TRG OVSKI-tlST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za 'A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, dne 11. oktobra 1932.
štev. 117.
Načelna beseda o zadrugah
Gospod dr. L. F. je na naš zadnji članek odgovoril v >Slovencu« s člankom, v katerem nas med drugim poziva, da točno navedemo, od katerih davščin so opravičene zadruge in konzumi. Čeprav smo mi to ze večkrat navedli v »Trgovskem listu., bomo g. doktorju vendarle ustregli, enako mu bomo odgovorili tudi na vse druge njegove pripombe in na druga njegova vprašanja. Za danes pa hočemo spregovoriti par načelnih besedi o pomenu zadrug za javnost, ker je le tako mogoče, da bo naša debata z zagovornikom konzumov, g. dr. L., res temeljito izvedena.
Zlasti hočemo razjasniti odnos zadrug in konzumov do javnosti, ker od tega Od-nošaja odvise vsi privilegiji, ki jih uživajo prave zadruge ko tudi vse zadružne trgovine, podjetja in konzumi.
Zadružna misel, da se s skupnim naporom vseh v isti stvari interesiranih ljudi ustvari nekaj, česar posameznik ne zmore, je iia vsak način zdrava, koristna in v korist javnosti. Zato je tudi pravilno, če na lem načelu zgrajena zadruga uživa podporo javnosti.
Tako 11. pr. je čisto jasno, da zasluži podporo kmetijska zadruga, ki je nastala, da si vsa vas nabavi dobro plemensko živino, ker se bo z njo kakovost živine zboljšala, ker bo s tem narodno premoženje povečano. Ne samo član zadruge bo imel doloiček od dela zadruge, temveč vsi sloji, ker bo boljša živina dala konzumemtu boljše meso, obenem pa tudi omogočila večji izvoz, ki zaliteva samo kvalitetno živino.
Prav tako je jasno, da so razne mlekarske zadruge v interesu javnosti, ker šele v zadružnih mlekarnah je mogoča res dobra kontrola mleka in šele v zadružnih mlekarnah morejo kmetovalci izdelovati -mlečne izdelke v kvaliteti, ki jo zahteva trg.
Enako morejo reči o sebi vse kreditne zadruge, da je njih poslovanje v interesu javnosti, zakaj one zbirajo denar in ga dovajajo vsemu narodnemu gospodarstvu, one nadalje skrbe za nizko obrestovane kredite in vrhu tega napeljujejo ljudi k varčevanju. Denarni trg, ki se more opreti na zdravo kreditno zadružništvo, more prenesti marsikatero stisko.
Pa ludi raznim nabavljalnim zadrugam za nakup kmetijskih strojev, za zboljšanje pašnikov, za produkcijo električnega toka, ne bo nihče odrekal, da je njih delo tudi splošnosti v korist. Kajti čim bolj napreduje kmetijstvo, tem večje je narodno premoženje, tem boljše se godi narodu.
Vse te zadruge imajo izrazito produkcijski namen, one hočejo nekaj ustvariti, ali pa omogočiti kmetu (ko kreditne), da nekaj ustvari. Vse te zadruge so tudi v vsakem pogledu zveste zadružni misli, ker hočejv s skupnimi močmi ustvariti nekaj, česar posameznik ne zmore. Vse te zadruge so sicer namenjene le svojim članom, indirektno pa koristijo vsej javnosti in zato je v redu, če jih javnost podpira, zlasti še, ker neben zadružni funkcijonar ni za svoje delo plačan in ker je edini dobiček zadružnega člana dobiček, ki ga ima vsa zadruga.
Nikakor ni mogoče reči, da bi pri vsem silnem naporu našega zadružništva, to že doseglo vse svoje cilje^ Nasprotno je še polno panog, ki so od zadružništva skoraj neizrabljene. Tako čaka kmetijske zadruge še silno delo, da tipizirajo vse kmetijske pridelke za izvoz, da poskrbe, da bodo šli naši pridelki v svet ne le kot sirovine, temveč tudi kot polfabrikati. Sploh je skoraj vsa kmetijska industrija pri nas nepoznana. Torej prilike za delo več ko dovolj, samo če se hoče.
Mesto tega koristnega in res zadružnega dela, se je pa pri nas večinoma iz strankarsko političnih nagibov pričelo nepravo zadružno delo, ki ne pomeni za javnost prav nobene pridobitve in ki zato tudi ne zasluži .nobene podpore javnosti. Kakšen
interes ima vendar javnost, če kupuje guin-be in slične izdelke v lokalu, ki ima naslov konzum ali pa pravi naslov trgovina. To je vendar samo stvar poedinca, ne pa javnosti. Kajti naj delujejo vsi konzumi tudi idealno, narodnega premoženja ne morejo pomnožiti, ker nič ne ustvarjajo. Zadružna misel za potrošnjo je le karikatura zadružne misli, ki nima s pravo zadrugo sploh nič skupnega. Nekaj drugega bi bile zadruge, ki prodajajo pridelke im izdelke svojih članov, ker takšna prodaja odgovarja zadružni misli in indirektno tudi služi povečanju produkejie.
Prave zadruge so imele in imajo direkten pomen za narodno gospodarstvo in zato so bile deležne podpore javnosti, to je države. Da pa se ta podpora v redu vrši, jo država predpisala, pod kakšnimi pogoji more dobiti zadruga ujeno podporo. Ta podpora je pomenila davčne olajšave, je pomenila druge ugodnosti, vselej pa je bil namen državne podpore, da se z njo pospešuje produkcija.
