šolo, dosti lažji. Samo pri gradnji mostu smo opra- vili okoli 1200 prostovoljnih ur. V zimi od 1959 na 1960 smo obiskali 88 gozdnih posestnikov in se z nji- mi pogovorili o njihovem prispevku v lesu. To delo ni bilo lahko. Veliko truda smo vložili tudi za spravilo lesa. Jeseni 1960. leta smo že imeli pred šolo 85 kubikov lesa, ki ga je prevzelo žalsko podjetje »Gradnja«. Vzporedno s tem je seveda tekla gradnja nove šole. Zbirali so se pro- stovoljci, zraven tega pa so se moč- no potrudili tudi delavci »Gradnje«. Januarja letos je bula nova šola že pod streho Samo doslej smo opra- vili pri njeni gradnji nad dva tisoq prostovoljnih ur. Zdaj urejujemo okolico šole, re- guliramo bregove Bistrice. In če bo Občinski ljudski odbor v Žalcu držal besedo in nam prispeval obljubil j ena sredstva, potem bomo novo šolo od- prli prvega septembra letos. Upamo da bo ta načrt uresničen, saj nas je ljudski odbor in predvsem še njegov predsednik Tone Delak podprl ne sa- mo v tej akciji, ampak tudi pri dru- gih delih. Je pač tako, da je takšno mo prvega maja odprli tudi lep iti sodobno urejen obrat družbene pre- hrane. Lepo poslopje je preurejen« stara garaža. V njem bo gostišče, nadalje mesnica, prodajalna kruha mleka, sadja in zelenjave. Vsi ti prostori bodo imeli moderno opre- mo, kot hladilnike in podobno. Upravo nad obratom družbene pre- hrane bo imela keramična industrija. Njeni delavci bodo odslej imeli za- gotovljen topel obrok. V teku so tudi regulacijska dela Bistrice. Sicer pa imamo v načrtu celotno regulacijo tega potoka, ki pogostokrat prestopa bregove in nam povzroča škodo. Vse kaže, da bomo letos izboljšali še javno razsvetljavo in dobili vsaj deset novih luči. Pripovedoval je in se razvnel, da ga je bilo užitek poslušati. . — Kako pa je z načrti za prihod- nje obdobje? Jih imate? — O, seveda! le jeseni bomo usta- novili odbor za gradn-jo vodovo- da. Ta nam je tako potreben kot otrokom nova šola. Vodnjaki so sla- bi. V suinih mesecih pa ostanemo popolnoma brez vode' V f^ogramu je gradnja vodovoda po dveh ina- čicah. Po drugi naj bi naš vodovod priključili na savinjskega. Nam je vseeno, kateri načrt bo osvojen. Glavno je le to, da dobimo dobro pitno vodo. Nadalje predvidevamo, da bo n#- vo naselje nad keramično tovarno dobilo v naslednjih letih še šest no- vih blokov. Tam je zdaj že pet no- vih hiš. Težko delo nas čaka tudi Motiv iz Liboj — most in nova šola pomoč dosti laže izglasovati v pri- merih, kjer tudi ljudje s prostovolj- nimi deli ali prispevki sodelujejo pri reševanju perečih problemov. Zaen- krat drugače pač ne gre. Denarja za vse je premalo. Zato ga dobi ti- sti, ki je sam pripravljen prispevati k skupni stvari. Tako je tudi prav. Vendar z otvoritvijo nove šole problem šolstva še ne bo rešen. V načrtu je gradnja telovadnice. Na- sproti šole pa bo stal tudi štirista- novanjski blok za učitelje. Pred tem pa bo začelo služiti svojemu name- na tudi novo športno igrišče, ki bo prav tako na levem bregu Bistrice, nasproti šole. Spet je nastal premor. Zdaj sem pogovor zasukal na delo krajevnega odbora. — Dobro delamo. Posebnih težav res ni, ker se vsi člani zavedajo od- govornosti in zato tudi polnoštevil- no prihajajo na seje. Verjemite, da je zaradi tega lepo delati. Sicer pa smo pri nas zanimanje za delo kra- jevnega odbora prenesli tudi na ostale. Naj omenim samo udeležen- ce prostovoljnih delovfiih akcij. Ve- lika aktivnost in širše sodelovanje državljanov pri reševanju skupnih nalog pa se vidi 'tudi v delu tako imenovanih režijskih odborov za elektrifikacijo. Z uspehom smo za- ključili elektrifikacijo Brnice in Solčnega hriba. Zdaj pa je na vrsti še Zagreben.-Prvega maja letos bo tu zasvetila električna luč v 35 hi- šah. Tudi pri teh delih so se izka- zali dorriačini, saj so opravili nad tri tisoč'prostovoljnih ur. razen te- ga pa prispevali vse drogove. In končno, k uspeli akciji elektrifika- cije Zagreb ena sta pripomogla še ljudski odbor ter podjetje Elektro. ki je prispevalo del svojih sredstev. To pa ni vse, je hitel pripovedo- vati. S pomočjo občine, keramične industrije ter rudnika v Libojah bo- pri modernizaciji ceste Petrovče— Liboje. Mimo tega bi radi zgradili še okoli dva kilometra ceste od rud- nika do Košnice. Z ureditvijo tega odseka bi si skrajšali pot do Celja za okoli pet kilometrov. V načrtu pa imamo še ureditev nekaterih ser- visnih obratov. V Libojah nimamo niti brivca, niti krojača. Radi bi imeli tudi mizarja, žene pa pralnico. Tudi .to bomo skušali doseči. Dela je še veliko. Vendar upam, da ga bomo zmogli. Sprva je šlo težko. Našlo se je veliko »Tomažev«, ki se samo zmajevali z glavami in se smejali. Niso verjeli, da bo šlo. Zdaj pa, ko se skoraj pred očmi spremi- nja podoba našega kraja, je stvar drugačna. Zanimanje za delo je več- je. Ljudje vidijo, da napori niso za- man. Skoda, da do tega spoznanja še niso prišli vsi... Morda bodo po- zneje. Sicer pa, m' borno delali in skušali uresničiti načrte,-ki smo si jih zadali... M. Božič Komorni zbor v Zayrebu Na povabilo Saveza muzičkih društava Hrvatske bo celjski ko- morni zbor imel 6. ma.ja koncert v Zagrebu. Nastopil bo na odru doma JLA in sicer dvakrat — popoMne i.n zvečer. Pel bo pesmi tujih in do- mačih, klasičnih n sodobnih moj- strov vokalne glasbe. Medtem, ko je popoldanski program tako imenova- nega lažjega žanra, je večenni izTa- zito koncertni. Kljub teimu, da ima zbor v svo- jem seznamu 63 domačih in tujih krajev, kjer je že nastopil med nji- mi še ni Zagreba. Zato se zbor res- no pripravlja,, da bo tudi v tem glasbenem in kulturnem središču opravičil svoj sloves. Stojimo pred rezultati majhne, ze- lo majhne invazije na Kubo. Brez ozira na to, ali se bo nadaljevala ali ne, so ti rezultati za ves svet ze- lo pomembni. Prišo je do recipročne vojne grožnje, ki sta jo pred vsem svetom izrekla prva moža obeh blo- kov. Hruščev je obtožil ZDA, da ak- 'tivno podpirajo kubanske emig'-an- te in se s svojimi ij~udmi udeležuje- jo invazije, in vprašal, ali je to združljivo z uradno izjavo, da si že- le izboljšanja v odnosih s SZ. »Naj si ZDA ne delajo utvar: SZ bo nu- dila Kubi vso potrebno (ne možno!) pomoč za obrambo. Odgovorili bo- mo s polno mero, v skladu s tem, kako bodo drugi zaosirovaii polo- žaj. Ne delajte takih ukrepov, ki bi lahko vrgli ves svet v novo vojno katastrofo. Ni še prepozno, čas je še; da se ti ukrepi ustavijo.« Kennedg je izpovedal svoj konfi- teor, za marsikoga osupljiv: »Trdno sem sklenil storiti vse za nadaljnje življenje in za nadaljnji uspeh na- šega sistema, ne glede na ceno in ne oziraje se na nevarnost.« — Ken- nedgjeva izjava je v primeri s Hru- ščevljevo zelo histerična, ali vsaj preračunano histerična zaradi nada- ljevanja ameriške politike od Fulto- na leta 1946 dalje, politike preraču- nane nevarnosti na robu vojne. Pravzaprav torej nič novega za svet, tako 'Izjavo je dal že leta 1921 Hoo- ver, ko se je zaobljubil pred vsem svetom, da bo spravil komunizem s sveta. A je vendarle presenetljiva, kajti' danes pomeni vojna grožnja VSe kaj drugega kot leta 1921 ali leta 1941. Kennedg računa z vojno, sodeč po tekmovanju v oborožitvi, ki ]0 je nedvomno sprožil. 54 % ameriškega državnega proračuna bo šlo za nMearno in klasično oboro- žitev. V tem je popolnoma zmagal Pentagon po besedah generala Smitha, da so najgotovejše prido- bitve tiste z orožjem. Tudi izjava njegovega ministra Roberta Kenne- dyja kaže, da so ZDA vedno pri- pravljene z orožjem uveljavljati svojo voljo, najprej vsaj na zahod- ni polobli. Ameriški zdkon o nev- tralnosti dovoljuje organizirati vo- jaške odprave proti deželi, s katero ZDA ne žive v miru. ZDA nimajo nič proti temu. če se »kubanski ro- doljubi bore za svobodo« (potem ni čudno, če podpirajo ostanke četni- kov in fašističnih kolaborantovl). Krvoločna je izjava ministra Ruska ki je dejal, da bi invazija gotovo zmagala, če ti jo ZDA podpirale in da je to vrsta odpora, ki se bo ver- jetno nadaljeval. Svojo pravo barvo je pokazal iudi Stevenson, ki je pri- tegnil Kennedgju, da je inflitracija komunizma povsod nevarnost za svobodo. Pod ta imenovalec sprav- lja neoUnperializem tudi vsa osvo- bodilna gibanja v Aziji in Afriki. Vendarle zapišimo facit prvega dejanja ameriške intervencije na Kubi: Castro je močnejši, kot je bil. Informacije FBI in šefa obveščeval- ne službe Allana Dullesa, da bo vsa Kuba planila revoluciji v hrbet, so se izkazale za napačne. Kljub teža- vam, ki jih Castrova revolucija pre- maguje, je Kuba stisnila zločince proti miru na svetu. Ves svet je de- monstriral proti ZDA, tudi Južna Amerika. Ameriški manevri med Florido in Kubo so zaenkrat odpo- vedani, če smemo verjeti. Pač v Alžiru ima nekaj zveze z intervencionistično izjavo viteza svobodnega sveta Kennedgja. Za pučem v Alžiru stoje fašistični des- ničarski elementi Francije, ki bi ra- di odpravili svobodnjaške institucije stare Francije z vojaškim direktori- jem. Kaže, da demokratske sile v Franciji niso dovolj močne, ker ni- majo čistega stališča do alžirskega vprašanja. Pri pripravah pogajanj, ki so se kljub terorju desničarjev nepretrgano nadaljevala, je de Gaulle sicer govoril o miru in o aso-. ciaciji Alžira. torej de facto priznal FLN kot edinega partnerja, vendar je videl v privilegijih Francije pri pogajanjih bistveno, vprašanje. Ce je prišlo do puča. je to samo eno zna- menje več za to. da si Francija s silo svojega nekdanjega položaja ne bo mogla več priboriti. Pa četudi po- stane atomska sila! Na ramenih nemškega revanšista ne more zra- sti. Zato je prav. če k obema dogod- koma zapišemo, da je bil Adenauer s Kennedyjem zelo zadovoljen in da mu ni bilo težko odreči se nekate- rim potezam dosedanje svoje politi- ke. Obljubil je Kennedgju. da bo Zahodna Nemčija sodelovala v sve- tovni finančni pomoči nerazvitim državam, da ne bo več terjala, naj se uresniči Herterjev načrt o četrti atomski sili NATO in da ne bo več toliko poudarjajo, da je ona glavni adui proti S Z. Ni čuda, če je spričo te »prisrčne« antante med Nemčijo in ZDA zavihtila S Z spet nemško vprašanje, vprašanje, ki pride vse- lej na vrsto, kadar si oba bloka ka- žeta zobe. T. O. /to- DOMOVINI Petek, 21. aprila V ZAGREBU se je po tridnevnem de- lu končala konferenca žensk Jugoslavije. Sobota, 22. aprila V LJUBLJANI je bil občni zbor Od- vetniške zbornice Slovenije, na kate- rem so med drugim poudarili potrebo po hitrejšem razvoju službe pravne po- moči. Nedelja, 25. aprila NA BLEDU se je začel znanstveni se- stanek Jugoslovanskega društva za zgo- dovino medicine, farmacije in vete- rinarstva. Spričo obletnice vstaje, so bili vsi referati prvega dneva zasedanja po- svečeni razvoju sanitetne službe v NOB. Pnnedeljek, 24. aprila V LJUBLJANI je bil tretji plenum CK ZK Slovenije, na katerem je o aktualnih idejno političnih nalogah Zveze komu- nistov Slovenije poročal Janez Vipotnik. Torek, 25. aprila NA SEJI Izvršnega sveta LR Slovenije so obravnavali poročilo o delu Izvršnega sveta za minulo leto. Razen tega so skle- njili predložiti na zasedanju Ljudske skupščine več zakonskih predlogov. Sreda, 2i. aprila V POČASTITEV 20-letaice Tistaaovitve Osvobodilne fronte je glavni odbor SZDL Slovenije priredil slavnostno po- litično zborovanje, na katerem je o dvajsetletnici Osvobodilne fronte govo-. ril sekretar CK ZKS Miha Marinko. Neregulirana Bistrica v Libojah. Zadaj nov obrat družbene pre- hrane ^^^ CELJSKI TiaJNIK STEV. 16 — 28. aprila 1961 Vsak je enako pomemben Jože Bevc: Značilno za preteklo in sedanje obdobje dela sindikal- nih organizacij je, da so se pribli- žale kolektivom, da so v glavnem začele živeti s problemi kolektiva in s tem usmerile svojo pozornost Franc Belak — »Emajlirka« na probleme proizvodnje, produk- tivnosti in gospodarjenje. Tako so osebni zapetljaji odrinjeni na rob dogodkov. Druga bistvena značil- nost je, da sindikalne organizacije vse bolj intenziivno iščejo naj- ustreznejše oblike, kako bi k upravljanju pritegnili čim širši krog proizvajalcev — skratka ves kolektiv. Istočasno pa se trudijo, da bi s pravilno in neujsiljeno vzgojna'dejavnostjo usposobili kar največ proizvajalcev za funkcije T organih samoupravlj^inja. dr. Jože Cetina — »Bolnišnica« Dr. Jože Cetina: Mala ilustra- cija k besedam tov. Bevca. Pri nas smo v preteklem obdobju odločno pff^li iz drobnega sindikalnega iela k problemom upravljanja z boLnišnko. Pri tem je bila ena ve- likih preizkušenj sindikalne orga- nizacije priprava na volitve sa- moupravnih organov. Sa i je šlo za prelomnico, ker je vodstvo usta- nove odslej zaupano kolektivu. Erih Polanc: Tudi pri nas živo občutimo potrebo in zahtevo čla- nov kolektiva po osnovni izobraz- bi za upravljanje podjetja. Ker gre za manjše podjetje pa nimamo možnosti, da bi ustanovili lasten izobraževalni center. Istočasno pa menim, da bo v na- slednjem obdobju posebna naloga sindikalnih organizacij, da bodo tudi res poskrbele, da bodo na razne tečaje in seminarje šli lju- dje, ki so posebne izobrazbe po- trebni in ki si jo želijo, ne pa morda oni, ki jih trenutno pod- jetje najlažje lahko pogreša. Dr. Jože Cetina: Pri nas je vpra- šanje izobraževanja še posebno te- žavno. Otežuje ga zelo različen de- lovni čas ^članov kolektiva, poseb- ne naloge in na kraju tudi dokaj različna izobrazba. Vendar si sku- šamo ipomagati iZ izlbiro primer- nega časa in s tem, da delo pri- lagajamo strokovnosti. Težava pa je, da imamo samo v naši usta- novi preko 300 zaposlenih, ki se vozijo v Celje. Erih Polanc: Vprašanje razbi- tosti je tudi pri nas enaka težava. Delovišča so v Vitanju, Medlogu, Pečovniku in drugod. Skušamo pa si pomagati z ločenimi sestanki in predavanji. Jože Bevc: Vpraša.nje izpopol- njevanja neposrednih proizvajal- cev za funkcije v organih danož- benega upravljanja s seminarji ima res tu in t^ karakteristične slabosti. Te pa izvirajo od tod, ker gospodarske organizacije nimajo perspektivnih načrtov o potrebi po kadrih — niti za funkcije v organih upravljanja, niti za stro- kovno osebje. Dr. Jože Cetina: Zdi se mi, da praktično delovanje v raznih organih upravljanja in komisijah tudi omočilno vzgojno delo prak- tičnega značaja. Ce nekdo hoče upravljati funkcijo v samouprav- nem organu, se mora tudi po sili za probleme ustanove ali podjetja zanimati, končno s temi problemi tudi zaživi. Jože Bevc: S tem se popolnoma strinjam. Menim pa, da ibodo po- litičine organizacije in uprave mo- rale zaposlenim, ki delajo v orga- nih samoupravljanja, niuditi več pomoči. In sicer v tem smislu, da jim bodo omogočili, da se spoznalo s problemi, s težavami in uspehi podjetja ali ustanove. Omogočiti jim morajo, da bodo imeH po- datke, iki jim bodo .pomagali pri oceni situacije v kolektivu, in si- cer ne glede za katero podnočje dela gre. ' VEDETI MORAMO — ZAKAJ? IN KAKO? Jože Bevc: Z vsemi sindikal- nimi podružnicami smo priredili razgovore o vprašanju, kako zain- teresirati člane kolektiva za pro- bleme upravljanja. Večje sindi- kalne podružnice so na tem pod- ročju veliko napravile. Franc Belak: Pri nas smo si od- ločno zastavili vprašanje, kako bi pritegnili vse ^ne — do zad- njega? Kaj kmalu smo ugotovili, da bomo nalogo najuspešneje re- šili preko e/konomskih enot in sin- dikalnih odborov v enotah. Rezul- tati niso izostali, toda najboljši so bili tam, kjer so člani kolektiva imeli tudi določeaie pravice in na- loge. Dr. Jože Cetina: Tudi v bolniš- nici opažamo veliko zanimanje za probleme ustanove. Ta skok smo zlasti opazili po spremembi siste- ma delitve osebnih dohodkov — to je, ko smo prešli od uradni- škega sistema nagrajevanja po od- ločbah na nagrajevanje po delov- nem mestu in točkovnem sistemu. Ker bo vrednost točke vsak me- sec drugačna, se je kot nujna po- sledica pojavilo zanimanje članov kolektiva za one elemente, ki po- vzročajo nižje oziroma višje vred- notenje točke. To pa so notranje rezerve, ki jih bomo le-tako lahko do kraja izrabili. Erih Polanc: Tudi pri nas po- meni uvajanje ekonomskih enot in zaslužek ipo delu in uspehu pre- obrat v odnosu do dela, strojev in nasploh v masielno®ti proizvajal- cev. posameznik je le Člen verige, Ce en Člen verige odpove je navadno vsa veriga slaba! Franc Belak: To je bila ena od osnovnih nalog novega stimula- tivnejšega nagrajevanja. Ce ne bi proizvajalce spoznali s tem bi lahko tudi izpustili besedo »spod- budnejše« — bila bi namreč le no- va oblika nagrajevanja. v eko- nomskih enotah zato vedo in vsak delavec ve, koliko morajo nare- diti. Sedaj se tako \6c ne zani- majo samo za svojo normo. Za- nima jih tudi skupen uspeh eko- nomske enote. To pa zato, ker na- tanko vedo, da je od tega odvisen tak ali višji osebni dohodki posa- meznikov. Erih Polanc: Za nas so zelo ko- ristne izjkušnje iz podjetij, kjer že imajo vpeljan sistem delitve do- hodka po ^onomskih enotah. Me- nim ipa, da bomo morali zlasti pri tem veliko delati,, če hočemo, da bo sleherni proiizvajalec vedel, od česa je njegov zaslužek odviisen. Franc Belak: Iz izkušenj lahko povem, da ni bistveno samo to, da dlavci vedo, od česa so odvisni osebni dohodki. Najibolj stimula- tivno je nagrajevanje, če vsak proizvajalec za vsak dan ve, ko- liko mora narediti in če vsi vedo najprej svoje in naloge enote. Prt tem pa mora odigrati pomembno vlogo sindikalna organizacija v ekonomsiki enoti. Zato tudi čuti- mo, kako so bili sindikalni odbori in kako so potrebni itam, kjer jih še niiso ustanovili. Dr. Jože Cetina: v naši usta- novi pomeni napredek že stimuli- ranje delovnega mesta. Menim pa, da bo tudi v zdravstvu potrebno preiti na stimuliranje delovnega uspeha posameznika. BOLJŠE DELO, VEČJI DOHODKI — OSNOVA ZA ŽIVAHNO DEJAVNOST Franc Belak: Sindikalno življe- nje v kolektivu je zavrelo šele, ko smo prebrodili osnovno, ko so lju- dje spoznali, da boljše delo po- meni tudi boljši zaslužek. Sedaj ljudje že sami zahtevajo sestanke, kjer se naj obravnavajo javno najbolj pereča vprašanja. Erih Polanc — »Plinarna« Dr. Jože Cetina: Mi skušamo in- formirati ljudi po delovnih gru- pah in oddelkih, kjer dobimo na kraju zaključeno podobo o mne- nju kolektiva o posameznih pro- blemih. Perspektiva za še živah- nejše in še bolj konstruktivno de- lovanje kolektiva pa je v tem, da do zadnjega člana prepričamo, da v naši ureditvi, niti v ustanovah niti v podjetjih ni več komandan- tov in onih, ki bi jih naj poslušalL GRE ZA TO, DA ODPRAVIMO DO KRAJA POJEM »MI in VI«. Jože Bevc: Zadnje obdobje je v tem pogledu bilo dokaj uspešno. Ljudje v veliki večini že ipovedo tisto kar mislijo, kar želijo in v čemer vidijo napredeik svojega podjetja. Drugi važen uspeh je v ugotovitvi, da vse bolj izginja razloček med intelektualnim in fi- zičnim delom, med uslužbencem in delavcem- Ta ugotovitev je ob praznovanju prvega maja še toli- ko bolj spodbudna, ker praznik de- la praznujejo vsi naši delovni lju- dje, kolikor bolj pa bodo te raz- like izginile, toliko bolj bodo ures- ničeni smotri naše revolucije. ŠTEVILNI OBISK Razstavo »Okuipatorjevi zapori in taborišča« v Celju, ki je bila v sre- do zaprta, .je obiskalo vdevetih dneh okoili 18.000 ljudi. Razveseljivo je, da si je ipoleg odrasilih ogledalo to razstavo preko 9000 mladih ljudi sikoraj iz vseh šol celjskega akrajia. za prvomajsko šte- vilko smo pripravili razgovor z nekate- rimi predsedniki sin- dikalnih podružnic. hoteli smo zvedeti kar največ o spre- membah notranjih odnosov v zvezi z gospodarskimi spre- membami pri nas. ^iz- govora so se udele- žili: joze bevc, tajnik obC. ss, dr. jože Ceti- na iz celjske bolniš- nice, erih polanc iz plinarne in franc be- lak iz emajlirke. 1. KAJ V ZNAMENJU VELIKE GOSPODARSKE ZMAGE SLAVNOSTNA OTVORITEV nove šoštanjske termoelektrarne Industrija v celjskem okraju se bori z osnovno težavo — z obnovo zastarelih strojnih naprav. V to odločilno bitko so se vključila vsa velika podjetja — Železarna, Emajlirka, Cin- karna, vse tekstilne tovarne in tudi manjše industrijske gospodarske organizacije. Jasno je namreč, da v novih gospo- darskih pogojih odločajo v veliko večji meri kot doslej tudi dobri stroji, večajo možnosti za zniževanje stroškov in po- dobno- Na tem področju je industrija v celjskem bazenu naredila skokovit korak v zadnjem obdobju. Povsod gradijo, preurejajo, montirajo — povsod tudi o teh vprašanjih kolek- tivi in organi samoupravljanja najbolj živo razpravljajo. Istočasno pa smo zabeležili tik pred prvomajskimi praz- niki novo veliko zmago. — Nova Termoelektrarna v Šoštanju je dokončno zgrajena. O tehničnih podatkih nove elektrarne smo že pisali, zato nas ob prazniku mnogo bolj veSeli moralni in gospodarski učinek te zmage, tega velikega dogodka v Šaleški dolini- volitve novih zadružnih svetov Šentjurska zadruga prva Pred zaključkom redakcije smo prejeli uradne dokončne rezultate o volitvah novih zadružnih sve- tov, ki so bile preteklo nedeljo po vsem celjskem okraju. Skupaj je v okraju volilo 14 ti- soč 333 članov kmetijskih zadrug ali 96,18 odstotkov. Najboljše re- zultate so dosegli v šentjurski ob- čini v kmetijski zadrugi »Bodoč- nost«, kjer je volilo 98,94 voliv- cev. REDNA SKUPŠČINA BIVSIH BORCEV ZA CELJSKI OKRAJ Danes se je zbralo v dvorani Na- rodnega 'doma v Celju nad 200 de- legatov in gostov 'ma redni skupšči- ni organizacije Zveze borcev NOV za okraj Celje. borcev za dobo treh 'let inažaj, \c \\i skupščini osvetlil inajaktualnejše na- loge ter probleme organizacij in članstva Zveze borcev v letošnjem letiu še predsednik Okrajnega odbo- ra ZB NOV tovariš Ivan Kovačič- Efenka. .POVEST O TOVARNI' PRVI CELJSKI DOMAČI FILM O 2IVLJBNJU V TOVARNI Pod tem naslovom so člani foto-krozka društva Ljudske tehnike Tovarne emajli^ane po- sode izdelali barvni film na 16 milimetrskem traku. Dolžina filma je 600 m, ki traja 35 mi- nut. Posnetih je bilo 166 kadrov. Film je naročila Tovarna emajUrane posode z namenom, da prikaže življenje in delo čla- nov delovnega kolektiva. Ce upoštevamo, da so film izdelovali v težkih pogojih — s primitivno snemalno napravo, brez sodobnih tehničnih pripo- močkov ter v temnici brez od- govarjajoče tehnične opreme za razvijanje filma in še vrsto drugih nevšečnosti — so člani svojo nalogo odlično opravili. Oceniti ga je treba kot delo amaterjev, ki so se brez izku- šenj lotili naloge in jo speljali do konca. Scenarij je napisal tov. Vla- do Smeh, ki je vodil tudi re- žijo. Svoje naloge se je lotil z vso resnostjo in veliko vnemo. Snemalec filma je bil tov. Franc Peršak. Kot izkušenemu foto- amaterju je uspelo na traku ohraniti lepe naravne barve, kar vsekakor ni bilo lahko iz- vedljivo. Organizator in vodja filma je bil tov. Drago Dolžan ki je skrbel za celoten potek dela. Tov. Valentin David pa je imel na skrbi razsvetljavo, se- veda s primitivnimi pripomočki. Tekst je z občutkom prebral član Slovenskega ljudskega gledališča v Celju tov. Jeršin. Režiser filma »Povešt o to- varni« tov. Vlado Smeh nam je povedal, da pripravlja nov sce- narij za 15-minutni film »O značilnih nezgodah v Tovarni emajlirane posode«:. Film so v okviru prvomaj- skih praznikov prvič javno ori- kazali pred upravnim poslopjem Tovarne emajlirane posode v soboto zvečer. SEMINAR OBČINSKEGA KOMITEJA ' Zte KOMUNISTOV MOZIRJE Člani občiniskega komiteja Zveze komunistov Mozirje so se pred dne- vi zbrali v Logarski dolini na dvo- dnevnem seminarju, ki so se ga ude- ležiili tudi novoizvoljeni sekretarji osnovnih organizacij Zveze komu- nistov moziirške občime. Po uvodnem referatu, ki ga je po- dal sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Franjo Pajik, so člani ko- miteja in sekretarji osnovnih orga- nizacij ZKS ži'Vahno razpravljali o nalogah članov Zveze komunistov, o nepravilnostih, ki jih pri delu opa- žajo, o vilogi članov Zveze komuni- stov v delavskem im družbenem upravljanju, komunalnem sistemu, o idejnem delu ZK, sprejemanju novih članov i:n delu z njimi, kaznovalni in kadrovski politiki itd. Poudarili so, da morajo komunisti v organizacijah in društvih skrbeti, da se izvajajo napredna staMšča toda vse to naj delajo komunisti le s smotnno poliliko prepričevanja. Avtoritete Zveze komunistov kot po- liitične organizacije v ta namen ne bi smeli izrabljati. Na seminarju so ugotovili, da bo moral Občinski komiite Zveze komu- nistov in osnovne organizacije ZKS bolj kot doslej analizirati položaj v gospodarskih organizacijah, pa tu- di na terenu in ugotoviti, kakšno je tam delo osnovnih organizacij. Dvodnevi seminar za člane oboin- slkega komiteja Zveze komunistov in sekretarje osnovnih organizacij ZKS je v glavnem dosegel svoj na- men. Raziprava je bila preprosta in konkretna, tako da bo seminar res koristno napotilo pri delu občinske- ga komiteja Zveze komunistov in osnovnih organizacij Zveze komuni- stov v naslednjem razdobju. Prvomajska križanka VODORAVNO: 1. čuvar meja; 8. slovenski narodni heroj, znana pod psevdonimom »Slo- venka«, ustreljena 15. 8. 1942 v Kos. Mitrovici; 16. kubanski državnik; 17. al- žirski državnik; 18. narodno osvobodilna borba — kratica; 19. afriška država; 20. pripovedna pesem; 21. vendar, ampak; 22. znana slov. mesečna revija; 2?. skan- dinavsko moško ime; 29. različna so- glasnika; 30. vrsta listavca; 32. izumitelj; 34. akrobatski skoki; 35. poljski dela- vcc; 56. Ludolfovo število; 57. žensko ime (Dušanka), pomanjševalriica; 58. igralna karta; 40. jok — srbohr.; 41. kratica za »primer«; 42. nevarna bolezen; 43, kazalni zaimek; 45. ako; 47. nasprot- no od »nepravilno«; 49. srbsko moško ime; 50. dvorana, hrvatsko; 52. veznik; 55. predsednik Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine, (dr. Mladen); 55. me- sto v Turčiji; 56. dalmatinski narečni i.z- rek; 57. odkrit; 58. psevdonim org. sek- retarja CK ZK Slovenije; 59. narodni od- bor; 61. kazalni zaimek; 63. hladi jed; 65. vzklik; 67. poroča, javlja; 71. ozi- ralni zaimek; 72. zbranost; 75. kraj blizu Celja, znan iz časa NOB; 76. urim se; 79. arabski žrebec; 80. nesreča; 82. tatarski poglavar; 83. tukaj; 84. veliko pristanišče ob Črnem morju; 85. morski velikan; 87. psevdonim prvega predsed- nika slovenske vlade; 88. izraz smeha; 90. grška črka; 91. plava; 93. sestavni del pokrivala; 94. začetnici slov. pespika; 95. enojki; 97. afriški državnik, nasled- nik heroja Lumumbe; 99. družbeni raz- red, stan; 101. upa; 102. moten, nečist; 103. prva, tretja in peta črka trga pred Postojna; 105. znan predvojni oeljski atlet; 106. plavo, angleško — fonetično; 107. pralno sredstvo; 108. gradbeni ele- ment; 110. ali, srbohrvatsko; 111. raz- lična samoglasnika; 112. jugoslovanski košarkarski reprezentant; 113. nepokreten 115.deseta in peta črka abecede; 116. znan slovenski pevec narodne glasbe; 117. ime in prvi zlog zelo znane filmske igralke; 119, pripadniki vojaške edinice; 120. vražno sredstvo. NAVPIČNO: 1. španski borec, znan pod imenom »Gorenje«; 2. nasilen tat; 3. enaka samo- glasnika; 5. vrsta cigaret; 6. narodni he- roj, sekretar OK KPS za Celje, umrla v koncentracijskem taborišču 3. 11. 1943; 7, nemški predlog; 9. osebni zaimek; 10, knjigovodski izraz; 11. afriški državnik; 13. predlog; 14. kozmetično sredstvo; 15. narodni heroj, sekretar pokrajinskega komiteta za Štajersko, ustreljen v Mari- boru 12. 12. 1941; 21. mesto v Kosmetu; 22. glagol »biti«; 23. zapreka; 24. med prvimi v Sloveniji požgana vas, popolno- ma uničena pa je bila 21. 9. 1941; 25. del poti; 26. Centralni odbor, kratica; 28. ve- liko mariborsko podjetje, kratica; 31, nočni lokal; 32, nikalnica; 33, jugoslo- vanski državnik, začetnici; 34a enaki so- glasniki; 56. ravnokar; 39. narodni he- roj, komandant Savinjskega bataljona. padel 7. 11. 