Ko pa so bili ti predpisi izdani, pa so hotele ludi neprave zadruge imeti koristi od državne podpore zadrugam. Izkoristili so zasluge pravih zadrug in s pomočjo njenih pravic pričeli s trgovino, in tako imamo danes konzume, ki niso drugo ko špecerijske trgovine, imamo zadružne trgovi-:
ne, ki .se v ničemer ne razlikujejo od drugih trgovin, a uživajo bonitete, ker so osnovane pod zadružnim imenom in vpisane mesto v trgovinski v zadružni register. Imamo nadalje banke, ki poslujejo prav tako ko vse druge banke, a veljajo kot zadruge, pa čeprav poznajo zadruznike le kot garante. Tudi industrijska podjetja imamo, ki poslujejo prav tako ko vsa druga pod-4e^a, a uživa/) ugodnosti, ker nosijo ime zadruge.
rrodiiosti pravih zadrug so prevzele neprave zadruge in v senci pravili zadrug žive danes zadruge, ki ne pomenijo za javnost prav nič drugo ko vsako drugo podjetje. In iz te sence hočemo postaviti vse le neprave zadruge, kar nima javnost prav nobenega interesa, da favorizira tiste, ki po krivici nosijo zadružno ime. V tam je vse naše prizadevanje in to je vsa zaliteva trgovine, ki se ne krije pod zadružnim imenom.
Podpora javnosti je bila namenjena samo produktivnim zadrugam, ne pa zadrugam za potrošnjo, ker te zadruge nimajo za javnost prav nobenega posebnega pomena. Ta namen javnosti naj se zopet izvede in zato ne odjanjamo z zahtevo, da no-. enih privilegijev konzumom in zadružnim trgovinam, ker tudi za nje mora veljati ista pravica ko za vse druge.
Kako znajo Čehi dvigniti svoj izvoz
Uvoz kave naj dvigne češkoslovaški izvoz
2e dostikrat so bili Čehi naši učitelji in sedaj imamo znova priliko, da se od Čehov naučimo, kako je mogoče dvigniti naš izvoz brez posebnih težkoc in stroškov, 6e je le količkaj dobre volje.
Kakor mi in vse druge evropske državo, uvažajo tudi Cehi kavo iz čezmorskih dežel. Ker pa nimajo Čehi direktnega dostopa do morja, prihaja skoraj vsa kava čez tuja pristanišča in večinoma je tudi kupljena v tujih pristaniščih. Tako je češkoslovaška uvozila leta 1931 151.075 q kave v skupni vrednosti 172-4 milijone čk. Od te množine je prišlo čez Hamburg kave za 114, čez Trst za 8T milijonov čk, dočim je direktno na češkoslovaški naslov prišlo iz Brazilije kave le za 25-4, iz Venecuele za IT in iz drugih srednje ameriških republik za 14 milijonov čk. Jasno je, da je v izvozni statistiki Brazilije bila navedena kot v Češkoslovaško poslana kava samo ona, ki je prišla direktno, vsa druga je Ibila vpisana v dobro Hamburgu, oziroma Nemčiji. Vsled tega je veljala Češkoslovaška za Brazilijo le kot manj važen konzu-ment kave, na katerega se ni treba dosli ozirati. Pri današnjih splošnih deviznih omejitvah in pri prizadevanju vseh držav, da dovolijo uvoz blaga samo državam, ki so važne za njih izvoz, je imela vsled tega Češkoslovaška občutno škodo.
Češkoslovaška devizna komisija je zato sklenila, da se more v bodoče vršiti uvoz kave samo potem kompenzacij. Če hočejo torej češkoslovaški uvozniki naročili kavo,
morajo skrbeti, da naroči Brazilija za isto vrednost češkoslovaško blago, ker drugače ne morejo dobiti deviz za plačilo kave. Češkoslovaški uvozniki morajo zato najprej opozoriti brazilske prducente kave, da gre velik del v Hamburg poslane kave na Češkoslovaško in da je torej Češkoslovaška zelo važen konzument brazilske kave. Zato je tudi v interesu same Brazilije, da naroča blago na Češkoslovaškem, ker drugače ne bo prodala kave na Češkoslovaškem. Ena roka umiva drugo. Seveda pa bodo morali češkoslovaški uvozniki kave v zvezi s češkoslovaškimi izvozniki pripraviti vse potrebno, da se bo Brazilija lahko odločila za nakup češkoslovaškega blaga. Ker imajo Čehi zunanjo trgovino zelo dobro organizirano, ni nobenega dvoma, da se bo Češkoslovaški tudi posrečilo, da se Ibo na brazilskem trgu krepko zasidrala.
Tudi mi smo veliki konsumenti kave in tudi mi bi mogli to zelo dobro izkoristiti za naš izvoz. Vemo tudi, da so svoje dni ljubljanski trgovci že skušali v tem pogledu doseči pozitivnih rezultatov, da pa so naleteli na tako malo umevanja, da je bila njih inicijativa popolnoma brezuspešna. Morda bo sedaj, ko je tudi stiska nastopila kot učiteljica, stvar lažje dosegljiva in da bomo tudi mi poskusili z našim uvozom povečati naš izvoz. Češkoslovaška že dela tako, zakaj ne bi mi sledili njenemu nauku, ni prav nobenega razloga, kvečjein če se nam še vedno predobro godi.
Indeks cen na veliko
Oddelek Narodne banke za gospodarsko proučavanje navaja za september te indekse cen:
september avgust september 1932	1932	1931
rastlinski proizvodi	577	640	704
živalski proizvodi	56-8	536	70 6
mineralni proizvodi	748	77 3	742
industr. proizvodi	fr-M)_____63-4____________72'2
celotni indeks	618	62 6	71'6
izvozni proizvodi	56-3	57'0	70'7
uvozni proizvodi	68 3	66'5	66 6
Celotni indeks je torej popustil v primeru z onim prejšnjega meseca za 0-8 točke. Znaten je padec indeksa pri rastlinskih proizvodih in to vsled padca cen koruzi, vinu, ječmenu in zlasti suhim češpljam, ki so prišle na trg kot novo blago. Cena živalskim proizvodom pa se je popravila, in sicer za 3'2 točke. Zlasti so se popravile cene jajcem, srednjim svinjam,
govejim in ovčjim kožam, dočim so težke svinje v ceni popustile. Mineralni proizvodi so padli v ceni za 2-5 točke in to vsled znižanja cene premogu. Indeks industrijskih proizvodov je v nalahnein dvigu.
Razmerje indeksa med izvoznimi in uvoznimi predmeti se je znova poslabšalo za nas.
• * *
IZVOZ SADJA
Centralna komisija za izvoz sadja pri trgovinskem ministrstvu sporoča, da se je izvozilo iz naše države v času od 21. do 30. sept. svežih češpelj: v Avstrijo 551 vagonov, v Nemčijo 167, v Češkoslovaško 165, v Poljsko 8 in v Holandsko en vagon. Jabolk se je izvozilo v Nemčijo 123, v Avstrijo 23, v Češkoslovaško 66, v Španijo 18, v Poljsko 10 in v Nemčijo 6 vagonov.
Dravska banovina najbolj zadolžena
Konec bajke o bogati Sloveniji
Kmetijsko ministrstvo je po Agrarni banki zbralo še manjkajoče podatke o kmetski zadolžitvi ter je končna slika kmečke zadolžitve ta:
banovina	dolžnikov	dolga
Dravska	55.631	1,118,601.948
Savska	143.834	1,072,886.817
V rbaska	75.934	290,378.431
Primorska	75.529	692,178.679
Drinska	89.304	608,587.741
Zetska	51.920	454,899.804
Dunavska	83.689	1,538,958.595
Moravska	57.666	313,438.518
V ardarska	32.514	206,192.809
Uprava mesta		
Beograda	49	5,307.029
V vsej Jugo-		
slaviji	647.070	6,351,490.465
Ker je vrednost zemlje v Duuavski banovini še enkrat večja ko v Dravski in ker je tudi Dunavska banovina mnogo večja in mnogo bolj obljudena od Dravske (Dunavska 28.160 kv. km in 2,310.220 prebivalcev, Dravska 15.936 kv. km in 1,120.549 prebivalcev), je glede kmečke prezadolženosti Dravska banovina na prvem mestu.
Ta prezadolženost je tem težja, ker so revnejši kmetje zlasti prezadolženi, kakor kaže statistika.
V Dravski banovini je na posestvih
od 0—10 ha od 10—30 ha od 30—75 ha od 75—100 ha nad 100 ha
dolgov 638,540.564 363,761.143 91,118.674 10,959.996 14,281.569
dolžnikov 42.608 11.319 1.473 128 108
Štiri petine vseh dolžnikov je torej med najmanjšimi posestniki in skupno s srednjimi posestniki deset enajstin vsega dolga na njih ramah. Pri sedanjih cenah za kmetske pridelke je ta zadolženost v resnici katastrofa, ki nujno zahteva odpomoč.
Predvsem treba najti za male kmete novega zaslužka, kar je dosegljivo le z za-poslenjem domače industrije in čim večjo razširitvijo hišne industrije, še nujnejše bi bilo, da se poskrbi za izvoz lesa in kmečkih pridelkov in v tem pogledu bi morala država tudi s svojo tarifno politiko pospeševati lesno industrijo. Kakor uči naš današnji referat o lesni trgovini, pa še vedno previsoke tarife skoraj one-inogočujejo lesni izvoz.
A tudi davčna obremenitev prezadolženega kmeta se mora zmanjšati. Dolgo vrsto let se je silno mnogo in rado govorilo o bogati Sloveniji, ki lahko vse plača. Z ugotovitvijo, da je Dravska banovina od vseh banovin najbolj zadolžena, pa mora biti te bajke o bogati Sloveniji konec. V prav izdatni meri je bila Slovenija vsled te bajke dostikrat prikrajšana, zato pa je treba sedaj nuditi pomoč, da se reši iz velike prezadolženosti. Kajti kmečka prezadolženost pada na vse sloje in na vso banovino in vsled nje pešajo trgovina, obrt in industrija.
Vsled tega pa je potrebno, da tudi davčna uprava vse to upošteva in da sedaj tudi davčne predpise temu prhnemo prilagodi. Nikakor ne gre, da bi vsled tega, ker deluje v Dravski banovini davčna uprava najbolj točno, bila še Dravska banovina poleg dolgov še z davki najbolj obremenjena. Ena preobremenitev zahteva olajšanje tudi drugega bremena.
Zlasti pa opominja statistika kmetijskega ministrstva o prezadolženosti kmeta, da je Dravska banovina državne pomoči kot najbolj z dolgovi obremenjena banovina predvsem potrebna in upamo, da bo ta opomin tudi na merodajnih mestih našel pravilen odmev.
Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
Naša lesna trgovina
Referat g. Paplerja na občnem zboru Zveze trg. gremijev v Laškem
(Konec)
Nazadovanje naše lesne trgovine je bilo zlasti občutno v razdobju I. poli. 1930 do konca 1. poli. 1932, kakor kaže spodnja statistika.
Nazadovanje v I. polletju 1932 napram I. polletju 1930 za %	1931	za	%
Stavbni les	69-4	23-4
Želez, pragovi	96-2	76-2
Drva	34-6	6-6
Oglje	44	43-1
Lesni izdelki	73-5	20-9
Ekstrakti	66	424
Padec vrednosti izvoza v I. polletju tekočega leta napram I. polletju 1931 je, kakor kaže ta pregled, tako ogromen, da ne moremo govoriti več o krizi v lesni trgovini, marveč o njenem polomu.
Mnogi so vzroki tega velikega poloma. Zmanjšanje izvoza po količini je zakrivilo znatno reduciranje uvoza držav uvoznic lesa.
Že leta 1930, torej prvo leto krize v lesni trgovini, je uvoz držav uvoznic lesa padel od 22,422.078 ton na 20,210.968 ton, to je za 2,211.110 ton.
Proces redukcije uvoza lesa v državah uvoznicah se je v letu 1931 pod pritiskom finančnih težkoč v Evropi, zaščite domače lesne industrije in prometnih ovir, nadaljeval. Italija je uvozila n. pr. 1931 za povprečno 25%, v nekaterih vrstah lesa pa celo za 30 in 46% manj lesa, nego 1930.
Uvoz lesa v Avstrijo je padel v I. polletju tekočega leta za 251.837 mtc.
Ogrsko tržišče se je napram našemu izvozu popolnoma zaprlo.
Anglijo smo skoraj docela izgubili. Francoski kontingent nas ne zadovoljuje; trg v Grčiji je ogrožen radi težavnih gospodarskih prilik v Grčiji; na čezmorska tržišča pa danes niti ne moremo računati.
Zgledi za izboljšanje tega položaja v bližnji bodočnosti, kljub vsem mednarodnim prizadevanjem za uravnovešenje, torej nikakor niso ugodni.
Samopomoč lesne trgovine
In v tej stiski se je naša lesna trgovina in industrija oprijela samopomoči — v organizaciji, pričakovala pa je tudi naj-izdatnejše pomoči od državne uprave, kajti poleg težkih posledic, ki jih je prinesel naši lesni trgovini neugoden položaj na mednarodnem lesnem trgu, trpi naša lesna trgovina tudi radi notranjih težkoč, ki jih povzroča neusmerjenost naše lesne politike.
Zato smo upravičeno pričakovali nujnih ukrepov, ki naj bi olajšali situacijo. Ti ukrepi naj bi se nanašali predvsem na ureditev izvoza in vpostavitev organizacije
jugoslovanske lesne trgovine in industrije, ki naj bi prinesla neko stabilnost v trgovanju in kvalitativni napredek.
Pereče je nadalje tarifno vprašanje. Naše prevozne tarife nikakor ne odgovarjajo sedanjemu gospodarskemu položaju; naši izvozniki ne uživajo tarifnih ugodnosti in so napram inozemskim izvoznikom povsem konkurenčno nezmožni.
Izraziti moramo svoje nezadovoljstvo nad popolno negativnostjo v pogledu ogrskega lesnega tržišča. Naši izvozniki imajo na Ogrskem milijonske terjatve, ki jih kljub številnim intervencijam ne morejo dobiti. Aranžma glede izvoza lesa na Ogrsko nikakor ne odgovarja našim izvoznikom in obstoja resna nevarnost, da ogrsko lesno tržišče povsem izgubimo.
Vse s konkretnimi dokazi opremljene predstavke, naj se izvozne prevozne tarife prilagode položaju in se primerno znižajo, vsa dokazovanja, da je ob previsokih tarifah onemogočena konkurenčna sposobnost naših izvoznikov, — so ostala brezuspešna.
Akcija naše organizacije radi olajšanja izvoznih uverenj niso uspele. Brezuspešne so ostale tudi borbe naših delegacij za enakopravnost slovenske lesne trgovine in industrije pri razdeljevanju kontingentov.
Vse premalo se je posvečalo pažnje obči lesni izvozni politiki, ki bi morala stremeti predvsem za tem, da ob tem ogromnem polomu stroke z organiziranim sodelovanjem zasebne iniciative skuša ohraniti naša zunanja tržišča in ob dovoljevanju izvoznih ugodnosti, pa čeprav bi iste zahtevale tudi žrtve, pridobiti nova tržišča.
Slovensko lesno trgovstvo stavi radi tega kraljevski vladi nujno zahtevo:
1. da z uredbo po predlogih naših organizacij uredi izvoz lesa in upostavi avtonomno organizacijo jugoslovanske lesne_ trgovine in industrije po produkcijskih področjih s centralnim uradom pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki naj daje smernice naši lesni izvozni politiki.
2. Ob splošni tendenci po kontingentira-( nju uvoza lesa, naj se stremi za dosego čim ugodnejše kvote, ki naj se v notranjosti države porazdeli na posamezna produkcijska področja po ključu, ki naj ga sestavi ministrstvo za trgovino in industrijo na osnovi železniške statistike.