1942 na Dobrovljah; 41. svo- boden, neoviran; 44, muslimi;nsko moško ime; 46. žensko ime; 47, italijanska ko- munistična partija — fonetično; 48. iz- vir; 50, zabavljica; 51, turški mogotec; 52, grški bog gozdov; 54, večletni slo- venski rekorder v skoku ob palici; 55, orodje drvarja, množ,; 60, jugoslovanski šahovski mojster; 62. oprezen; 64. moško ime; 66. konjeniki; 68. ploskovna mera; 69. središče vrtenja; 70. televizija, kra- tica; 71. vrsta blaga; 72. znano zbirno taborišče med vojno, nedaleč od Zidane- ga mosta; 73. kratica sosednje države; 74. drobiti; 76. bivši jugoslovanski nogo- metni reprezentant; 77. isto kakor pod 73 navpično; 78. alžirski borec za svo- bodo; 81, žuželka; 82, znan avstrijski športni klub. začetnici; 85. domača žival; 86. bodica; 89. potopisa, letopisa; 91, ju- generator; 94. deli opreme; 96. gredo, sr- goslovanski šahovski mojster; 92. motor, bohrvatsko; 97. izraz, ki ga pogosto upo- rabljamo v kreditni slnžbi; 98. nasprot- no od »pasiva«; 100. smuči; 102. ruski šahovski velemojster; 104. jugoslovanski državni reprezentant v kegljanju (Slo- venec); 107. začimba, množ.; 108. črka v začetku abecede 109. negovanje, dvojina; 112. vprašalni prislov; 114. osebni za- imek; 116. kemični znak za kripton; 118. Ratna mornarica, začetnici. Zaradi lažje rešitve vstavi: pod 78 nav- pično v tretje polje črko D v predzad- nje pa črko I. TEDEN POČITNIŠKE Z7EZE VVELENJU V tednu Počitniške zveze so ime- le vse družine v Velenju delovne sestanke. Razpravljali so o delu, predvsem pa o prireditvah v poča- stitev praznovanja 20. obletnice vstaje. Tako bodo družine sodelova- le v proslavi 4. julija na Graški go- ri in 8. oktobra na okrajni proslavi v Šoštanju. Ustanovili bodo bnigado mladincev, ki bo sodelovala pri gradnji ceste Šoštanj—Velenje. Družine bodo letos letovale v Vig- nju, Makarski in drugih krajih na- šega Jadrana. V tednu Poči'tniš(ke zveze so dkus- no uredili izložbeno dkno, v katerem so prikazali delo Počitniške zveze. Uvod v praznovanje 20. obletnice revolucije je bilo gostovanje članov Ferialnega saveza iz Siska, zaklju- ček tedna pa nastop mešanega pev- skega zbora »Vladimira Majdera« iz Siska. Počitniška zveza v Velenju je ta- ko znova Dotrdila, da po svoji ak- tivnosti skorajda nima vrstnika v okraju, pri tem pa gre v največji meri zasluga požrtvovainemu pred- sedniku občiinskega odbora PZ Gustilu Tarxišku. SVET BREZ SOVRAŠTVA V MESTINJU Pred vrati je okrajna dramska re- vija, ki bo 7. in 8. maja v Rogaški Slatini. Po vsem celjskem okraju so se prijavljale dramske družine, da si utro pot na revijo. Na Smarskem sta to storila kozjanska in mestinj- ska. Nihče še ne ve, če sta v močni konkurenci uspeli, priznati pa mora- mo, da je nedeljski nastop Mestinj- čank v »Svetu brez sovraštva« bil lep dogodek. V režiji gospodinje Za- ložnikove so na skromnem odru prepričljivo prikazali ozračje v žen- skem preiskovalnem zaporu. DPD »Svoboda« Mestinje so osnovali še- le lani, zato je ta nastop zares uspeh. Le tako naprej! l.maiiatiisalM^tas... Ze tretji dan gre h kraju, kar se pomikajo utrujene sence internirank skozi naselja po cestah puste nem- ške pokrajine. Nihče ne ve cilja, po- ti se vlečejo v neskončnost... Za njimi je grmenje topov, streljanje in ogenj sovjetske armade, ki divje go- ni v napredovanju nemško vojsko. Se poslednji žarek upanja v svobo- do, ki je posijaJ. v srca, ko so zapu- ščale taborišče, je izginul ob topov- skem grmenju pod ruševine razbitih mest. Do krvi ožuljene noge zahtevajo počitka. Preplašeni obrazi nemških civili- stov, ki zapuščajo domove in beže pred prihajajočo sovjetsko pestjo, umikajoča se nemška vojaka in in- ternuranci preplavljajo ceste ... Pešci morajo pogosto čakati, da peljejo naprej kamioni, ki so polni vojakov. Internirancev ni mogoče več nad- zorovati. »V tem vrvežu si lahko vsaj malo odpočijemo za hišo, ki stoji tu ob cesti,« je predlagala naj- starejša žena, doma tam iz Prlekije. Nekaj internirank se utrga od kolo- ne in posede za hišo. Oprezno se ozirajo v okna in okoli hiše, da ne bi kdo preprečil njihov postanek. Hiša je zaprta in brez življenja. Oči so bedno opazovale tujo po- krajino, ki kljub pomladi ni dihala v prebujenju in nikjer ni bilo videti novega razcvetja. »Ali ni danes zad- nji dan v aprilu?« je vprašala Lojz- ka. Da, zadnji aprilski dan, toda kaže, da tu narava trmoglavo zapi- ra vase svojo rast. In jutri bo že 1. maj!... Ob tej ugotovitvi so vse za hip utihnile. »Vsako zimo sem upala, da bom pomladi doma,« je otožno nadalje- vala Lojka. »Pa smo še tu, in nih- če ne ve, kam gremo in kakšen bo konec naše poti...« V tem je žareč zubelj pordečil ne- bo za njimi. Ob groznem trušču je zletel v zrak most, preko katerega so šle še pred dnevi. Zaprle so oči in se v bojazni, da bo ogenj objel še njih, stisnile druga k drugi. Po cesti pa so se valile množice naprej, vse je bežalo, hitelo, le in- ternirankam ni bilo iti. »Kako bi nam bilo pri srcu, ako bi se preko noči zgodilo, da bi jutri Sovjetom čestitali za prvi maj,« je pol v šali dejala Zmaga. Toda to so bile le želje in sanje.. Nenadoma je za zapuščenim do- mom obstal avto. Internirankam je zastal dih, skrile so se v drvarnico. Pred očmi se je odvijal nepozaben prizor. Iz avtomobila so bliskoma skočili štirje nemški oficirji in žen- ska, oblečena v nemško sanitetno uniformo. Kakor obsedeni so začeli metati iz avtomobila tornistre, zem- ljevide, dnevnike in še konserve. Za tem so se začeli preoblačiti in v pič- lih minutah so stali ob avtomobilu civilni ljudje, uniforme pa so ležale v travi, daleč proč od avtomobila. »Kaj to pomeni?« so se nemo vprašale. Bistro oko nemškega ofi- cirja jih je odkrilo. »Zdaj je po nas, ne kažimo strahu,,« je zašepeta- la še ena od njiju in že jih je pozval glas v nemščini, naj pride-jo iz dr- varnice. Vse so gledale, kdaj bo kdo od njih segel po samokres. Toda ostali so bili zaposleni še z zdpe- njanjem in vezanjem oblek. Oficir pa je stal mirno in čak^l, da pride- jo. »Kaj delate tu?« je vprašal dokaj mirno. »Počivamo!« se je glasil odgovor. »Videle ste, da smo .se preoblekli, ali ne?« Molče so pritrdile. »Da boste vedele, vojske bo že da- nes ali jutri konec. Vrnile se boste domov. Mi hitimo.« Avto je ob kupu odvrženih stvari bliskovito odpeljal naprej. ■ Solzne so objemale druga drugo in začele pregledovati odmetane stvari. Maca je najprej segla po zemlje- vidih in dnevnikih. Iz razgrnjenega zemljevida, na katerem je bula z rdečo barvo označena pot bežeče nemške vojske, je ugotovila, da so Sovjeti zelo blizu. V enem izmed dnevnikov so bila natančna dnevna poročila, iz katerih je bilo razvidno da je poslednje poročilo bilo pisano ob 10. uri 30. aprila leta 1945. V sreči se je nasmejala in ga po- kazala tovarišicam. Spoznale so, da bo v 1. maj in bodoče dneve prinašal nov čas in da bodo dogodke poslej pisale druge roke ... Idejno politično izobraževanje v Laškem Program izobraževalne komisije pri občinskem odboru Socialistične zveze 'delovnega ljudstva v Laškem lepo izvajajo. Ugotavljajo, da se je program zelo približal potrebam in željam poslušalcev, zato je biil na seminarjih, tečajih in na poljudno- znanstvenih predavanjih obisik zelo velik. Doslej so uspešno izvedli štiri te- čaje za organe delavskega samo- upravljanja, seminar za predsedni- ke in tajnike krajevnih organizacij SZDL, seminar za člane občinskega komiteja ZKS in tri seminarje za mlade komuniste. Komisija za iz- obraževanje je skrbela tudi za 14- dnevna poljudnoznanstvena ^preda- vanja. Laščami so pokazali izredno zanimanije za zunanjepoliitične pro- bleme in gospodarski razvoj FLRJ. Komisija za izobraževanje »ato me- ni, da ibodo'predavanja nadaljevali tudi v polertnih mesecih. Tudi večerna ipoilitična šola je pred dnevi zaključila predavanjta. Ob za- ključku so slušatelji šole odgovar- jali ina vprašanja in pokazalo se je, da so veči del vsi slušatelji oboga- tili svoje znanje. NEZAPOSLENOST ŽENA Na zavodu za zaposlovanje de- lavcev v Slov. Konjicah je prijav- ljenih še nad 150 žena, kar je pre- cej visoka številka. Prošnje za za- poslitev v kolektivih to število še povečujejo, ker vse prosilke niso prijavljene pri zavodu za zaposlo- vanje. Komisija bo v bodoče program iz- obraževanja še bolj približala že- (Ijam poslušalcev zatp bo izvedla anketo o njihovih interesih. Pri "se- stavljianju programa za naslednjo sezono bodo upoštevala tudi dose- danje izkušnje in predloge, ki so jih posredovali komisiji tečajniki. IZREDNO OBISKANA PREDAVANJA V Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki je Zavod za zaiposlovanje delovne sile Velenje že organiziral predavanja o poklicnem usmerjanju mladine. Obisk v vseh treh krajih je bil izredno lep. Najlepši je bil v Šoštanju, kjer se je v bivši kino dvo- rani zbralo nad 200 staršev in mla- dincev. Po dobro priipravljenem pre- davanju so jim povsod vrteli še fil- me o ipdklicnem usmerjanju.«Veliko zanimanje staršev in mladine tod kaže na potrebo, da bo nujno treba o tem govoriiti še več. V Velenju pri- pravljajo na šolah še praktične ogle- de podjetij in njih delo. Vse z na- menom, da bi se mladi ljudje čim bolje odločili za ipokliic. Ta teden so predavanja s filmi v štirih večjih kcatjih moziirsike občLne: v Ljubnem, Mozirju, Gornjem gra- du in Rečici ob Savinji. Predvide- vajo, da bo tudi v tej občini zanima- nje za poklicno usmerjanje iprav ta- ko kot v šoštanjski občini. Spomini na 1. maj 1944 Na predvečer 1. maja 1944 sem prišel iz Moravškega na Gorenj- skem s tovarišem Samotom, Felik- som in Tonetom ter z dvema kurir- jema na Štajersko. Preko Mrzlice in Gozdnika smo šli mimo Liboj, čez Savinjo do ku- rirske javke na Gorici pri Smart- nem v Rožni dolini. Tisto noč je po- vsod pokalo in gorelo. Blizu Liboj smo se dobili z Rudijem Cilenškom- Vrankarjem, ki je s tovariši prišel iz uspešne akcije. Minirali so elek- trični daljnovod. V čast delovnemu prazniku 1. ma- ju so partizani tisto noč, kjer so le mogli, vršili razne akcije in kurili kresove. Zdi se mi, da je bil to znak za splošen upor in začetek številnih akcij proti Nemcem, ki so sledile na Štajerskem po prihodu XIV. divizi- je. Tista noč se mi je zdela zelo lepa, goste zvezde so migljale na jasnem nebu. Povsod je pehalo, od Velenja in Šoštanja smo slišadi močno reg- Ijanje strojnic, pokanje pušk in pra- sketanje bomb. Enote XIV. divizije so ruzpadle Nemce in zanetile velik kres. Ob robu gozda je kurir Zvenk dal rahel dogovorjen znak in dobil ta- koj odgovor. Kurirja Tone in Zinko sta že čakala. Skrita sta bila ob ro- bu smrekovega gozda. Ko sta spo- znala Zvenka, sta previdno prišla bliže. Veseli, da smo srečno prešli Savinjo in cesto, smo si stisnili ro- ke in se pozdravili. Drug drugemu smo se predstavili s partizanskimi imeni. Tisti trenutek nisem vedel kdo sta kurirja, pa tudi ona nista poznala mene.. Tema, partizanska imena in tri leta, odkar smo bili zadnjič skupaj, so bili vzrok, da se nismo takoj spoznali. Zato pa smo bili vsi trije tembolj prijetno prese- nečeni in veseli, ko smo ugotovili, da smo nekdanji sošolci in prijate- lji. Zlasti smo bili veseli, da smo se dobili vsi na isti poti v borbi za skupne oilje. Skoraj se je že začelo daniti, ko smo končali s pripovedovanjem. Drug drugemu smo povedali, kaj nas je privedlo do tega, da smo se odločili in odšli v partizane. Tova- rišem, ki so bili z menoj, so bili kra- ji, kamor smo bili namenjeni, po- polnoma neznani. Naš cilj je bil Li- pa na Frankolovem. Tu je bilo že nekaj aktivistov in kurirska stanica. Partizani so se do tedaj v glav- nem v teh krajih izogibali večjih akcij. Ljudje so bili zelo dobri in so partizane podpirali s hrano in z vsem, kar so potrebovali. Vendar pri tem ni moglo dolgo ostati. Treba je bilo začeti tudi v teh predelih z raz- ličnimi akcijami. 1. maj smo prebili kar v gozdu. Dan je bil zelo lep, dišalo je po sve- žem zelenju in cvetju. Nekaj hrane smo imeli seboj. Zinko in Tone ni- sta hotela, da bi se pokazali okoli- škim kmetom, ker sta se bala, da bi kdo izdal njuno pot na javko. Sele v mraku smo krenili iz gozda mimo Smartnega proti Novi cerkvi—Strm- cu. Te kraje in ljudi sem poznal, za- to sem se počutil kakor doma. V Sooki ob cesti, ki pelje v Vita- nje, sem naročil tovarišem, da so se umaknili na travnik, kakih 50 m od ceste. Jaz pa sem zelo oprezno potrkal na okno moje sorodnice. Ko sem ji povedal kdo sem, je globoko vzdihnila od presenečenja in odpr- la. Zanimalo me je, kje so Nemci. Povedala mi je, da prihajajo vsak dan po cesti močno oboroženi, iz ce- ste pa ponoči običajno ne gredo. Za- nimal sem se tudi, če imajo gasilci uniforme. Povedala mi je, da jih imajo nekateri kar doma. Ko sem zvedel, kateri so gasilci v Socki in dobil še druge iriformacije, sem se pcfslovil. Tovariši so me nestrpno čakali. Takoj smo naredili kratek načrt za akcijo. Štirje so ostali na straži, dva pa sva šla v hišo gasilca ter mu pove- dala^ da mora oddati nemško uni- formo slovenski partizanski vojski. Obiskala sva tudi druge gasilce. Ne- kateri so bili zelo presenečeni in pre- plašeni. Upiral pa se ni nihče. Hčer- ka starejšega gasilca me je spozna- la. Vsa solzna je z dvignjenimi ro- kami prosila, naj nikar ne vzamemo očetu uniforqie. Prepričana je bila da ga bodo Nemci ponovno zaprli, če bo dal partizanom obleko. Vsa družina je od strahu, boječ se re- presalij Nemcev, jokala in prosila da ne bi odvzeli uniforme. Sele po- tem, ko sem jim obrazložil, da smo nekaterim že odvzeli obleke in bi bi- lo Nemcem še bolj sumljivo, če tega tudi pri njih ne bi napravili, so mi pokazali, kje je spravljena obleka. Dekleta iz te hiše so bile pozneje dobre mladinke, sin pa hraber par- tizan. Povsod, kamor smo prišli, smo poleg ostalega povedali namen našega boja in ljudi pridobivali za sodelovanje. V neki hiši v Socki je bila gospodinja zelo vesela našega prihoda. Spoznala me je in vpraša- la, če smo lačni. Prinesla nam je mesa, kruha in vina. Obljubila nam je, da bo pomagala s hrano in z vsem, kar bo le mogla, samo da bi čimprej izgnali okupatorja. Tedaj smo imeli že nekaj gasilskih uni- form. Ko pa smo ji povedali, da se oskrbujemo z oblekami, ki jih zaple- nimo Nemcem, je takoij poklicala moža, ki je še spal, in mu rekla, naj tudi on prinese svojo uniformo. Danilo se je že, ko smo odhajali iz Socke in Trnovelj proti Lipi. Vsi smo težko nosili, obloženi smo bili z novimi gasilskimi uniformami in s hrano, ki smo jo dobili pri ljudeh. Naša prva akcija v tem kraju je dobro uspela in je imela dokajšen politični pomen. Tej akciji so s\ledile še druge bolj drzne in bolj uspešne. V naše vrste so vstopili domači fantje in število ljudi, ki^o z nami sodelovali se je vedno bolj širilo. Ze v začetku meseca maja 1944 se je pokazala potreba, da smo v Lipi na Frankolovem organizirali komando mesta Celja, ustanovili mobilizacij- sko skupino in gospodarski odsek. V Jezercih pri Smartnem v Rožni dolini pa smo postavili noiK) kurir- sko staruco. Lipe IZ ŽIVLJENJA NA ¥AS1 PRVI MAJ NA VASI OB DVAJSET LETNICI REVOLUCIJE Praizinovanje prvega maja je bilo pri nas že visa leta živa manifesta- cija enotnosti vseh delovnih ljudi, manifestacija uspehov in v.selej pre- pričljiivo, ljudsko slavje po končani zmagi delovnih ljudi. Letos slavimo prvi maj natanko po dvaijisetih letih, ko so delavci in kmetje v Jugosla- viji zagrabili za pu&ke, ko so odloč- no relklii ne! in ko so bili tudi za boljšo bodočnost priiprav.ljeni umre- ti. Obletnica vstaje, ki jo slavi ves jugosJovansIki narod in delavci iz viseh painog gospodarstva s'iavijo letos enako tudi kmečki delavci, za- družniki in naša vas naisiploh. Hfcra- ti pa so s proslavo prvega maja ča- SQvno bile povezane tudi valiitve v nove zadružne organe v nove za- družne svete. Zadnje volitve v za- družne svete, ki so politično zajede vso ncšo vas in ki so hile tesno po- vezane tudi s nriipravami na prosla- ve prvega maj^, so pdkazale moč in vero ljudi na vasi v pravilnost poli- tike v kmetijstvu. Ta enotnost in ta vera, da nam le ta:ka pot lahko ko- risti in tudi pripelije naše kmetij- stvo v boljše pogoje, so bili enaki v Savinjski doilini, kjer je sodobno kmetovanje najprej in najbolj pro- drlo med zadružnike in tudi v onih predelih okraja, kjer so za razvojem v preteklih obdobjih iz objektivnih pogojev še zaostajal«. Pred kratkim me je v Celju ob- iskal kolega iz nelke redakcije v eni izmed bratskih republik. Tedaj mi je dejal: »Ko se človek pelje sko^i vaš okraj, dobi vtis, da se je zami- sel o poglavitni vlogi komune že do kraja uresničila. Ne eno mesto, okrajno — vse polno je lepo ureje- nih in novih mest in velikih naselij. Ceste so v veliki meri asfaltirane, v drugih krajih pa jih urejujete. Na vasi so mi pokazali otroška zaveti- šča in vrtce, vse polno športnih igrišč sem videl v kmečkih krajih ustanov iin Objektov, ki olajšujejo delo ženam. Savinjska dolina se zdi človeku, ki hmeljarstva ne pozna, kot neika velika transformatorska po- staja, ki je visa prevlečena z žica- mi. Videl sem v vseh občinah kme- tijske stroje na delu, govoril sem z ljudmi s kmetijskih stroijrah postaj in zelo sem bil vesel in presenečen hkraiti, da so mi v razgovoru kot njihovo nalogo domala povisod tol- mačili zahtevo vsega koilektiva "po znižanju stroškov, zahtevo za čiira boljše izkoriščanje strojnega parka in podobno.