3. Z ozirom na to, da dosegajo železniške prevozne tarife v notranjem prometu dve tretini vrednosti blaga^ kar najobčut-nejše ovira notranji blagovni promet, naj se prevozne tarife ob upoštevanju paritete, tako za notranji kot izvozni promet znižajo za 50%.
Silno nazadovanje avstrijskega izvoza
S svojimi uvoznimi prepovedmi in omejitvami je hotela doseči avstrijska vlada zmanjšanje uvoza. Ta namera se ji je docela posrečila. Ali pri tem je doživela to presenečenje, da je dosegla tudi to, česar nikakor ni hotela, da je namreč grozno padel njen izvoz. Že meseca maja, v prvem mesecu izvoznih prepovedi, je padel izvoz za 36-8%, v juniju za 43%, v avgustu za 36-8, torej povprečno za 40% v primeri z izvozom v lanskih mesecih. Še žalostnejše pa je za Avstrijo, da je zlasti padel izvoz čisto izdelanih fabrikatov, ki dajejo Avstriji največ zaslužka. Izvoz teh pa je nazadoval v maju za 46-6%, v juniju za 46-7%, v juliju za 46-6 in v avgustu celo za 48-8%. V primeri z lanskim letom je torej ta, za Avstrijo najlbolj važen izvoz padel za polovico. Avstrijski trgovci se sedaj boje, da bo ta izvoz še bolj padel, za 60 do 70%, če Avstrija takoj ne preneha s svojo pretirano agrarno politiko.
POLJSKA ZUNANJA TRGOVINA
V prvih osmih mesecih t. 1. je znašal poljski izvoz 706-3 milijonov zlotih napram 1247-7 mil. v istem času lani. Izvoz se je torej zmanjšal za 45%. Prav tako pa se je zmanjšal tudi uvoz in sicer od 1043-3 mil. zl. v prvih 8 mesecih lani na 569-9 mil. zl. letos. Zunanja trgovina Poljske je torej še vedno aktivna. Od uvoznih držav je na prvem mestu Nemčija, na drugem U. S. A , od izvoznih pa Anglija (18%), Nemčija pa s 15-1% na drugem mestu.
Ruske žitne skrbi
»Lokalanzeiger«-ju poročajo iz Moskve: Poljedelski položaj Rusije je po uradnih podatkih katastrofalen. Tako glede jesenske setve ko glede dobave žita s strani kmetov je bilo letos veliko manj doseženo ko lani. Dne 1. oktobra je bilo dokončano šele 64’7°/o jesenske setve. Žita pa je bilo dne 1. oktobra oddano šele 37°/o, to je 27°/u' manj ko 1. oktobra lani. Najslabše so razmere v severnem Kavkazu, Kazakstanu, vzhodni Sibiriji in v Uralu. V nekaterih krajih Sibirije so kmetje čisto odkrito sabotirali vse odredbe vlade in pridržali za sebe sploh vse žito. Kljub težkim kaznim so kmetje prodali žito na prostem trgu, dočim ni vlada dobila od njih niti grama žita.
ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE
V avgustu je znašal nemški uvoz 331 milijonov mark, izvoz pa 428 milijonov mark, torej je bila nemška trgovinska bilanca suficitna za 98 milijonov mark. V juliju je znašal suficit samo 66, v juniju 90, v maju 96 in v aprilu 54 milijonov mark. V prvih osmih letošnjih mesecih je bila nemška zunanja trgovina aktivna za 760 milijonov mark. V primeri z lani pa se je položaj zelo poslabšal, ker je bila nemška zunanja trgovina v prvih osmih mesecih lani aktivna za 1575 milijonov mark. Nemčija upa, da bo proti koncu leta svojo trgovinsko bilanco izboljšala, ker ji ne bo treba uvoziti žita; vprašanje pa je, če se ji bo to posrečilo, ker ji grozi vsled njene pretirane agrarne politike bojkot od glavnih izvoznih dežel Nemčije, tako od Holandske in vseh skandinavskih držav.
Seje davčnih odborov bodo zopet
Davčna uprava za Ljubljano mesto razglaša:
Seje davčnih odborov za mesto v Ljubljani, ki so bile s tukajšnjim odlokom z dne 25. julija 1932., štev. 6006 odgodene za nedoločen čas, se bodo vršile v času od 12. oktobra do vštetega 22. oktobra 1932. ■ Podroben vrstni red posameznih strok davčnih zavezancev, ki je ostal nespremenjen, je razviden iz pregleda pri mestnem načelstvu v Ljubljani in tudi pri tej davčni upravi, Vodnikov trg štev. 5/11. pred razpravnim prostorom.
Pričetek seje je:
a) za trgovski odbor vsakokrat predpoldne ob 8. uri.
b) za obrtni odbor vsakokrat popoldne ob 15. uri.
Dr. F. Derganc
šef-primarij kirurg, odd. v p.
Ljubljana
Komenskega ulica 4
ne ordinira do preklica
Davek na poslovni promet
Ministrstvo za finance je z razpisom z dne 5. septembra 1932 br. 30946/111 izdalo to pojasnilo:
1. Osebe, katerih celoten kosmati promet presega 500.000 Din, in se ta promet nanaša deloma na predmete, ki podlegajo skupnemu davku na poslovni promet, deloma pa na predmete, ki podlegajo splošnemu davku na poslovni promet, morajo voditi eno knjigo opravljenega prometa za vse predmete obeh vrst davka.
2. Te osebe morajo plačevati tudi splošni davek na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za skupni davek na poslovni promet, toda v mesečnih in letnih prijavah morajo poselbej označiti predmete, ki podlegajo 2% stopnji skupnega davka na poslovni promet.