« Te besede so zelo razveselile. Res je, da ne pozna vseh problemov raz- voja kmetijstva v celjskem okraju, saj jih v nekaj dneh ni mogel. Ču- til pa sem, da je navdušen nad uspehi, ki* so jih zadružniki in kme- tijska gospodarstva v celjsikem cicraju v preteklem obddbju zazina- movala. Navdušen sem bil tudi sam Kajti navadno je tako, da človek, ki s temi stvarmi živi, ki na tem pod- ročju — četudi posredno — dela, ne vidi tistih velikih in bistvenih spre- memb. Njemu se staro polagoma odmika, vidi včeraj in ne dalj nazaj. In če si zares ogledamo samo bež- no obdobje pred dvajsetimi leti, lahko zlahka ugotovimo, da tedaj ni bilo nikjer nikogar, ki bi skrbel za kmetovalce na Kozjanskem in v dru- gih za iskalce profitov manj po- membnih področij. Danes s'q tod že zrasle plantaže — sadine, kjer pa za te ni bilo pogojev so zgradili ja- godičeve plamtaže, živinoreja pa je v teh predelih zabeležiila skokoviit napredek. Dolinski krajii so šli z enako' hi- trostjo naprej. Tudi oni niso zaosta- jali. Traktorja so ob tako ioten;zwnii politiki gospodarske krepitve vasi prihajali v naš okraj po sto sikupaij. Zadruge in kmetijska gospodarstva so iskala najboljšo plemensko ž-ivi- no; izginili so zakotni bfki, s mostila vrzel, med platnom in publiko. Gre za filmsfke predstave, združene s kratkim predava- njem o predvajanem filmu, ki naj bi prikazalo vse njegove bistvene elemente od scenarija, režije, igralcev do izvedbe v luči objektivne presoje. Tako se bodo gledalci seznanili s fil- mom prej, preden ga bodo vi- deli. kar jim bo omogočilo pra- vilno in vsestransko razumeva- nje. Čeprav bo filmski sosvet skrbel za izbrani filmski pro- gram. bodo vendarle predvajali tudi kak povprečni film, z na- menom. da bodo gl^alci lahko konkretno spoznali, zakaj je ta film povprečen in zakaj oni nadpovprečen. Okrajni filmski sosvet bo na- dalje poskrbel tudi za razvedri- lo naših najmlajših državlja- nov in bo v ta namen predvajal kakšne risanke, ki jih je sicer vedno manj. Razen tega bo že v začetku šolskega leta objavil repertoar za vse leto in razpi- sal abonma na učiteljišču, eko- nomski srednji šoli, gimnaziji in vajenski šoli. I^redstave bo- do predvidoma vsakih štirinajst dni, ob nedeljah, dopoldne, in to morda v okviru celjskega ki- nematografa," ki bi mu to gle- dališče priključili, če ne bo ka- kih zadržkov. Tako se obeta, da bodo tudi vprašanja filmske vzgoje mla- dine našla ustrezno rešitev, ki bo lahko v veliki meri prispe- vala k reševanju vzgojnih vprašanj sploh. dhr Celjski zbornik 1961 Osrednja točka zadnje seje okraj- nega sveta za kulturo pod predsed- stvom tovariša Tineta Orla je bila izdaja Celjskega zbornika 196L Vse dosedanje izdaje CZ so bile v vseh kulturno-.poliitičnih krogih de- ležne priznanja kot trajna dokumen- tacija kulturnih, prosvetnih in stro- kovnih priizadevanj na celjskem področju. Zato se je svet iizrekel za njegovo nadaljnje izhajanje. Medtem je namreč redakcija zbor- nika prejela že leipo zbirko najraz- novrstnejiših člankov in raziprav. Iz- med njih bodo uvrščeni na uvodno mesto člariki in raziprave z narod- noosvobodilno tematiko. Njih avtor- ji so Stane Terčak, Vlado Habjan, Jurčec, Roš in Lešnik. Na drugo mesto stopajo razprave iz vrst celjskega zdravniškega zbo- ra. Ce bi število in obseg teh raz- prav naneslo na večjo zbirko, je bil svet mnenja, da bi te raziprave izš-le kot posebna izdaja CZ. Do sedaj oddana dela zastopajo še ekonomsko geografijo, gospo- darsko in umetnostno zgodovino, ar- heologijo iin narodopisje, socialno zavarovanje in šolstvo. Posebni, bil- teniski del pa naj bi obsegal poro- čila o življenju in delu celjskih kul- turnih ustanov. Mdfc^^ai' ZA KULTURNI DEL i>clLcLcl] CELJSKEGA CITVJA Menimo, da je potrebno osvetliti nekatere nejasnosti v članku »Zani- miva pobuda in predlog«, objavljena v Celjskem tedniku 7. aprila 196L Kaikor pisec članka pravilno ugo- tavlja, je'Občinski ljudski odbor Ce- lje pred kratkim ali točneje 15. mar- ca 1961 razipisal javni natečaj za iz- delavo idejnih os'nutkov za dbjekte v kulturnem delu novega mestnega središča v Celju. S 15. junijem po- teče rok za oddajo osnutkov, tako da si bodo že letos v juliju Celjani lahko ogledali na javni razstava naj- boljše rešitve, ki jih bo izbrala stro- kovna žirija. Programu za izdelavo idejnih osnutkov služi kot • osnova urbani- stična rešitev novega celjskega ci- tyja po zamisli ing. arh. Branka Koomuta, v natečaju pa je razpisa- na idejna obdelava naslednjih večjih objektov v novem središču: velika dvorana za razne prireditve, Dom Svobod in Ljudske univerze, kino- dvorana, glasbena šola, otroško vzgojni center in Moderna galerija. V programu natečaja so projektan- ti posebej opozorjeni le na to, da se mora ohraniti koncept trga v novem kulturnem središču po osvojeni ur- banistični rešitvi SRCE, medtem ko lahko popolnoma svobodno razpore- dijo objekte in uredijo njihove med- sebojne povezave, mase kulturnega dela centra pa organsko prilagodi- jo celoti ostalega dela. Tako ni mogoče trditi, da je Ob- činski ljudski odbor Celje v osnovi zavrnil predlog o gradnji komunal- nega središča, povezanega z gospo- darsko dejavnostjo po načrtih dveh ljubljanskih arhitektov. Ta naort je občinski ljudsiki odbor preg'ledal in mu prav tako kot pisec navedenega članka priznava določene prednosti pred drugiimi rešitvami, zlašti glede na njegovo sorazmerno ceneno iz- vedbo. Občinski ljudski odbor Celje se je kljub vsemu odločil za natečaj, ker ob postavljenih svoboščinah pri pro- jektiranju upravičeno pričakuje od njega takih rešitev, ki naj bi bile za naše celjske razmere v vsakem po- gledu najprimernejše. To je navse- zadnje tudi pravi simisel vsakega na- tečaja, katerega stroški so v našem primeru neznatni v primerih s tisti- mi, ki si jih lahko prihranimo z nje- govim pozitivnim izidom. Občinski ljudski odbor Celje pri- čakuje, da bodo udeleženci nateča- ja opravičili naša pričakov'anja ter nam bodo posredovali res v vsakem pogledu najracionalnejše rešitve. Ing. Bela Bukvič Problmi strokoTDfga šolstva KAKŠNA JE PERSPEKTIVA NASIH STROKOVNIH SOL? Z uvajanjem Zaikona o finansira- nju šolstva postaja vedno bolj aku- ten tudi problem 'razvoja ali celo ob- stanka strokovnih šol na področju naše komune. Te šole v Cel'ju niso pomembne samo za našo komuno, amipak so tudi vir kadrov za vse ostale Ikomune na področju našega okraja — nekatere so celo republi- škega značaja. Strokovno šolstvo je dokaj dobro razvito in popolnoma uipravičuje svoj obstoj — postavlja se le vpra- šanje, kdo je koristnik kadrov, ki ga te šole izobražujejo in kdo bo še v bodoče interesent za tako obliko izobraževanja. V celjski komuni de- luje danes 13 srednjih strokovnih šol, ki 'dajejo kadre tako inidustriiji, oMi kot ustanovam. Sistem šolanja pa ni, vsaj danes še ne talk, kakrš- nega si naše gospodarstvo želi, ozi- roma ne daje strokovnjaka z 'dolo- čenim profilom. Brez dvoma je, da stojimo pred radikalnimi spremem- bami, ki pa ijih ne moremo prepustiti stihiji, amipak smo (jih dolžni pra- vilino usmerjati iin prilagajati zahte- vam našega razvoja. Z^on v finan- siranju šolstva daje ogromne mož- nosti za razmah ravno te oblike iz- obraževanja, posredno pa pooblašča ustanovitelje, da diktirajo profile bodočih strokovnjakov. Nerazumlji- vo in nelogično je, ako se takemu sistemu apriorij odrekamo in zani- kamo kakršno koli pozitivnost spre- jetega zakona. Mislim, da bo to tu- di zrelos'bni izpit za marsikatero na- šo ustanovo in posredno tudi za podjetje. Po'kazati se mora, in to terja naša gospodarsika politika, kaj je v interesu družbe, kaj (je potreb- no in komu je potrebno. Pokazati se mora tudi, kaj je ekonomsko opravičljivo in mislim, da si ideal- nejše seleikcije ne moremo želeti. Za kaj se na primer odreka ustanovi- teljstvu vajenskih šol Obrtna zbor- nica, Gostinska zbornica itd.? Zakaj se temu odrekajo gospodarske usta- nove? Pomanjkanje sredstev? Mi- slim, da to ne more biti vzrok za tako stališče, ako pozrramo .politiko komune do tega vprašanja. Strah pired neizpolnjevanjem obveznosti soustanoviteljev? Tudi to ne more biti vzrok za odkilanjairtje takega si- stema. Strah pred uvajanjem novih oblik izobraževanja, bolj ekonomič- nih in bolj racionalnih? O tem go- vori vendar Resolucija o izobraže- vanju strokovnih kadrov. Centri, ki jih bomo skušali ustanavljati, bodo naleteli na veliko večje razumevanje in podporo pri tistih, ki smatrajo, da strokovno šolstvo danes ni takšino, kakršnega potrebujemo. Manjka nam smelost in morda tu in tam tu- di premalo perspektivnosti. Ravno zakon o finansiranju daje gospo- darskim organizacijam in ustanovam vlogo, o kateri je govorila Resolu- cija. Pooblastila, ki jih imajo pod- jetja, samostojne ustanove Ln zbor- nice, da osnujejo šole za takšne kadre, kak.ršni so jim potrebni, pred- stavlja enega od najvažnejših pre- obrMov v poliitiki šolanja in iszoiva- ževanja. To nam bo tudi omogočilo, da se čimprej rešimo deficitarnosti kadrov v nekaterih panogah. Sola se bo lahko svobodno vezala na vse ti- ste družbene faktorje, ki bodo zain- teresirani na njenem delu. Razume se, da bo za tako aktivnost šola do- bila tudi odgovarjajoča materialina sredstva — vendar od tistega, ki bo za talko aktivnost neposredno zain- teresiran. Sistem sam pa bo tudi stimuliral razvijanje metod izobra- ževalnega in vzgojnega dela in sti- muliral tudi šolo kot celoto, da se prilagodi novim oblikam dela. Sikupno finansiianje predstavlja v bodočem sistemu največjo novost ln prepričan sem, da bo ta novost dala tudi rezultate, ki jih pričakuje- mo kljub temu, da tu :n tam kdo zelo pesimistično ocenjuje ta korak. Skupno bomo finansirali tam. kjer bo za neko šolo zainteresiranih več ustanoviteljev ali pa takrat, kadar šola zadovoljuje potrebe drugih po- litično teritorialnih enot. Prepričan sem, da bo ravno tu dana še ta mož- nost, da razvite komune nudijo po- moč nerazvitim komunam. In ta sredstva ne bi bila sk^oinna. Dolžni smo, da stvar temeljito pretehtamo, da jo pretehta;jo vsi ti- sti, ki so na rešitvi teh problemov zainteresirani in da odločno napra- vijo tudi ta korak, ki bo v razvoju našega strokovnega šolstva gotovo korak naprej in ne nazaj. Kako si zamišljamo razvoj stro- kovnih šol v Celju? Potrebe po kadrih v trgovini, gostinstvu, obrti in industriji narekujejo, da bodo te šole tudi v naslednjih letih imele važno vlogo pri šolanju kadrov. Vendar naj bi se oblike spreminjale in prilaga(jale potrebam gospodar- stva. Da pa bi bilo izobraževanje čim bolj smotrno in ekonomično, bo nujno, da preidemo na organizacijo izobraževalnih centrov, ki naj bi bili v naši komuni štirje. Center za iz- obraževanje kovinarjev, ki naj bi ga ustanovila ali industrijska zbornica oziroma tista podjetja, ki so zainte- resirana za talke kadre. Trgovinski center za izobraževanje kadrov v trgovini že deluje in ije najlepši do- kaz, da je Trgovinska zbornica ra- zumela tako Resolucijo o izobraže- vanju strokovnih kadrov kot sistem, ki ga uvajamo. Kot tretji center naj bi deloval v sklopu Gostinske šole in izobraževal kadre za maše go- stinstvo gostinski center. In kot zadnji izobraževalni center za osta- le obrtne poklice, ki bi ga ustano- vila Obrtna zbornica. Ako bodo zbornice pokazale interes in razu- mevanje za tako obliko in organi- zacijo izobraževanja kadrov in ako bodo same prevzele iniciativo, in itu je miišjjeno predvsem uistanovitelj- stvo, potem lahko računamo na po- zitiven razvoj in na velike usp^e. Potrebna nam je temeljita analiza stanja, v katerem so naše srednje šole, analiza potreb po kadrih. Želi- mo si široko razpravo o vseh teh problemih, in pri jasnih stališčih, ki jih bomo na ta način dosegli, bo naše delo u&pešjio. Roman Boben ^^^ CELJSKI TiaJNIK STEV. 16 — 28. aprila 1961 TOČNO OPOLDNE Mlad, še čisto mlad je Debelakov Slavko iz Prebolda zadel puško in šel v gozdove. Se sreča, da je bil krepke iin zdrave rasti. Prožne mi- šice, bistra misel in pritajen nagon drznosti so mu pomagali, da se je sirom po dolini proslavil! kot eden zelo hrabrih borcev. Akcija tu, ak- citja tam, napadi, jurlši. Kdo je ta. ki si privošči napad sredi belega dne? Partizan Veno! Kdo? No, De- belaikov Slavko iz Prebolda! Prebolid v jeseni leta 1944. Venova mama je zaverovana v delo. Mož je v tovarni, hčerka Ro- zilka je prišla iz bolnišnice, sine Vinko teka po dvorišču. Veno pa nosi brzostrelko in bombe; bori se za svobodo; Ali srce je nefkam ne- miFno, Zakaj čuden občutek? Od- kot ta bojazen? Mati se boji za si- na. Preveč je hraber, ta Veno, njen najstarejši sin. Zazidi se ji, da sliši stopinje. Z dvorišča prihaj^ajo. So to vojaki, ki vežbajo gori na travniku? Pogleda na uro. Točno dvanajst. V gostilni prek dvorišča južinajo nemški žandarji. Smejejo se, pogo- varn podn opic v obeh izdajah. Tu je glavno izrvoz- no skladišče teh živali za Ame- riko, kjer dajo svojo kožo za Sol- kovo cepivo. Rdeči kuliji dirteajo z našo prtljago do taksija, oikrog njih obvezen krog beračev in go- bavcev, ki prosijo za bakšiš. Bolje da ostaneš trdega sirca in ne daš ničesar, sicer dobiš ria grbo cel roj. Taksi nas zaipelje pred hotel »Jaimpath« v starem DdLhiiju, kjer naij čalkaita Stane m zdaraivnfiik. Prva pot v hotelu je seveda do koipalnice, diruga k frizer^jiu. Popol- dne pokličemo še perice in s tem je' najnoijinejše odpravljeno. Ves dan se ne pokažemo na siveitlo, v sobi je kilimaitska naprava, zunaj blizu 50® v senci. V sobo dotoiiš vse, kar potrebuješ. DeHhi poznam, po- leg tega sem suh, torej na vzaxiika za tuiiizem. Zvečer nas odpelje tajnik naiše lamlbaisade na piivo, nato večerja in ikopel pa je dan pri kraju. Največji napor je vse- kakor pisanje dmevnika. 24. 6. 1960 Klimatska naprava v sobah ter vseh ostalih prositorih hotefla dela brez prestainlka en dan in zIbLja temperatairo na + 28®, kar doma- čini ocenjujejo z oznako zelo hlad no. Hrana je odiliona, poglavitno pa je, da ješ kolikor ho^. Popol- dne smo stikali po stojnicah in trgovinah za ispcaninčki. To je edina roba, ki ni uvožena je res sijajna in ročno delo. Skoraj naj- dragocenejše, kar ima Indija za tujca, so kašmirski šali, pre- proge, izdeliki ijz brona in slonove kosti. Kašmirski šal doseže ceno 200 in več rupijj. Volna zanj je predena iz dla/ke nerojenih ovc. Devet dni pred porodom zakol je- jo ovco, nato pa ostriižejo mladi zarod, ki še ni zag.ledal luč sveta. Tkaniina je mehka in vanjo po- tem vlkejio narodne omamente, kar traja pri dragem šalu tudi celo leto. Zvečer slavnostna ve- čerja — končala se je proti jiitru, 25. 