3. V takih primerih se mora tudi odmera splošnega davka na poslovni promet izvršiti po odredbah zakona o skupnem davku na poslovni promet.
V tem odloku je najvažnejše to, da se v primerih, v katerih plačuje davkoplačevalec obe vrsti davka na poslovni promet, prijavlja promet in odpremlja davek po predpisih, ki veljajo za skupni davek.
Medič-ZanklhMni k!ej “ f
^	“ zarje in slikarje, ste-
klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko
PRIREZ NA LUKSUZ ZA BLAGO IZ UMETNE SVILE
Davčni oddelek finančnega ministrstva pojasnuje v posebnem pojasnilu finančnim direkcijam, »da blago, izdelano iz umetne svile, ki je označena v popisu luksuznili predmetov od št. 24 do št. 54 podleži pri-rezu na luksuz«. Prav tako pa tudi obuvala, narejena iz navadne kože, če imajo večje ali manjše lakaste všivke ali dele.
KROŠNARENJE V BEOGRADU PREPOVEDANO
Upravnik mesta Beograda je 5. oktobra izdal naredbo, da se na vsem ozemlju Beograda prepove vsaka prodaja po ulicah in vsako krošnarenje. Kdor bi se proti tej naredbi prekršil, bo kaznovan z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni. Preje je bila ulična prodaja prepovedana le v središču mesta, sedaj pa je ta prepoved razširjena na vse ozemlje mesta.
Vsled neprestanih kršitev reda na meji,
je izročil naš odpravnik poslov bolgarski vladi spomenico, v kateri zahteva imenovanje mešane bolg.-jugoslov. komisije, da napravi red na meji.
Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so v septembru zopet narasle za 8-9 milijonov (vse leto za 66) in znašajo sedaji 400T milijonov Din.
Beograjska občina je imela od vodovoda 23,506.539 Din dohodkov in 25,266.195 stroškov, torej za 1,750.000 Din deficita, pa čeprav je občino veljal kubičen meter vode 2-73 Din in ga je prodajala konzu-mentorn po 3-47 Din. Je pa olbčina za amortizacijo odpisala 3‘5 milijona Din.
V Splitu je bila slovesno otvorjena prva ladjedelnica v naši državi.
Beograjska banka »Merkur« se more vsled sklepa vlade poslužiti ugodnosti čl. 5. zakona o zaščiti kmeta. Vloge na knjižice in tekoči račun mora obrestovati po 5%.
Cementarna »Croatia« v Podsusedu je zopet uvedla normalno obratovanje s 700 delavci, dočim jih je še pred kratkim zaposlovala le 100.
Naš izvoz v Češkoslovaško je znašal v prvih 6 mesecih 1. 1931 163,9, letos pa 207,2 milj. čsl. kron, naš uvoz iz Češkoslovaške pa se je zmanjšal v istem času od 424,5 na 225,9 milj. čsl. kron.
Na praški trg je poslala Eksportna zveza mlekarskih zadrug en vagon sirovega masla, ki se v Pragi zelo dobro prodaja.
Ruinunski finančni minister je predložil parlamentu zakon, s katerim se zmanjšujejo drž. izdatki za 1040 mil. lejev.
Češkoslovaška je sklenila z Nemčijo sporazum, po katerem more uvoziti v Nemčijo
20.000 met. stotov hmelja po carini 70 mark za 100 kg.
Plače češkoslovaških uradnikov bodo vsled sporazuma vladnih strank reducirane le za 8%, mesto za nameravanih 15%. Pokojnine ne bodo reducirane.
4000 uradnikov, od 80.000, kolikor jih je vseli, bo v Avstriji do konca t. 1. odpuščenih.
Francija je začetkom t. m. znižala plače drž. nameščencem za 5 do 8%.
Letošnja žitna žetev v Španiji je dala
75.1 milijonov kvintalov.
20 milijard posojila namerava najeti francoska vlada za razna investicijska dela, da ž njimi zmanjša brezposelnost.
Veliki nemški zavodi Klockuer VVerke, ki so izkazovali lani 5 milijonov mark čistega dobička, zaključijo letošnje leto z deficitom 10-43 milijonov mark.
Ameriška vlada je dovolila farmerjem delni moratorij (do 75%) za posojila, ki so jih prejeli od države, da bi si farmerji mogli nabaviti potrebna semena.
Državljanska vojna je izbruhnila v Tibetu. Dalei Lama, ki so ga Tibetanci po božje častili, je pobegnil.
Ravnatelji bivše Creditanstalt jamčijo vsled sodnega sklepa osebno za izgubo banke. Sklep pa je precej prekasen, ker je ostalo le še malo imetja, ki ga more vlada zapleniti.
Mednarodna konferenca o ureditvi vojnih dolgov Ameriki bo začetkom 1. 1933 v Londonu.
8 milijonov lir je poneveril blagajnik banke »Banco di Sicilia« svoji banki in ušel. Vsi italijanski listi, ki so prinesli to vest, so bili zaplenjeni.
Banque Bclge pour 1’Etranger bo’ izplačala letos samo 6% dividendo napram 8-odstotni lani.
Banque de France je podaljšala Rurau-niji devizni kredit v višini 250 milijonov frankov za 9 mesecev.
Državni dolgovi Združenih držav Sev. Amerike so znašali po poročilu ameriškega finančnega ministrstva dne 30. septembra 19.750 milijonov -dolarjev in so narasli v enem letu za tri milijarde.