6. 1960 Vstali smio poilomljeni in z de- belimi glavamii. Ob sedmih odšli s taksijem v najsitairejši del mesta (Old-Olld Delhi). Tu živi na nekaj kvadratnih kilometrih 2 milijona Indijcev, ki preživljajo sebe im desetglaivi naraščaj s poklici in zaiposlitvijo, ki je iprd nas na- memjena beračem, služabniištvu, in pobiranjem drobtin po smetiš- čih. V ozikih ulicah se gnete iip preriva stairo in mlado, opravlja roikodelstvo vseh strKVk, prodaja vse od hašiša do najmodernejše- ga rezikailnega stroja, ki je do po- lovice založen s sadjem, vijakii, copati, tobakom, urami in svetmi- škimi kutami. Nihče ne ve, kako Med prostim časom še ogled mesta je pr.išel sem in tudi nihče ne vpraša, jasno je vsem, da je bil »organiziran«. Temu šundnu daje pravi pečait kričanje tisočev, smeh opic, mukanje svetih krav, rikše ter smrad in prah, na vse to pa 50® vročine. Kupili nismo ničesar, zato pa so imeli glavno delo foto- aparati. Po kosilu oibvezma ohladi- tev v sobah, zvečer ponovno spre- jem pri nekem ipredstavmikiu am- basalde. 26. 6. 1960 Ob dveh ponoči so odšli Zoran, Marjan in Aleš v Agro na ogled templjev ,in palač, ki predstavlja- jo staio indijisko kulturo in je to sveto mesto eno na)j'dražjih kul- tumah spomenikov, ne samo In- dije ampak vsega starega sveta. Ostal sem doma, ker sem bolan. Staneta in Andreja pa »ciigli« ne zanimajo. Jutri se pomaknemo v Boinbay. Popoldne ogled živalske- ga vrta. Na lepo urejenem, več ki_ lometrov vellikem prostoru najdeš vise živo v naravi, kar Inidija pre- more. Zveto pakiranje, delitev bakšiša brez česar si tu odhoda iz hotela sploh ne moreš zaimisliti. 27. 6. 1960 Nabasali smo štiri taksije do vrha in se tožili z vso svojo ro- potijo pred postajo Delhi. — Ob- , vezni »saab, bafcšiš« nas je sprem- ljal na peron, kjer smo Storiti pred vsiljivci v rezerviranem vagonu s klimatsko napravo in načeli tako ob pol osmih zjutraj zadnjo kop- no etapo. Življenje na vlaku smo urediai po svoje. Spanje do kosila, nato vse prejšnje delo ponovi. Po- krajiina po običaju dolgočasna, su- ha in rumena pustinja z nekaj ko- čami iz blata, kaktuisi in osam- ljenim drevjem ter čredami sve- tih krav in bivolov. Jesih Jože: ZVESTOBA Oba sta še mlada. Nijej je ime Elizabeta, njemu pa Marko. »Pojutrišnjem poipoMne pa ni- mam pou!ka!« mu je rekla, ko sta se- dela na gostiiliniškem vrtu pod ko- šatimi kostanji. »Krasno! Greva v kimo?« »Prav! Kje pa se sestaneva?« »Pred Pošto! Ob šestih, velj^a?« »Velja!« Potem sta se razšla. Naslednji dan je Marko dobil pismo. Lično belo pisemce. Kdo mu je pisal? Nihče drug kakor Betka. Odprl je piismo, preletel pisanje in zmajal z glavo. Betka mu je pi- saila, da ne more v kino, ker gre m-amica na konferenco, in mora zato paziti mlaijišo sestrico Barbko. Marku je bilo hudo. Ves načrt, ki ga je tako skrbno pripravljal za na- slednji dan, je šel po vodi. No, in naslednji dan je Manko sklenil, da gre sam v kino. In to niiti ne bi biilo kaj posebnega, če ne bi tri vrste pred seboj zagledal Bet- ko. Toda ne samo. Poleg nje je se- del mladenič v kavbojkah, v črni srajci, vrat pa mu je zapirala črna kravata. Betka se mu je vseskozi za- ljubljeno nasmihala. »Mhm!« je grenko pomislil Mar- ko. »Ako bi jaz nosil kavbojke, bi mi gotovo bila dekleta zvesta. Toda žalostno, prekleto žalostno je to!« DROBNE SAMO ZA ZALJUBLJEIVCE? y japonskih trgovinah bodo v kratkem pričeli prodajati posebne aparate, s ka- terimi bo moč ngotavljati laž. Aparat bo stal približno 15.000 dinarjev in bo po mnenju konstruktorja prišel prav poseb- no mladim dekletom, ki bodo tako lahko ugotavljale, kaj mislijo njihoVi zaro- čenci. GOLOBE SELIJO Na francoski rivieri, zlasti v okolici Niče, je vse polno golobjih jat. ki delajo prebvalcem in turistom precejšnje pre- glavice. Ker oblasti niso dovolile, da bi golobe zastrupili ali postrelili, so jih omamili z nekim preparatom, ki so ga dali koruzi, in jih odselili okrog 250 ki- lometrov proti severu, v dolino reke Rodan. TUREK ODKRIL AMERIKO Polkovnik Sabri Tumer, član turškega generalnega štaba in profesor zemljepisa na višji vojaški šoli v Ankari^ je iiijavil, da so turški pomorščaki odkrili Ameriko pred Kolumbom. Svoje trditve utemeljuje predvsem z zemljepisnim atlasom zna- nega turškega pomorščaka Pirija, ki naj bi — kot odkriva to letnica — že leta 1510 zarisal v omenjeni atlas obrise ame- riškega kontinenta. PLAVAJOČA KNJIŽNICA ' Oblasti v Ilirošimi na Japonskem so dale pobudo za gradnjo ladje, ki bi naj služila kot potujoča knjižnica med šte- vilnimi japonskimi otoki. Poleg knjižnice z 2000 knjigami naj bi bil na ladji tudi kinoprojektor. DVATEDNA pO deželah severozahodne Evrope O Do Rotterdama je vse teklo, kot po loju. Takrat pa se je začelo za- tikati. Najiprej smo ugotovili, da za povratek nimamo vozovnice za pra- vo traso. Po dopovedovanju in ra- zumljivem doplačilu smo zadevo le uredili. Začela se (je pot proti domu. Ko smo se lepo, udobno namestili v vlaku, smo se že videli v Miinche- nu, kjer je bilo treba presesti. Toda — račun brez krčmarja. Vse bi bilo v redu, če ne bi bila vmes nizozem- sko-nemska meja z vsemi obmejnimi formalnostmi. Nizozemci so nam brez vsega žigo- sali izstop iz njihove države, toda nemški obmejni organ nam je po- vedal, da nas bodo poslali nazaj na Nizozemsko, ker smo nemški tran- zit že izikoristili in nimamo več ve- ljavne Vize! No, hvala lepa — sem si mislil jaz, kaj ipa moja tovariša, sicer ne vem, vsekakor pa tudi kaj podobnega. Kaj se je zgodilo. Po krivdi — ne vem koga — smo do- bili tranzit skozi Nemčijo le za en- kratno potovanje, čeprav je bilo po- vsem jasno, da moramo preko te dr- žave dvakrat. Vsekakor naša malo- marnost, da nismo doma dobro po- gledali potnih listov. Torej, dobra šola za prihodnjič. Toda, kaj sedaj? No, in tedaj mi je prišlo prav moje trdnj spanje na danskonnemški me- ji, o čemer sem že pripovedoval. Moj potni Ust še ni bil žigosan, kaj- ti — po odtisnjenih žigih — se jaz še nisem bil vrnil na nemško ozem- lje. Srečo smo imeli, da smo nale- teli na človeško mislečo uradno ose- bo, ki je nato žigosal le moj potni lift, drugih dveh pa ne. Prav lepa hvala! In nas le niso poslali nazaj na Nizozemsko! Pri tisočih kilometrih, ki smo jih prepotoval;, je razumljivo, da smo prometni' prilike dodobra spoznali. Med drugim smo ugotovili, -da je informacijska služba zelo dobro urejena, saij so uradi na vseh kar>č- nih in izhodiščnih postajah, kakor tudi na vseh postaji^, kjer je treba prestopiti. Informacije, ki jih dajejo, 53 nadvse točne, večinoma pa lahko tudi pri teh uradih urediš vse po- trebno za rezrvacije kn podobno. Tu- di vljudnost (je bila povsod, kot je treba. Toda, ne hvaili dneva ored nočjo! V Miinchenu smo morali še poslednjič v tak unad. Tam me je najprej odpraviila uslužbenka, češ, mar ne vidim, da pravkar briše mizo (!), z drugo pa s^va mimogre- de končala, ker sem govoril o eks- presu, ki odpejje okrog pol enajstih zvečer, ona pa me je, z Nemcem svojstveno zasekljivo pedantnostjo odpravila, ker takrat ne vozi noben vlak, temveč le ob 22.28! Vgriznil sem se v jezik, a 3 ure pozneje je bila rezervacija spalnika le nared, le da pri tretji uslužbenki. Vsa sreča, da je bila tolikšna izbira. Potovanje do Jugoslavije smo na- to prespali. Z nemškimi in avstrij- skimi obmejnimi organi se sploh vi- deli nismo več, naslednje jutro ob 6. uri pa so nas na Jesenicah zbu- dili. Obmejne formalnosti, vrnjen smo dobili denar, ki smo ga ob.od- ■ hodu deponirali, nato pa je bilo tre- ba posvetiti vso pozornost domačim krajem. Ko smo se vrnili iz »dalj- nega« severa, smo v Jugoslaviji končno zopet videli sneg. Julijci in Karavanke so se bleščale v jutra- njem soncu porajajočega se pr^ras- nega dneva. Tako, prvi pozdrav do- movini je bil dan, sedaj pa svež in naspan k sebi samem,u. Toda, kaj je to? 2e zopet nobenega priključka za brivski aparat! Brž v sosednje vo- zove. To pa je že z z.lodjem. V vsem Jugoslavija-ekspresu, ki vozi od Den Haaga do Istanbula oziroma Aten, v nobenem pulimanu umivalnih ka- bin, nikjer nobene možnosti, da bi se človek očedi, kot se spodobi. To nam ni niti najmanj skvarilo dobre volje. Sicer nekoliko podobni Robinsonu po dveh dneh bivanja na otoku, smo do minute točno prispeli v Ljubljano, kjer smo se poslovili in odšli vsak na svoj dom z iskrenim prepričanjem — povsod je lepo, to- da doma je najilepše. (Konec) .Mi-lan Škof Nizozemska — dežela cvetja in mlinov na veter ^^^ CELJSKI TiaJNIK STEV. 16 — 28. aprila 1961 © mmu »Mati, glejte, pri tovarni se zbi- rajo ljudje.« Janko in njegov mlajši brat Pe- ter sta zaverovano gledala skozi majhno okence proti tovarni, kjer so ise zbirali delavci Bila sta de- lavska otroka, ki sta zigodaj spo- znala, kako težko je živeti. Vedela sta, kako drag je kruh. Stiskala sta ise ob oknu in z bolečino v srcu strmela proti tovarni, kjer sta med množioq ljudi videla moža, ki je stislkal pesti — svojega 'OČetk. »Slišite, mati? Zakaj ne gredo delat?« »Janko, oče ti bo to pojasnil. Ne vprašuj zdaj!« Tako mu je iodgovorila mati in Janko je spet gledal skozi okno. Strmel je skozi šipo, po kateri so polzele prve kaplje dežja. Tudi mati ni bila mirna. Sedela je v kotu ob štedilniku in kdaj pa kidaj pogledala skozi okno. »Tudi on je tam«, je poomslila. »Mrki so nji- hovi obrazi, kakor je mrka duša tovarnarja. Le zakaj ni pravice na isvetu, le zakaj?« se je vpraše- vala, si obrisala tvči, potem pa znova zastrmela skozi okno. Tam pri tovarni je med delavci sital miož srednjih ilet. Velik in pri- jazen človek. »Tovariši! Pravična je stvar, za katero se borimo. Ali mar nismo ljudje? Kaj res ne smemo živeti, kot ljudje? Delamo mi, delajo že- ne in otroci, tovarnar pa slepari. Moj Janko je včeraj ves dan ga- ral, ko pa bi moral dobiti plačilo, so mu ga odrekli. In on ni edini. Mnogo je takih, zato udarimo po sovragu!« Mož je stopil s soda 'in pogledo- val po množici. Dež je ponehal. Ljudje so hrumeli in čedalje bolj pritiskali na vrata. Takrat se je zaslišal žvižg piščalke in množica se je obrnila tja, od koder je pri- hajal. Policija! Kmalu bodo peli korobači! Delavci so se p'Ostavili v vrsto. Kaikor klin se je zarila orožniška četa v množico. Kriki, streli, vrsta se je imnaknUa, toda ne zavest... Mnogo je bilo takih dogodkov pri nas in na svetu. Mi vemo zdaj le to, kar nam pK)vedo starejši, ki so to doživeli. Potem je prišla narodnooBvobo- dilna borba. Začeli so se dnevi poguma, joka in borbe. In nek- danji delavci — Janlkov oče jn drugi — so se borili za boljše živ- ljenje svojih otrok. Jankova mati ni več s strahom gleda:la skozi okno. Strah se je spremenil v po- nos in ipogum. Podnile so se ječe, pokali BO streli in padali ljudje. Toda kljub temu so leteli v zrak mostovi, rudniki, tovarne. Mnogi Slovenci so padli, njihova misel je ostala. In potem je prišel maj. Maj, mesec svobode! Po ulicah mest so se zbirali borci, intemiranci, do- mačini. Maj — mesec svobode, dan delavstva, naš čas. Janko je zdaj že mož. Bil je par- tižsan in ve, kaj je boj. Kruh, ki ga je sedaj, je boljši, dom toplejši. Grenko je le spoznanje, da neka- teri v svetu še vedno nočejo miru. Milenko Strasek, Dom »Dušana Finžgarja« Celje Prvi maj Toplo mi je v postelji, vendar stegnem roko izpod odeje in zavrtim gumb na radiu. Radijski dnevnik je: »Danes je prvi maj 1961. Na da- našnji dan .. .«r zaslišim glas radij- skega napovedovalca. Saj res! Da- nes je praznik delovnih ljudi vsega sveta. Tor^ lahko še malo poležim? Ne! Vstal sem, se praznično oble- kel in stopil na ulico. Sonce je po- zdravljalo razigrane Ljudi in v vetru so veselo plapolale zastave. V izlož- bah poleg slik maršala Tita visijo napisi: »Živel prvi maj — praznik delovnih ljudi«. Stopam po sončni ulici med vrvežem ljudi. Potem se- dem na klop in se zamislim. Danes je praznik delovnih ljudi, praznik, ki ga nismo vedno prazno- vali tako kot sedaj. Včasih je terjal celo človeška življenja. Danes po- slušamo pesem in slavnostne topov- ske strele, pred desethjetji pa so po- slušali strele policije. Naš praznik je povezan s pridobitvami narodno- osvobodilne borbe, zato je še tem- bolj slavnosten. Novo življenje je rezultat dela naših rok. Ko sem odhajal, so moje misli spet pozdravljale zastave. Franc Kramer, Medlog 51. Dragi prijatelji! Prišla je pomlad, toplo son- ce je zasijalo, travniki in gozdovi vas vabijo. To je ob- čutil tudi naš poštni nabiral- nik, v katerem se je v teh dneh nabralo manj vaših pi- sem kot po navadi. Toda vse- eno — vsem iskrena hvala. Najboljše prispevke o prvem maju so napisali ti-le vači prijatelji: Milenko Strašek, Franc Kramer in Tatjana Praznik. Naslovi njihovih pri- spevkov so: Zgodba o maju, Prvi maj in Praznik miru. Nagrade po tisoč in pet sto dinarjev jim bomo poslali po pošti. O čem nam boste pisali pri- hodnjič? Bi bili hudi, če bi želeli zvedeti kaj več o tem, kako ste preživeli prvomajske počitnice? Menda ne? No, to- rej! Prihodnjič nagradni pri- spevek (prva nagrada tisoč dinarjev in dve po pet sto) naj ima naslov »Prvomajske počitnice«. Želimo vam, da bi bile zelo, zelo prijetne in da kljub temu ne bi pozabili na svojo rubriko. lupšetova mama V program pionirskih iger smo vključili tudi obisk pH Juršetovi mami. Obiskali smo jo na dan, ko je praznovala 96. rojstni dan. Juršetova mama je najstarejša v našem šolskem okoliš^ in men- da tudi v občinii. Redki ljudje do- čakajo tako visoko starost. Toda Juršetova mama je kljub svojim letom še vedno z;drava in vesela. Hodi brez palice, bere brez očal, sama obdeluje vrt itd. Pravi, da človeku podaljšujeta življenje de- lo in dobra volja. Mamica je bila našega obiska zelo vesela. Tamburaši so ji za- igrali nekaj poskočnih, ona pa nam je povedaila marsikaj o na- šem kraju pred leti. Fanika Sinkovič, Podčetrtek PRAZNIK MIRU Najlepši praznik — Prvi maj je pred nami. Ta delavski praznik je resnično maj, poln sonca in pomla- danskega cvetja. Po vsej naši do- movini bodo delavci praznovali svoj praznik. Na večer pred praznikom bodo po hribih zagoreli kresovi, dvignile se bodo zastave, zjutraj bo- do zadonele budnice in vsi se bomo združili v pohodu k istemu cilju — da naj bo ta praznik tudi praznik miru. Na ta dan so se delavci pred več leti borili za osemurni delavnik, za boljše delovne pogoje in odtlej po- meni prvi maj praznik delavstva. Praznujejo ga po vsem svetu, ven- dar ne tako kot pri nas. Naše praz- novanje je veselo, odkrito, prazno- vanje v drugih državah pa še vedno pomeni borbo za pravice. V stari Jugoslaviji delavci niso smeli praz- novati prvega maja. Toda v gumb- nice so si zataknili- rdeč nagelj, ki jih je spodbujal in jim vlivat upanje, da bo prišel dan, ko bodo prvi maj svobodno praznovali. In ta dan je prišel. Prvi maj praznujemo svobodrM, z veseljem v srcih in toplo — zato, ker je Jugo- slavija domovina delovnih ljudi. Tatjana Praznik, Prebold 59 SPOPAD V LIPOVCU Naša itrojka je dobila nalogo, da poizive, kje so v Lipovcu pomagali partizanom. To je bilo pri Kuodi- hovih. Kunidihova mama nam je pripovedovala. »Nfkega večera so potrkali par- tizaffii. Vprašali iso, če imam kaj kruha. Na mizo sem prinesla 'se- dem sveže pečenih hlebcev. Ko- mandir se je veselo naismejal. Drugi partizan je potegnil iz na- hrbtnika steklenico. TaJko so se krepčali. Naenkrat pa zavpije stražar pred hišo: Nemci! Parti- zani so skočili kot blisk. Začelo je pokati, da se je hiša tresla. Vi, pionirji, tega sploh ne veste! Ni- koli ne bom pozabila, tako me je bilo isitrah. K sreči nihče 'Od parti- zanov ni bil ranjen, Nemci iso bili pa VSi mrtvi. Partizana so jim po- tem oidvzeii orožje in odšli v noč.