>BUDDHA<
T RADE MARK
99
BUDDHA"
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Večna pot 15
Telefon 26-26
Telefon 26-26
J
J
0 uvedbi 40urnika
Združeni delavski sindikalni savez Jugoslavije je poslal naši skupščini in vladi spomenico, da sprejme tudi Jugoslavija predlog Mednarodnega urada za delo, da se uvede mesto 48urnika 40urnik. V sedanji težki krizi, ko bo kmalu na vsem svetu 30 milijonov brezposelnih delavcev, je mogoče te delavce zaposliti -samo na ta način, da se z zmanjšanjem delovne dobe . napravi prostor za zaposlenje brezposelnih. V tem je velika utemeljitev predloga Mednarodnega urada in sama po sebi, brez ozira na tl moja de jstva, je ta utemeljitev tudi pravilna. Kakor je že pred vojno vedno večja kapaciteta strojev dovoljevala redukcijo delovnega časa in s tem zboljšanje delavskega položaja brez škode za prosperiteto podjetij, tako naj bi tudi sedaj staro predvojno sredstvo zatrlo brezposelnost.
Toda danes živimo v težki krizi in v krizi so kalkulacije drugačne ko v dobi konjunkture in zato se bojimo, da delavstvo od uvedbe 40urnika ne bi imelo dejansko nobene koristi, temveč verjetno celo škodo. Prav močno se nam zdi, da je sindikalni savez poslal svojo spomenico manj po tehtnem preudarku, ko pa bolj zaradi lepšega, da dokaže, kako budno čuva delavske interese.
Predvsem je treba omeniti, da danes niso vse države ratificirale niti washing-tonskega sporazuma o 48urniku. In med temi državami sta tudi Nemčija in Anglija, ki sta za razmere na delavskem trgu skoraj merodajni.
Mnogo tehtnejši pa je argument, ki izhaja iz krize. Velik del naših podjetij že danes komaj zmaguje težave; d«, bi z uvedbo 40urnika še povečal produkcijske stroške, je le malo verjetno. Pri mnogih naših največjih industrijah pa sploh ne igra delovna doba prav nobene vloge in v Trbovljah ter raznih drugih velikih industrijskih podjetjih bi bili delavci in lastniki veseli, če bi imeli naročil vsaj za 40-umik. Vsi pa vemo, da se v mnogih fabri-kah in rudokopih dela le po par dni na teden, da smo praktično prišli že mnogo pod 40urnik in da je tu brezposelnost le vsled pomanjkanja naročil. 40urnik zato praktično sploh ne bi bistveno zmanjšal
Na svetovnih borzah je slabo razpoloženje
Na svetovnih borzah so v zadnjem tednu tečaji popustili. Še prejšnji teden je nastopilo rahlo zboljšanje, sedaj pa so morale vse borze odpisati tečaje. Posebno občutne so izgube na berlinski borzi. Spodnje številke jasno kažejo to popustitev tečajev:
Koncem 1927 borzni indeks = 100%.
7,a(.	17. IX. 24. IX. 1. X.
1.1929	1932	1932	1932
Berlin	113-6	‘267	26-3	24-6
London	102-6	53-1	54-1	53-1
Pariš	156-8	61-663-6	63-6	59-8
Bruselj	133-8	32-7	33-3	31-7
Amsterdam	104-5	32-0	31-9	31-6
Stockholm	109-5	12-6	12-7	12-7
Curih	101-0	43-9	45-8	44-7
Dunaj	91-4	37-7	37-9	37-4
Praga	108-3	59-7	58-9	59-0
Newyork	137-3	41-1	46-6	45"5
Borzni indeks je bil izračunan leta 1927 iz indeksnih številk za delnice na desetih svetovnih borzah na 100. Iz gornje statistike se nazorno vidi, kako je svetovna kriza zagnala vse tečaje navzdol, ki se od tedaj kar ne morejo popraviti.
Že v 24 urah !=' SSf-tU:
klobuke itd.	Škrobi
in svetlolika srajco, ovratnike in manšete. l’ere. suši. uiouga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22 72
brezposelnosti, kvečjemu v nekaterih manjših podjetjih, ki pa bi se 40urniku upirala z vso silo.
Pa recimo, da se 40urnik v resnici uvede. Ali ni potem nevarnost, da bodo labri-ke pri splošnem pomanjkanju naročil sploh reducirale delovno dobo? V tem primeru sploh noben brezposelnež ne bi prišel do dela, pač pa bi bili vsi delavci v nevarnosti, da bi vsled krajše delovne dobe dobili tudi manjšo plačo. Prav resna je nevarnost, da bi 40urnik poslabšal standard delavstva, ker ile v dobi konjunkture more ohraniti delavstvo tudi pri zmanjšani delovni dobi svoj pridobljen standard, nikdar pa v dobi krize.
Brezposelnost je tako ogromno in splošno zlo, da ga z majhnimi injekcijami sploh ni mogoče odpraviti, še najmanj pa s skrajšanjem delovne dobe, ker to se pravi premetavati denar iz enega žepa v drug žep in si domišljati, da je sedaj več denarja, ker je denar tudi v žepu, v katerem ga preje ni bilo. Ali denarja je pri tem ostalo natančno toliko; kolikor ga je bilo. Prav to je z delovno dobo. Naj bo predpisan 48urnik ali 40urnik, vsled tega ni niti za spoznanje več možnosti za delo. Samo vsled pomanjkanja možnosti za delo pa je današnja brezposelnost.