« Zapisala pionirska trojka Marjan, Jože in Franci iz Lipovca, PO Šentvid priCrrobelnem Igra in delo Ko sem tisto jutro prišla v celjski mladinski dam Tončke Cečeve, me je sprejel tolikšen mir in tišina, da sem bila prav presenečena. Sele kas- neje sem zvedela, da sem prišla prav v času učenja in v času, ko so bili mali predšolski gojenci na sprehodu. Zadaj na vrtu sem srečala deklico s knjigo v roki, ki mi je po- kazala pot do upravnice doma tova- rišice EME KOŽELJ. Dolg je bil na- jin pomenek — vsega ne morem na- pisati — in marsikaj sem zvedela o domu, gojencih, težavah uprave in še in še. »Najnovejše ime našega zavoda je — varstveno vzgojni zavod'«, mi je prikupen dom predstavila tovari- šica Koželjeva. »Nadvse želimo, da bi našim gojencem, ki jih je preko sto, nudili prijetno zavetišče, ki bi jim lahko vsaj delno nadomestilo dom in starše. Toda starostni sestav ' naših obiskovalcev je tako pester, da Otroci hc^čejo kruha,« je rekla mati. Molk. Umolknila sta starša, utih- nili smo otroci. V materinih očeh sem videl solze. Oče je šklepetal z zobmi. In večkrat je zarenčal. »Prekleta gospoda!« Zime smo se otroci zelo bali. Ne zaradi mraza, zaradi kruha. Pozimi &mo bili čestokrat lačni. Jaz še ni- sem bil tako na slabem. Hodil sem v šolo in zmeraj, ko je bil končan pouk, sem se vtihotapil v razred in brskal pod klopmi. Iskal sem skor- jice kruha. Nekoč me je dobila uči- teljica. »Remuk, kaj stikaš pod klopmi?« Obstal sem. V roki sem držal skorjico kruha. Učiteljica je opazila, da v roki nekaj držim. Prišla je k meni, mi dvignila roko in rekla: »Remuk, ti si lačen, kajne?« Gledal sem v tla in molčal. Po- tem je učiteljica še enkrat vprašala. Začutil sem, da ji je glas mehkejši. Zdaj so se mi udrle solze. Zajo- kal sem kot pravi otrok. Jokala je tudi učiteljica. Potem, ko sva se razjokala, je segla v denarnico in mi dala desetak. »Na! Remuk, ti moj Remuk! Kupi dve beli štruci. Kopi zase, za bratca in sestrico, za očeta in mater.« »Hvala, hvala, dobra gospodična.« Hotel sem pristaviti še besedo — učiteljica. A nisem mogel. Preveč sem bU presenečen. Stekel sem k vratom, prijel za kljuko in se še en- krat zahvalil. »Hvala!« Potem sem stekel na ulico. Na ce- sti sem še enkrat pogledal desetak ga prestavil v levico in tekel sem naravnost v pekarno. »Tri bele štruce!« Pek mi je dal tri podolgovate ko- se kruha. In ko je videl, kako mi ob kruhu žare oči, me je vprašal. »Fant, čigav si že ti?« »Remukov, gospod mojster!« »Na, tu imaš še pet kifeljcev. Saj vas je pet pri hiši, kajne?« Menda je bil to najsrečnejši tre- nutek v mojem življenju. S št raca- mi in kifeljci sem tekel domov. Tam sta me obkrožila bratec in sestrica, prišlq sta oče in mati. Tehtali smo štruce, tehtali kifeljce, nato je mati razrezala štruco in vsakemu dala kos. »Pazite na drobtine!« nas je po- svarila. Vsi smo molčali, tiho smo mleli štruco, v želodcu je postajalo pri- jetno in naše oči so se priprle v skromne sanje ... ^^^ CELJSKI TiaJNIK STEV. 16 — 28. aprila 1961 TELESNA VZC07A IN ŠPORT Uted tekma Kladivar - Maribor v nedeljo popoldne bo na Glaziji prav gotovo najvažnejša tekma spomladanskega dela tekmovanja v slovenski conski ligi. Srečni« se bosta NJaribor in celjski Kladivar, oba kandidata za prvo mesto. Kak- šen bo vrstni red na vrhu tabele, bo deloma razjasnil prav ta dvo- boj. Zaradi izredne zanimivosti pri- čakujemo, da bo tudi obisk na Glaziji rekorden. Kakor številni navijači iz Maribora, tako bodo tudi celiski sinir-atizerji Klftdivar- ja skušali podpreti in bodriti svoje ijfralce. Nekatere dosedanje slabe izkušnje narekujejo, da prav na tem mestn opozo-rimo naviinče na pravo športno bodrenje. Zato naj izpadejo neumestni klici, ki bi lah- ko bili povod nešportnemu obna- šanju enih in drugih. Lepa in fair borba naj odloči zmagovaica, ne pa zunanji vplivi nekaterih prenape- težev. Oblačno nad igriščem OLIMPA Nogometno tekmovanje v slo- venski conski ligi prehaja v svoj zaključni, a hkrati najbolj zani- miv in napet del. Čeprav ima Ma- ribor štiri točke naskoka pred celjskim Kladivarjem, je prvo me- sto še zmeraj v negotovosti. Prav tako se bije ogorčena bitka na dnu lestvice. Gre namreč za odločitev, katero moštvo se bo moralo pri- družiti lendavski Nafti in se po- sloviti od druščine najboljših slo- vei^kih enajstoric. Kandidata za to sta Olimp in kranjski Triglav, morda pa še kdo. Medtem, ko se je sedmo kolo drugega dela prvenstva končalo za Kladivarja nadvse srečno, pa je Olimp povsem razočaral ne sa- mo svoje člane, temveč tudi ostale ljubitelje nogometa v Celju. Kladivar je v nedeljo nastopil v Ljubljani proti Krimu. Zmagali SO Celjani z najtesnejšim rezulta- tom 1:0. Edini gol dvoboja je do- segel Hribemik že v tretji minuti igre. Po krilu je pobegnil Pere in lepo podal prostemu Hriberniku. Slednji je z močnim strelom za- del mrežo in dosegel za svoje bar- ve pomembno vodstvo 1:0. Nadalj- nji tok dogodkov je sicer kazal, da še bo rezultat spremenil, zlasti v korist rakovniškega moštva. Ven- dar so ostali strelci enega in dru- nega moštva po vsaki akciji praz- nih rok. Tako je zmaga, bolj po .srečnem naključju pripadla Kla- divarju. Po tem kolu je Kladivar na dru- gem mestu z 25. točkami Maribor, ki je prvi, jih ima štiri več. Olimp je doma gostil kranjskega Triglava. Napovedi pred tekmo so se močno nagibale na stran doma- činov, zlasti še po nepričakovani zmagi v Trbovljah proti tamoš- njemu Rudarju. Žal, so bile to sa- mo napovedi in še zmotne povrhu. Olimp je razočaral na celi črtL Moštvo je nastopilo in igralo tako, kot da se ga borba za obstanek v ligi sploh ne tiče. Četudi so imeli nešteto najbolj idealnih priložnosti za gol, niso niti enkrat prisilili vratarja kranjskega moštva h ka- pitulaciji. Pa tudi gostje so igrali nepovezano, slabo in neučinko- vito. Tako se je tekma končala brez gola 0:0. Po tem dogodku je Olimp zadr- žal enajsto, ali predzadnje mesto na tabeli z vsega skupaj 12. toč- kami. V naslednjem zavrtljaju bomo imeli v Celju prav gotovo najbolj zanimivo tekmo*prvenstva sploh, saj se bosta na Glaziji srečali tre- nutno najboljši moštvi, to je Ma- ribor in Kladivar. Lani so v Ma- riboru slavili zntago domačinov 2:0. Zdaj je na vrsti Kladivar, da se za ta poraz oddolži in da tako z uspehom nadaljuje zasledovanje mariborske enajstorice na lestvici. — Olimp bo potoval v Lendavo, kjer se bo sestal s tamošnjo N^fto. Lanski dvoboj v Celju se je kon- čal 3:0 za Gabrčane. Želimo, da bi se tudi povratni dvoboj zaključil s podobno bilanco, ki bi bila Olim- pu hudo potrebna. M. B. TRIBUNA Olepševalnega in turističnega društva Z ureditvijo samopostrežne trgovine na Otoku je okolje nebotičnika dobilo dosti bolj prijazno lice Z Jožefovega hriba Ob stopnicah, ki vodijo na Jožefov hrib, je nujno potrebno obnoviti razdrto ograjo. Gre za osebno varnost, kajti pot brez ograje je posebno v nočnem čas« nevaria. Zato z obnovitvijo ne kaže ča- kati, da ne bo prej nesreče. Podjetje javne naprave maj bi izvršilo deratizacijo pri novem mostu preko Vo- glajne. Podgane se tam sprehajajo kar v čredah. Odstranili pa bi lahko tudi razno nesnago, ki je je polno tb vodi. Prav zaradi nje imajo podgane tam bo- gato pašo. LOKALI NA TOMŠIČEVEM TRGU Na sploh pravimo, da so trgovski lokali v našem mestu lepo urejeni. Ce pa pogledamo po Tomšičevem trgu, bomo morali mnenje hitro spre- meniti. Tu so veči del zanemarjene zgradbe, stilska neenotnost lokalov in še marsikaj. Zelo bode v oči belo pobarvani spodnji del pročelja na hiši, kjer ima svojo poslovalnico trgovina na veliko Merx. Ali res ni mogoče primerno urediti tudi ta del mesta? PREMALO POSTNIH NABIRALNIKOV Zadnje čase je bilo slišati več pri- tožb, da je v mestu premalo poštnih nabiralnikov. Prav gotovo bi bil na- biralnik potreben v Ulici 29. no- vembra, nadalje pri Ojstrici in še morda kje drugje. Uprava pošte bi prebivalcem zelo ustregla, če bi to javno prošnjo proučila in uredila kar se da. STENOGRAFI SO TEKMOVALI Stenografsko in strojepisno društvo v Celju je v nedeljo izvedlo stenografsko tekmovanje. Razveseljiva je ugotovitev, da so tekmovalci pokazali velik napre- dek pri hitrostnem pisanju. Prvo mesto pri 200 zlogih je dosegla Milena Modic. Ostali so tekmovali od sto do dvesto zlogov. Prav lepo, tretje mesto je dosegel dijak četrtega letnik« Ekonomske srednje šole Pavel Dolar. Izkazal pa se je tudi 14-IetBi Borat Zu- pan, ki je pisal 161 in 181 zlogov. Društvo se zavzema, da bi vzgojilo čim več dobrih stenografov, ki jih znte- raj primanjkuje. Posebno požrtvovalna pri tem sta profesorja Zupa« im Bolhar, ki vodita razne tečaje. Ob cesti, ki pelje proti bivšemu sa- mostanu, rase živa meja. Kmetijsko go- spodarstvo Celje, v katerega območje spadajo travniki, kj jiih ta živa meja ofc- dala, naj bi to mejo obstriglo, saj se raz- rašča že na cesto. Neurejena zelenica Nasproti parkirnega prostora za, Koprom, v (jubčevi ulici, je bila ne- koč urejena lepa,_ mala zelenica, ki pa je danes povsem zanemarjena. 2iva meja ni bila obrezana že dlje časa. Tudi trava je uničena, grmi- čevje pa zanemarjeno. Kdo naj bi to uredil? Nagrade za cvetje na oknih . Olepševalno in turistično društvo; Celje bo tudi letos nagradilo hišne svete, podjetja in hišne lastnike, ki bodo imeli najlepše cvetje na oknih. Vabimo vse Celjane, da sodelujejo- v tej cvetlični akciji in da pomagajo, da bo letos še več cvetja na oknih. OLEPSAJMO NAŠE MESTO ,Pred kratkim je tudi Olep- ševalno in turistično društvo v Celju ipozvalo prebivalce mesta ob Savinji k veliki akciji za olepšavo mesta. Akcija sicer sovpada s pripravami ina praz- movanje prvega maja, toda na- vzlic temu ni kampanjska. Skrb za olepšavo mesta mora biti stalna. Zatp čim več cvetic .na okna im balkone, očistite dvo- rišča, popravite zgradbe in plo- tove, uredite vrtove in nasade. Poskrbimo, da bo Celje v res- nici lepo in belo. V Spitaliču-novo strelišče Prvi streli iz nove lope na strelišču za malokalibrsko puško v Spi- taliču Krajevni prazmik, ki ga v Spiita- liču praznujejo v spomin na 25. april 1945. leta, ko je padel ko- mandant Bračičeve ibrigiade Mi- lenko Kneževič in še 24. borcev, so ipočastili minuk) nedeljo z vrsto uspelih prireditev. Najprej je bila pri spomeniku padlih junakov žal- na svečanost, zatem pa je strelska družina izročila namenu novo strelišče za malokalibrsko ptiško. Kakor del ceste in most, tako so tudi ta objekt agradili člani dru- žine sami. Le zadnje dni so jim priskočili na pomoč še celjski učitelj iščniM. V celoti so pri tem opravili okoli tisoč ur prostovolj- nega dela, lepo pomoč v lesu pa jim je nudil 'tudi konjiški LIP. Otvoritev strelišča 'So združili še z iispelim tekmovanjem, ki se ga je udeležilo nad sto strelcev in strelk. Podrobni reaulteti i>a so biU: Kros v Rogaški Slatini Po krajevnem tekmovanju, ki je bilo že med tednom, je društvo za telesno vzgojo Partizan v Rogaški Slatini iz- vedlo minulo nedeljo še tekmovanje za •bčinsko prvenstvo v krosu, katerega so se udeležili le tekači iz Šmarja in Ro- gaške Slatine. Občinski prvaki pa so postali: Pionirji 600 m; Rudi Poš (Rog. Slatina); mlajši mladinci 1000 m: Vinko Strašek (Šmarje); starejši mladinci 1500 m: Boris Stojanovski (Rog. Slatina); čla- mi 2000 m: Mladen Metlic (Rog. Slatina); pionirke 300 m: Irena Drofenik; mlajše mladinke 600 m: Rozalija Krošlin; sta- rejše mladinke 800 m: Marjana Krofi (vse Rog. Slatina). MALOKALIBRSKA PUSKA — EKIPE: 1. LIP Konjice I. 450, 2. LIP Konjice II. 395. POSAMEZ- NIKI: Jemejšek (Spitalič) 105, Pe- trič 104, Titu (oba LIP Konjice) 103. ZRACNA PUSKA — ŽENSKE EKIPE: 1. SD Spitalič 438, 2. SD Vitanje 413, 3. LIP Konjice 395. POSAMEZNO: 1. Višnar (Spitalič) 130, Kadilnik (Konjice) 122, Berce (Spitalič) 118. ZRACNA PUSKA —. PIONIR- SKE EKIPE: 1. SD Spitalič 382, 2. SD »Tone Meliva«, Konjice 3, 3. II. osnovna šola Konjice 226. POSAMEZNO: Marušič (Konjice) 77, Klokočovnik Janko 71, Zidan- šek (oba Spitalič) 70 krogov. TINE ŠROT v DRŽAVNI VRSTI v nedeljo je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje orodnih telovadcev za sesta- vo državne reprezentance, ki se bo po- merila z izbrano vrsto Združene arab- ske republike. Med 22 kandidati se je Tine Šrot, član gabrskega Partizana, uvrstil na osmo mesto in si s tem zago- tovil mesto v državni vrsti. ROKOMETNI TURNIR UČITELJIŠČA y počastitev praznika ustanovitve OF je šolsko športno društvo na učitelji- šču organiziralo v torek rokometni tur- nir. Rezultati so bili: Gimnazija — uči- teljišče 14:12, gimnaziija — Tehndčna srednja šola 15:13, Učiteljišče — Tehnič- na srednja šola 22:9. Končni vrstni red: 1. Gimnazija, 2. Učiteljišče, 3. Tehnična srednja šola. UtmMeeitie v tekmovanju ceVsike podzvezne lige so biili v nedeljo doseženi ne- kateri presenetljivi rez.ultati. Tako so Soštanjčaini doma ip.remag^!i štorskega Kovinarj-a 3:2, Velenje pa. je visoko odpravijo Steklarja 9:3. Na lestvici vo di Celje s 13 toSl^a- mi, sledijo: Velenje 11, Kovinar-®.- Šoštanj 6, Steklar 2 in Šmartno bb Paiki 2 točki. TEKMOVANJE POSTAJA VSE BOLJ , ZANIMIVO ^ Rokcmetno prvenstvo v okrajni ligi pcstaja čedfll^ blolj zaniiimiivo. Zlasti ogorčena borba se biie za prvo in tretje mesto. Tokrat so vodilno mesto na lest- vici znova zasedli igralci Partizana Ce- lje mesto, ki so premagali Konjičane 25:15. Rokometaši celjskega železni«ar- skega kluba pa »o premagali Velenje 19:16, kljub temu, da so igralci iz Ve- lenja vodili že 10:5. Laško je z zmago nad Polulami 20:11 trenutno zasedlo tret- je mesto. Griže so to pot brez težav od- pravile pomlajeno vrsto Šoštanja 24:13. Po desetem kolu je stanje na tabeli naslednje: Partizan Celje in 2RK Celje 18, Laško 10, Polnle 9, Velenje in Šoš- tanj 8, Griže in Konjice 3 točke. V naslednjem kolu bodo igrali: Griže- Partizan Celje, Laško- 2RK Celje, Ve- lenje- Konjice in Soštanj-Polule. CONSKA LIGA? V nedeljo je bila v Ljubljani skup- ščina Rokometne zveze Slovenije, na ka- teri so se predstavnik]! celjske komisfje za rokomet v načelu strinjali z delegati iz Maribora in Murske Sobote, da naj bi v jeseni ustanovili consko ligo za pod- ročja teh treh okrajev. Zmagovalec con- ske lige bi se neposredno uvrstil v re- Cubliško ligo. Iz celjskega okraja pa naj i v tej ligi sodelovali dve, največ tri moštva. Smučarsko slavje na Okrešlju v počastitev prvega mia;ja bo- do celjski smučarji tudi 'letos izvedili na smučiščih Okrešija' tradicionalno tekmovanje v sla- lomu in bržkone tudi v vele- slalomu. PoGi^-oviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Okraj- na zveza za telesno kulturo v Celju. Start bo prvega maja ob de- vetih dopoldne. Prve prijave so že ipriapele. Med njimi je tudi pismo iz Ba-d Gasteina. SAH — ŠAH - ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH - ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH - ŠAH — ŠAH — NAD STO MLADIH ŠAHISTOV V nedeljo je bilo v Celju okrajno prvenstvo v šahu za pionirje in mladince. Prireditev, na kateri je nastopilo 28 ekip z 112 mladimi šahisti, je bila iz- vedena v okviru Jugoslovanskih pionir- skih iger. Posamezne ekipe pa so se razvrstile po naslednjem vrstnem redu: MLAJŠI PIONIRJI: 1. Galicija 14 točk, 2. Rogatec 8,5, 3. Polule 8, 4. Velenje 4,5, 5. Andraž 3. MLAJŠE PIONIRKE: 1. Gotovlje 8,5, 2. Polule 7,5, 3. Do- Hačka gora 5.5 in 4. Bohor 2,5 točke. STAREJŠI PIONIRJI: 1. Šmarje 16, 2. Velenje 14, 3. Polzela 12, 4. Laško 7, 5. III. os. šola Celje 6 in 6. Šentjur 5 točk. STAREJŠE PIONIRKE: 1. II. osnovna šo- la Celje 5,5, 2. Lesično 4 in 3. Žalec 2,5 točki. MLADINCI: 1. Žalec 16, 2. II. os. šola Celje 13,5, 3. Šmarje 13, 4. Gornji grad 12. 5. Velenje 12. 6. Šentjur 10, 7. Lot-e 7,5 točke. MLADINKE: 1. Šmarje 6. 2. Žalec 4 in 3. III. os. šola Celje 2 točki. Prvoplasirane ekipe vseh skupin bodo maja meseca nastopile na republiškem tekmovanju' v Ljubljani. JANEZIC VODI Šesto in sedmo kolo prvenstva Celja ▼ šahu sta zabeležili vrsto neodigranih partij Rezultati pa so bili naslednji: VI. kolo: Mcdic — Primožič 0:1. Per- tinač — Šuhel 1:0, Pajman — Janežič ®:1. VII. kolo: Janežič — Modic 1:0, Oder — Kunej 1:0. Ojstrež — Lubej 1:0. Vodstvo na tabeli je prevzel Janežič s iestimi točkami, drugi je Ojstrež 5 in fK>l itd. I i Li^VjO V petek zvečer se je v dvorani Zdra- viliškega doma na Dobrni začelo letošnje okrajno prvenstvo v šahu za sindikalna moštva. Otvoilitvene svečanosti se je udeležil tudi predsednik Okrajnega sin- dikalnega sveta Jože Jošt, tekmovanje pa je vodil prof. Grašer iz Rogaške Slatine. Zmagovalec tekmovanja je postalo moš- tvo Cinkarne, ki je v finalni tekmi pre- magalo ekipo steklarne »Borisa Kidriča« iz Rogaške Slatine 3 in pol proti 2 in pol točke. Zmagovalno moštvo je dobilo po- kal Okrajnega sindikalnega sveta v traj- no last. Podrobni izidi pa so bili: I. skupina: Cinkarna-Zelezarna Štore 3 in pol proti 2 in pol, Železarna- Elek- tromercator 5 in pol proti pol, Cinkarna Elektromercator 6:0. Vrstni red v pred- tekmovanju: Cinkarna, Železarna, Elek- tromercator. II. lupina: Steklarna-Ingrad 4:2, In- grad- Dobrna 5:1. Steklarna- Dobrna 5:1. Vrstni red v predtekmovanju: Steklarna, Ingrad, Dobrna. Finale: Cinkarna-Steklama 3 in pol proti 2 in pol, Ingrad- Železarna 4:2, Dobrna- Eelektromercator 3 in pol proti 2 in pol. Končni vrstn.i red: 1. Cinkarna. 2. Steklarna Rogaška Slatlina, 3. Ingrad, 4. Železarna Store, 5. Dobrna, 6. Elek- tromercator. Moštveno tekmovanje so v soboto zve- čer izpopolnili z brzoturnirjem, na ka- terem je nastopilo deset igralcev. Zma- gal je Ojstrež (Ingrad) pred Dečkom (Cinkarna) itd. Cinkarna zmagovalec Pogled v tumirsko dvo^^ano. Na levi igralci Cinkarne, na desni ša- histi Železarne Štore CENE NA CELJSKEM TRGU Krompir 20 (22—30), čebul stari 116 (119-120), čebula nova (120), česen 164 (2M-300), fižol v. 132 (120), fiižol n. (80-90), solata 70-15« (50-150), špinača 80 (80-150), por 70 (60-8»), peteršilj 180 (120-180), zelena 60 (60-109), pesa 30-46 (50), redkev (60), redkvica 120-144 (90- —100), hren (150—180), korenje (30—50), korcnjček 160—164 (60—100), zelje kislo 40—60 (50—60), limone 220, banane 289, rožički 150, paradižnik 180. Trg je bil srednje preskrbljen. Kdaj pa kdaj je primanjkovalo mlečnih iz- delkov, preutnine in zajcev. S KOLESOM JE PADEL Jože Pečnik iz Creskove pri Strmem. Pretresel si je možgane. NESREČA PRI DELU Ivan Ilalužan z Dečkove ceste se je pri delu nabodel na žebelj. Pri tem »i je težje ranil desno nogo. AVTO JE PODRL na cesti Martina Karnerja iz Koviisice ulice. Zlomil si je rebra na desni strani. Od 16.—22. aprila 1961 je bilo rojenik 45 dečkov in 69 deklic. Poročili so se: Anton Globovnik, mizarski pomočnik is Trnovelj pri Celju in Marija Strašek, pletilja iz Celja, Alojz Godicelj, delavce iz Kompol in Barbara Klinar, pnljedelka iz Svetine. Anton Robič. uslužbenec in Pavla vd. Godec, r. Juršič, laborantka, oba iz Celja. Alojz Kariž, uslužbenec LM in Marija Zapušek, blagajničarka, oba iz Celja. Jožef Jug, uslužbenec LM in Marija Ahačič, kuharica, oba iz Celja. Tomo Simon, zidar in Ivanka Petschauer, učiteljica, oba iz Celja. Zvonko Antoa Stopiinšek, trgovski poslovodja in Tere- zija Weissenbach, strojni knjigovodja, oba iz Celja. Alojz Kordez, tehnolog is Celja in Marija Manja Vrščaj, učitelji- ca iz Plitvičkega vrha. Franc Kugler, kmečki delavec iz Loč in Zofija Kranjc, kmečka delavka iz Pepelneca. Janez dr. Vrhovec, zdravnik in Tatjana Marija Sadnik, profesor, oba iz Celja. Umrli so: Anton Illrsch, upokojenec iz Radeč, star 70 let. Ana Gašparič, roj. Jug. go- spodinja iz Celja, stara 65 let. Leopoldi- na Ocvirk, roj. Lcbar, gospodinja iz doma onemoglih Loka pri Zidanem mosta stara 61 let. Rudolf Fai-n, invalidski upo- kojenec iz Celja, star 57 let. Marija Castro. roj. Zvegler, gospodinja iz Celja, stara 57 let. PET PRVIH MEST NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V KROSU V nedeljo Je bflo v Smederevski Paianki 16. povojmo državno prven- stvo v krosu, na katerem so se moč- ■ no izikazali člani in članice AD Kla- divarja, ki so v celoti osvojiili pe' naslovov državnih prvakov, nadalijc tri d-uga in prav tollikšmo šitevilo tretjih mest. S tem uspehom je Kla- divar zinova potrdil, da sipada v sam vrh jugoslovanske atletlike. Med posamezinilkl sta se najibolj odlikovala Vodiškova, ki je zmagak) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji< v Ljubljani. OBVESTILA Lovska družina Šmarje pri Jelšah vabi na razvitje lovskega prapora v nedeljo, dne 30. 1961 ob 15. uri v lovskem do- mu pri Miklavžu. Po razvitju veselo ra- janje in srečolov. Igra kvintet Jurija Zdovca. Lovski dom bo odprt tudi 1. in 2. maja. OBVESTILO Oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Celje obvešča potroš- nike, da bodo prodajalne živil ob le- tošnjem praznovanju 1. maja poslovale takole: V soboto, na dan 29. aprila bodo po- slovale vse prodajalne živil in ostale tr- govine neprekinjeno do 1". ure popoldne. V nedeljo, 30. aprila bodo poslovale prodajalne živil kot običajno ob nede- V ponedeljek, 1. maja bodo vse pro- dajalne zaprte. V torek, 2. maja bodo poslovala na- slednje prodajalne živil: Mleko: vse prodajalne od 17 — 11 ure. Kruh: prodajalne kruha v Stanetovi ulici, na Tržnici, v Gaberju, na Hudanji in pekarna »ADA< od 5 do 12. ure. Sadje-zelenjava: prodajalne >Jabolka< v Gaberju, >Zelenjava< v Cankarjevi ulici, stojnica na trgu in trgovina Lava v Stanetovi ulici od 7. do 12. ure.. Meso: mesnice »Maticac v Stanetovi ul'ci, >Pri Jelenu« na Tomšičevem trgu, >De- telja« v Gaberju in >Tržnica< od 6. do 11. ure. Vse ostale trgovine in prodajalne živil in ostalega blaga poslujejo normalno. Istočasno opozarjamo vse gospodinje, da si ostala živila in gospodinjske po- trebščine nabavijo že pred 30. 4. 1961. Iz pisarne oddelka za gospodarstvo ObLO Celje Prijavite se na izlete, ki jih je za prvomajske praznike pripravil po propa- gandni ceni IZLETNIK poslovalnica Celje 1. Tridnevni avtobusni izlet preko Plit- vičkih jezer v Crikvenico. CENA IZLETA: 6.600 din. 2. Tridnevni izlet s posebnim vlakom in posebno ladjo v Crikvenico in Selce na tradicionalno »Jadransko noč«. CENA IZLETA: 5.200 din, otrod do 4. leta brezplačno, od 4. do 14. leta 4.100 din. Usluge, ki Vam jih nudi IZLETNIK Doislovalnica Celje: IZLETI, PREVOZI, EKSKURZIJE po domovini in v inozemstvo POTNI LISTI - TUJI VIZUMI. REZERVACIJE za letni oddih, prenočišča, spalne karte za vlak doma in v inozemstvu, avionske in ladijske karte. INFORMACIJE - MENJAVA VALUT Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslovalnica CELJE, Titov trg 3 telefon 28-41, telegram ITA Celje GELEE ROTALE MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepe- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmadji« v Ljubljani. KINO KINO UNION 30. 4.-3. 5. 1%1 »TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE«, ameriški barvni Csc film KINO METROPOL 29. 4.-3. 5. 1941 »KAPO«, jugosl. film MATINEJA Dne 30. 4. 1961 >ZAKON JE ZAKON«, francoski film DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 29. in 30. 4. 1961 »NOČNI PRE- HOD«, ameriški film. Predstave v soboto ob 15. in 17. uri ter v nedeljo ob 10.. 15., ter 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 29. in 30. 4. 1961 »HELENA TRO- JANSKA«, ameriški barvn^ Csc film. -KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne d. 5. 1961 »KRALJ IN JAZ«, ameriški barvni Csc film. Dne 3. in 4. 5. 1961 »PESEK IWO JIME«, ameriški film. Dne 6. in 7. 5. 1961 »ANASTAZIJA«. ameriški barvni Csc film. Dne 10. in 11. 5. 196i »MODERNA DE- VICA«, francoski film. mmim PROTI nagradi nujno iščem v trgu Ža- lec primerno sobo za stanovanje. Sa- mo resne ponudbe pošljite na upravo pod šifro »Do 20.000«. OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom oddam samskemu moškemu. Naslov v upravi lista. MOŠKO osebo sprejmem na stanovanje in hrano. Mariborska 32 b dvorišče. PRODAM TOVARNA žičnih izdelkov »Žična«, Celje proda skobelni stroj z lesenim ogrod- jem brez elektromotorja. Predijost pri nakupu imajo državna podjetja. V ko- likor torej ne bo prodan do 6. 5. 1961 ga labko po tem roku kupijo držav- ljani. KRAVO 8 teletom, mlekarico, rodovniš- ko, prodam. Gaberšek, Lava 25. HlSA z vrtom in sadovnjakom, 14 arov, uro iz Celja, naprodaj. Naslov v upra- vi lista. KOPALNO kad, emajlirano, dolžina 120 cm, prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo PUCH 125 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Pukl Jože, Arclin 168. VEČJO vseljivo, enodružinsko hišo z malim lokalom in vrtom na prometni točki, primerno za dve družini in obrt- niško dejavnost, ugodno prodam. (Tudi polovico). Pojasnila: Pogačar, Sevnica, Kolodvorska 49. SENO 15 stotov prodam. CESPLJEVA in slivova drevesca: Ger- steter, Bilska, Vangenhajmova, Zelena renklota, domača in Bosanska češplja, prodaja JELEN, drevesničar, Šentilj pri Velenju. NSU PRIMA 175 ccm, zelena, ugodno naprodaj. Catcr, Teharska 34. HMELJ3KO suši"l;iico, 9 m' in nove kože, prodam. Vprašati na št. 65 v Žalcu. ELEKTRIČNI bojier, rabljen. 90 litrov v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Elektron«. ENOSOBNO manjše stanovanje s pri- tiklinami v Celju, prodam. Vseljivo po dogovoru. Naslov v upravi ^.ista. HISO enodružinsko, takoj vseljivo, za 730.000 din prodam. Franetič, Lopa- ta 35. STARO spalnico in jedilnico prodam. Ri- bič Franc, Žalec 235. PRODAM ali menjam štiritaktni itali- janski dvosedežni. moped za »Colibri«. Gabron, Slandrov trg 1, Celje. KUPIM VODNO črpalko, rabljeno kupim. Je- rič, Ljubljanska 16. RAZNO ISCEM gospodinjsko pomočnico k tri- članski družini. Naslov v upravi lista. UPOKOJENCU nudim brezplačno na de- želi ob glavni cesti lik avtobusne po- staje stanovanje in mali vrt. Ponud- be pod »Pošten« na upravo lista. ZA ŠTIRI MESECE rabimo primeren pro- stor (9 m') za pisarno v Stanetovi ulici. Ponudbe pod »Ugodno« na upravo lista. OTVORITEV RAZSTAVE SLIK IN PLA- STIKE V CELJU 28. aprila ob 17. uri likovne sekcije »Prešeren« in okraja Koper. Razstava bo odprta do 12. maja. ZAMENJAM dvosobno stanovanje za ist» v Celju. Zličar. Teharje, Stolarna. NA POTI iz prodajalne mleka v Vodni- kovi ulici sem izgubila sivo denarnico z nad 32.600 dinarji. Prosim poštenega najditelja, da mi vrne moj večmesečni zaslužek. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Iskreno se . zahvaljujem za uspeino zdravljenje mojega sina na kirurgičnem, oddelku Celjske bolnišnice primariju dr. Rojcu, primariju dr. Sušteršiču. dr. Vr- dclju, dr. Lukiču ter še posebej dr. Lak- ncrju in vsem drugim osebam za »krb in nego mojega sina Petra. Pavlič Vera PRVOMAJSKE PRAZNIKE BOSTE PRI- JETNO IN NAJCENEJE PREŽIVELI NA KOMPASOVEM TRADICIONALNEM IZ- LETU! 1. TRADICIONALNI IZLET S POSEB- NO LADJO (Ivan Cankar) PO JA- DRANU z bivanjem v naslednjih krajih: MALINSKA, RAB, PAG. CRI- KVENICA. Na Rabu v hotelu »Im- perial« pripravljena zabava. Cena 3 Cevnega izleta 6.500 din, otroci d« 10 let 5.800 din. 2. Z LETALOM V BEOGRAD IN LAD- JO PO DONAVI V PRAHOVO (DER- DAP), cena 3-dnevnega izleta 13.500 din, na legitimacijo K-15 pa samo 7.500 din. V ceni je vračunano le- žišče na ladji v kabini I. razreda. VSI OSTALI 1. MAJSKI IZLETI SO ZE RAZPRODANI TER RAZPOLAGAMO SE Z NEKAJ PROSTIMI MESTI V ZGORAJ OMENJENIH ARANZMANIH! 3. OBRTNIKI! Prijave za obrtniški ve- lesejem v MONCHENU sprejemamo do vključno 25. aprila 1961. 4. BlVSI INTERNIRANCI KONCEN- TRACIJSKIH TABORIŠČ! KOMPAS organizira v sklopu Glavnega odbora Zveze borcev Ljubljana avtobusno potovanje na slavnostno komemora- cijo v DACHAU in v MAUTHAU- SEN. V programu za Mauthauscn je vključeno v povratku mednarodno srečanje bivših internirancev liu DU NAJU. Prijave za celjsko področje spreje- ma KOMPAS Celje za Dachaii do lU. maja, za Mauthausen samo do 5. maja 1961! 5. ČLANE TURISTIČNIH DRI STEV obveščamo, da razpolaga KO.VH'AS Celje za potovanje na cvetl.čno raz- stavo v TORINO še z nekaj prosti- mi mesti. Pohitite s prija\uini; 6. KMETIJSKI STROKOVNJAKI! ObiS- čite kmetijski sejem v NOVEM SADU v KOMPAS-ovem aran-'inuiiu! KOLEKTIVOM NUDI KOMPAS CELJE V SVOJIH ARANZMANIH PROPAGAND NE CENE' VSE TURISTIČNE USLI GE VAM PO- SREDUJE ZANESLJIVO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE Tel. 23-50 KOMPAS CELJE AVTOBUSNI PROMET CELJE OBVEŠČA! V času od 30. aprila do vključno 2. maja 1961 bodo vozili avtobusi kot ob nedeljah. V Logarsko dolino bo vozil avtobus iz Celja dne 30. aprila, 1. in 2. V. Odhod iz Celja bo ob 7.30, prihod v Logarsko dolino ob 10. uri. Od- hod iz Logarske doline bo ob 17. uri, prihod v Celje ob 19.30. Avtobusni promet Celje uvaja dne 5. maja 1961 NOVO AVTOBUSNO PROGO CEL JE—RIMSKE TOPLICE—RADECE— SOPOTA Prometne zveze: Pod 4 in 2 v Celju ugodna zveza za in rz Dobrne. Pod 4 v Celju ugodna zveza za Logarsko dolino ia Maribor. V obratuje vsak dan. Tsema delovnemu Ijudsktvi in po^ovmin prijftteljeai želi h*«;* «B|>«kov ob 1. maju - VELENŠEK MIHAEL ELEKTROINSTAL.ATERSTTO CELJIB; Mariborska 48 — Telefon 2&-f6 Izvršujemo vse vrste eleJctroinStalacij v mestu in ■« deželi, kakar tudi popravila kuhalnikov, likalnikov in dru^ na doaaa in v delavnici. ZA CENEJŠA NAROČILA SE TUDI T BODOČE PRIPOIOCAM« .GRADIS< GRADBENO VODSTVO CELJE sprejme v delovno razmerje: gradbenega inženirja z najmanj 5-letno operativno prakso in 6 pooblastilom za izvajanje, več gradbenih tehnikov več gradbenih delovodij Plača po pravilniku o razdeljevanju osebiiih dohodkov. UDOBNO STANOVANJE vseljivo maja 1961. Ponudibe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite komisiji za delovna razmerja pri gradbenem vodstvu »GRADISc Celje ulica XIV. div. 8. Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju razpisuje sledeča delovna mesta: 1 analitika pogoj: dokončana višja ali srednja šola; 1 uslužbenca z višjo šolo ali sredrejo šolo za sJtlcpanje pogodb z zdravstveno službo; 1 finančnega revizorja s srednjo šolo; 2 likvidatorja pokojnin s srednjo šolo; 1 referenta I. vrste z visoko šolo za šefa upravno- amini^trativnega poslovanja zavoda. Poleg prošnje, ki naj bo kolkovana z din 50 naj kandidat priloži še življenjepis in prepis zadnjega šolskega spričevala. Rok za vlaganje prošenj do 7. maja 1961. Dolžan Franjo JCelje, Linhartova 4 kleparstvo, oblastveno koocesijonirani vodovodni instalater ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SVOJIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU DELA 1. UAJA OKRAJNI ODBOR ZVEZE SLEPIH V CELJU priredi v NARODNEM DOMU v soboto, dne 6. maja 1961 ob 16. uri za šolsko mladino ter ob 19.30 za odrasle AKADEMIJO ki jo izvajajo gojenci zavoda za slepo mladino iz Ljubljane Prosimo mežčane mesta Celja, da se te naše AKADEMIJE udeležijo v čim večjem številu. AKADEMIJA JE POSVECEJ^A 20 OBLETNICI VSTAJE SLOVENSKE- GA NARODA Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70- 1-656 — izhaja oh petkih — letna naročnina 800, polletna 400. četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2.400 — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. ZANIMIVOSTI KRVAVI CHICAG01886 Začdlo se je z geslom treh osmič ... Po padcu Pariške komune je pod pritiskam buržoazije Prva interna- cionala, katere vodsrtvo se je iz Ev- rope preselilo v Ameriko brez Karla Marxa; prenehala 'delovati. Ostale pa so ideje in te ideje so vodile po- samezne ,nacionalne deJkvske stran-, ke. • (Novembra 1884 . je Gabriel Ed- mundston, 'delegat na četrtem kon- gresu Federacije strokovnih sindika- tov, predložil resolucijo, po kateri naj bi bil osemurni delavnik od 1. maja 1886 stvannost. Temu geslu buržoazija ni pripisovala nobene važnosti. Po zlomu proletarske Pa- riške komune se je čutila močno, ne- premagljivo ... ...Ko pa ije napočil l. maj 1886 je širom po Združenih državah Ame- rike izbruhnilo nad 5000 sta^Vk, ki se jih je udeležilo okoili 340.000 de- lavcev. Ddlavci so prirejali dem'an- stracije, ob katerih so nosili gesla: 8 8 8 Tri osmice so bile simbol za de- lavsko terjatev: Od danes naprej: 8 ur dela 8 ur počitka 8 ur kulturnega izobraževanja. Moč delavsikega gibanja je bila tolikšna, da je že prvi dan 200.000 delavcev doseglo osemunni delovnik, proti koncu maja je enako zmago doseglo še 50.000 delavcev. Tedaj se je zapletlo v Chicagu. Na 1. maj 1886 ,je 40.000 čikaških delavcev ustavilo delo. Stavkajočim se je v nas-lednjih dneh priključilo še 25.000 drugih delavcev v mestu. Stavka je trajala že tretji dan. 3. ma- ja zvečer se je pred tovarno kme- tijskih strojev Mac Conmick zbralo 8000 delavcev. Na tem mitingu je govoril,Avgust Spees, vodja čika- ških anarhistov. Sredi govora so se 0'dprla tovarniška vrata in skozinje so se vsull stavkokazi in plačani de- tektivi. Nastal je pretep, začelo se je streiljanje, vmes je poseg)la polici- ja in v splošnem metežu je obležalo pred tovarno šest delavcev, okoli 50 pa jih (je bilo ranjenih. Naslednji dan, 4. maja so bile po- novne demonstracije. V začetku so bile mirne, toda nenadoma je eks- plodirala bomiba. Nastalo je krvo- prelitje. Okoli 200 ranjenih in ne- znano število mrtvih. Do danes se ne ve, kako je do tega prišlo. Nekateri pripisujejo bombo buržo- aziji, drugtpa anarhistom, ki so bili zaradi itakih anarhističnih dejanj pred razpustom Prve internacionaile izključeni. Mnogi delavci so bili ob čikaških dogodkih' zaprti. Cez čas je buržo- azija obsodila na smrt pet vodite- ljev. Da bi zastrašili proletariat, ki se je tako junaško boril za svoje pravice, so ubili: Avgusta Speeša, Alberta Parssona, Adolja Fisherja, Georgesa Engela in Kitajca Luja Linga. Buržoazija je dosegla ravno na- sprotno ... Ldta 1889 je bil oa prvem kongre- su Druge intennacionale sprejet sklep, da naslednje leto na prvi maj delavci vsega sveta povzamejo gesla ameriških tovarišev. Sklenjeno je bilo tudi, da v spomin na čikaški pokol vsako leto na prvi maj de- lavski razred vsega sveta priredi de- monstracije in stavke. Napočil je 1. maj 1890. Ves svet je vzplamtel: V Parizu je v demonstracijah so- delovalo 100.000 delavcev, v Mar- seillu 50.000, Lionu 50.000. Na Du- naju je bilo 60 mitingov, Budimpe- šta je bila poplavljena z rdečimi za- stavami, ravno tako Praga, Trst, Graz. V Belgiji so se polnile dvo- rane in ulice, v Oslu je 3600 delav- cev odšlo naravnost v parlament, delo so ustavili na Danskem. Prvi maj so leta 1890 praznovali tudi slovenski delavci. V Ljubljani se je- zbora udeležilo čez 500 delav- cev, v Zagorju so rudarji ustavili delo, proslave pa so bile tudi v Raj- henburgu, Celju, Mariboru in Trbov- ljah. Od takrat je postal 1. maj p,raznik dela, prazinik mednarodne delavske solidarnosti. c. k. i Ana Frank je bila samo ena izmed tiso- I čev. Bila pa je^tista, ki je za tisoče svojih j vrstic napisala strahovito obtožbo fašizma. I V svojem dnevniku, ki mu je v letu in pol i trajajočem Sikrivališču zaupala vs" svoje 1 misli, svoje želje, hrepenenja, žalost in ve- selje, najdemo usodo komaj prebujenega, na silo strtega in končno zverinsko umor- jenega dekleta: Prisluhnimo odlomkom njenih izpovedi: ... kaj je lepšega na svetu, kakor slo- neti ob oknu, občudovati naravo, poslušati ' žgolenje ptic, čutiti na licih sončni žarek in biti v' objemu ljubega fanta? Ne ves, kakšen lep občutek miru in varnosti je, ču- titi njegovo bližino, njegovo rokd okrog pasu in vendar molčati. Saj ne more biti nič hudega, ko je pa ta mir tako blagode- jen ... ... Večkrat sem bila potrta, toda nikdar obupana. Zame je to življenje v skrivali- šču sicer tvegana pustolovščina, vendar ne brez romantike in zanimivosti ... .. .to večno protu loifje: danes se reži- mo zaradi šaljivih okoliščin življenja v skrivališču, jutri že, ali bolje neprestano trepečemo od strahu, tako da se nam lah- ko že z obraza bere skrb, živčna napetost vlekli so jih in pomorili. Ana, drobno de- in obup.. ^ kletce, oropano mladosti in naposled živ- ... zakaj že toliko časa ne silim več k I jen j a. Kot cvetni popek na odžagam veji. oknu, dasi sem kar nora na prirodne le- Eichmannu sodijo. Kriv je. Kriv že za- poie. radi' Ane, kaj šele zaradi šest milioj'nov Anin dnevnik je onemel. Prišli so, od^ njenih rojakov? TRIDNEVNA BITKA ZA KUBO V noči med nedeljo in poneddj- kom, med 14. in 15. aprilom, se je uresničilo na Kubi tisto, kar so Ku- banci že dlje časa pričakovali. 2e večkrat poprej so kubanski pred- stavniki v OZisi opozarjali, 'da ZDA pripravljajo invazijo na.- Kubo, ki se je pred letom osvobodila diktature Batista in nadvlade ameriškega ka- pitala. Nacionalizacija industrije, bank in agrarna reforma, to so bili ukrepi gibanja »26. julij«, ki so moč- no raz'burili ZDA, zlasti še arfieri- ški kapital. Zahodni tisk, zlasti pa ameriški, je bil že mesece sem poln reportaž o gverilcih, ki se menda uspešno borijo proti Fidelu Castru in da je vprašanje Castrove vlade samo vprašanje nekaj mesecev. No, pred desetimi dnevi se je zgo- dilo. Nenadoma so nad Havano in drugimi mesti zakrožila neznana le- tala in odvrgla svoj morilski tovor. Skoraj v istem času so se na treh krajih otoške republike izkrcali in- tervencionisti, opremljeni z najmo- dernejšim ameriškim orožjem, pod- prti z"artilerijo in letalstvom. Se danes ni čisto točno dognano, koliko kontrarevolucionarjev se je izlkrcalo na Kubo. Govori se o 6000 in tudi o 12.000 ljudeh. Prvi dan intervenci- je je za Kubance izgledal zelo kri- tičen. Uporniki so vdrli daleč v de- želo, uporabljali so prave fašistične metode teroriziranja prebivalstva, ki so ga uporabili tudi za »živi ščit« pri svojem prodiranju. O bodočnosti Kube so bila v sve- tu zelo deljena mnenja. Ameriški predsednik Kennedy je sicer zanikal direktno vmešavanje, toda ni skri- val simpatij do upornikov in upa- nja, da bo revolucionarna vlada Fi- dela Castra padla. Toda Kubanci, ki so »se junaško branili, niso biili sa- mi. Na njihovo stran se je postavil ves svobodoljubni in miro'ljiubni svet. Izmenjavale so se ostre note med velesilami, neangažirane drža- ve so odločno podprle boj revolu^ cionarne Kube. V Kubi sami pa so se dvignile sile širokih množic, de- lavci in kmetje so se pastavi'li v bran sovražniku. Branili so prido- bitve revolucije. Zgodilo se je, da se je kubansko ljudstvo v trenutku ne- varnosti združilo in da ni bilo niti sledu o nezadovoljstvu, na katere- ga so uporniki in Amerika najbolj računali. Kubanska avantura je krepka klo- futa Ameriki, je izvor nove moči ne- odvisne Kube, je še večja popular- nost Gastrovega režima. V treh dneh boja je svet lahko spoznal, da je kubansko ljudstvo na strani svoje vlade, da se po krinko ameriške mi- roljubnosti skriva agresivni »volk«.. Kuba se je okrepila navznotraj, hkrati pa se je rešila kontrarevolu- cionarnih tolp, ki so rovarile proti domovini izven me.,a in končno ža- lostno končale v lastni pasti. ŽIVUENJE NAD SMRTIO Po vsem svetu poteka popis pre- bivalstva, ki ga posredno vodi OZN. Strokovnjaki v svetovni organiza- ciji so mnenja, da bo popis potrdil predvidevanja o močnem porastu svetovnega prebivalstva. Predvide- vajo namreč, da bo naša Zemlja imela že 3 milijarde prebivalcev, če ne celo nekaj več. Zanimalo vas bo, kateri so glav- ni vzroki za tako nageil porast pre- bivalstva? Razlogi so v glavnem trije: 9 Boljši eikonomski pogoji za življenje držav na svetu. # Večja zdravstvena zaščita in bolje organizirana zdravstvena služba. # Vedno večje število svobodnih in k napredku stremečih dežel. Prebivalstvo sveta so po nepotr- jenih podatkih v začetku dvajsetega stoletja cenili na polldnugo milijar- do. Torej v dobrih petdesetih letih podvojeno število. Zasluge za to ima brez dvoma široko napredno giba- nje. V razvitih, deželah so široke množice dosegle številne pridobitve še v začetku stoletja. V.-^sta zaosta- lih polkoloniallinih držav se je osvo- bodila eikonomske zaostalosti in uvedla socialistični družbeni red. Kolonialni sistem je po drugi sve- tovni vojni doživel polom, saj je samo še okoli 5 % ljudi pod kolo- nialnim gospostvom. V vseh teh deželah se je povečal ekonomski razvoj, povsod so deloma ali pa v celoti uvedene socialne službe. Jugoslavija se uvršča v dežde v razvoju, ki so na spodnjem robu razvitih dežel z ekonomske, social- ne, kulturne in družbene plati. Pa si poglejmo nekaj podatkov iz lan- skega leta in jih primerjajmo s po- datki za pet let nazaj: Leta 1955 je umrljivost novoro- jenčkov na 1000 novorojenčkov zna- šala 113 primerov, lani komaj 81 primerov. Leta 1955 se je rodilo na 1000 ljudi 26 otrok, umrlo pa 11 ljudi. Lani je bilo sicer komaj 23 novorojenčkov na 1000 ljudi, smrt- nih primerov pa komaj 9. Odnos med novorojenimi in umrlimi je biil lani t^kle: Rojenih je bi^lo 430.000 otrok, umrlo pa je komaj 170.000 ljudi, naravni prirastek je znašal torej čez četrt milijona. Pri tem smo Slovenci na najboljšem. Pri nas je na 1000 novorojenčkov komaj 33 mrtvorojenih in po rojstvu umrlih Prednjačimo tudi v starostni meji prebivalcev, ki pri nas v povprečju že daleč presega petdeset let. Kot pri nas, ta'ko je tudi v svetu. Zivlijenje zmaguje nad smrtjo. IGRA NA SEDEM INSTRUMENTOV Osemnajstletfii Slavko Vragduk iz Jertovca v Hrvaškem Zagorju igra na sedem instrumentov, in to: na violino, kitaro, trobento, orgiijice harmoniko, klavir in na frulo. Vse- kaikor prenakopičen muzikalini ta- lent. KRATKE OD POVSOD SOVJETSKA ZVEZA IMA NAJVEČ ZDRAVNIKOV Sovjetska zveza ne predujači sa- mo v tehniki, temveč tudi v mnogih drugih dejavnostih. Tako ima Sov- jetska zveza največ zdravnikov, saj na vsakih 10.000 prebivalcev pride nad 17 zdravmkov, ali na približno 6000 ljudi po 'en zdravnik. Na ena- ko število prebivalcev pride v ZDA 12 zdravnikov, v Jugoslaviji 7, v Angliji 5, v Indiji pa komaj po eden. OTROCI Z RADIOAPARATI V AMERIKI V ZDA imajo spet prvenstvo v številu radijskih aparatov. Ugotov- ljeno je, da na lOCiO ljudi pride 875 lastnikov radijskih aparatov. Ker v prebivalstvo štejemo otroke, starce, vojake itd., se nam ponuja dvom. Toda računajmo, da so številne dru- žine, ki imajo nekoliko Stprejemni- kov, po dva v stanovanju, prenos- nega in še avtomobilskega, nekateri pa še več. KOZA IN OGLEDALO Ko je neka gospodinja v Vaijevu kuhala kosilo, je njena koza prico- potala v stanovanje, prišla v spal- nico. Tu je v ogledalu zagledala »rogato nasprotnico«. Siklonila je glavo, se zapodila v boj in razbila poleg glave tudi ogledalo. Dandanes otroci brez pridržka verjamejo, da je človek nastal iz opičjega prednika. Toda v isti sapi so prepričani, da je ta opica prišla na svet v konici vesoljske rakete. ■ Otroka boste najhitj^eje navadili, da bo znal ceniti denar na ta način, če si ga od njegh sposodite. So ljudje, ki skrbijo za to, da se kaj zgodi, potem so taki, ki gledajo na to, kaj se je zgodilo, so pa tudi takšni, ki sploh ne opazijo, da se karkoli dogaja. »CELJSKI STROP« JE ZAVA- ROVAN Celjani se radi ponašamo s »Celj- skim stropom«, in ga kažemo vsa- komur, ki se le količkaj zanima za umetnost in zgodovino. Toda, ali veste, da so ta strop, to veliko kulturno in zgodovinsko vred- nost našega mesta, šele lani zava- rovali pred ognjem? Na srečo se iM pripetilo nič takšnega, zaradi česar bi lahko nekatere ljudi bolela glava. Zdaj je umetnina rešena in zavaro- vana in bodimo veseli, da je tako-