Zato vse nič ne pomaga, dokler ne ustvarijo države novih možnosti za delo. Mednarodni urad za delo je dal v tem pogledu že konkreten predlog in to je njegov milijardni investicijski načrt za izvedbo orjaških del v vsej Evropi. Tu bi bila naloga za delavsko zastopnike, da razvijejo kar .zmagovito propagando y,a uresničenje tega investicijskega načrta in brezposelnosti bo v veliki meri manj. Še nekaj drugih možnosti je, ki so pa zaenkrat manj konkretne in zato jih tudi posebej ne omenjamo.
V zelo industrijskih državah bi na vse zadnje mogel 40urnik vsaj deloma zmanjšati brezposelnost, pri nas pa res ni računati, da bi dal mnogo blagoslova. Dvomimo celo, če se bo zaradi njega razvila diskusija, kajti za rešitev naše gospodarske krize je cela vrsta drugih vprašanj neprimerno važnejša, ko pa skrajševanje delovne dobe. Od prevelikega dela res ne trpimo.
Bombažna žetev letos slaba
Poljedelski urad Združenih držav Sev. Amerike ceni v svojem poročilu z dne
1.	oktobra stanje bombažne žetve na 54-2% normalnega stanja. V letu 1931 je znašal donos žetve 69-3%, leta 1930 pa 53-5% normalnega donosa.
Na podlagi tega stanja ceni poljedelski urad vso bombažno žetev na 11,425.000 bal napram 17,060.772 v letu 1931 in 13,931.597 v letu 1930.
Rumunija ne pride pod kontrolo
Zveza narodov je sporočila rumunski vladi pogoje, ki jih je izdelal finančni odbor Zveze narodov za reorganizacijo rumun-skih financ. Ti predlogi najprej na drobno analizirajo sedanje finančno stanje Rumu-nije in nato navajajo, kako bi se mogla z ozkim sodelovanjem rumunske vlade in finančnih organov Zveze narodov izvesti sanacija rumunskih financ. To sodelovanje ne bi imelo oblike kontrole. Samo nekaj strokovnjakov in odposlancev Zveze narodov bi bilo rumunski vladi stalno na razpolago in bi jej pomagali pri reorganizaciji financ. Ti pomožni organi Zveze narodov pa ne bi imeli svojega stalnega sedeža v Bukarešti, kakor ob priliki saniranja avstrijskih (na Dunaju) in madjar-skih (v Budapešti) financ, temveč bi prišli v Bukarešto samo tedaj, kadar bi to želela rumunska vlada.
PRED OBNOVITVIJO PROMETA S PRISTANIŠČEM SANTOS Ker je ponudil general Klinger, komandant revolucionarnih čet v državi Sao Paolo premirje brazilski vladi in je torej pričakovati, da v kratkem nastopi v Braziliji normalno stanje, bo tudi obnovljen promet z glavnim izvoznim pristaniščem kave, Santosom. Zaloge kave v Santosu pa so majhne, ker vsled revolucije ni prihajala kava na trg. Zato bo mogel Santos šele čez nekaj časa oferirati dobro kavo za promptno dobavo.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini: tvrdke R. in Z. Pajk v Celju. Konkurz-ni sodnik dr. Dolničar, upravnik mase dr. Kalan, odv. v Celju. Prvi zbor upnikov dne 15. oktobra ob 8-30, oglasitveni rok do 16. novembra, ugotovitveni narok pri sodišču v Celju dne 3. decembra ob 8.30.
Odpravljen je konkurz Franka Arpada v Ptuju, ker je bila razdeljena vsa masa.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini:
trgovca Bračka Josipa v Mariboru; poravnalni sodnik dr. Kovča, poravn. uprav. Fabjan Anton, davčni nadupravitelj v p. — Narok za sklepanje poravnave dne 10. novembra ob 10. soba št. 84. Rok za oglasi-tev do 5. novembra. — Poravnalna kvota 40 odstotkov.
lekarnarja Fedorja Gradišnika in soproge v Celju. — Porav. sod. dr. Dolničar, uprav. dr. Mikuletič, odv. v Celju. Poravnalni narok dne 14. novembra ob 8.30, prijavni rok do 9. novembra, poravnalna kvota 50 odstotkov.
neprotokoliranega trgovca Kosmača Svita v Lučah ob Savinji. — Porav. sodnik dr. Novak, upravnik dr. Rosina, odv. v Gornjem gradu. Porav. narok dne 14. novembra ob 11.; prijavni rok do 9. novembra; poravnalna kvota 50°/».
, trgovca Antona Schusterja v Ljubljani, Mestni trg 25. — Porav. sod. A. Avsec, porav. uprav. dr. Natlačen, odv. — Narok za sklepanje poravnave dne 17 novembra ob 9., soba št. 140, rok za oglasitev do
11.	novembra.
neprot. trgovca Karla Zupanca v Lokah, Trbovlje. Porav. sod. dr. Pernat, upravnik dr. Flego. Poravnalni narok pri sodišču v Laškem den 15. novembra ob desetih., prijavni rok do 10. novembra; poravnalna kvota 40%.
Potrjene so poravnave: trgovke Tiselj Reze na Planini pri Sevnici, mizarskega mojstra Zupančiča Antona v Celju ter trgovca Simona Kocbeka pri Sv. Ani na Krembergu.
Vse trgovce opozar/amo
na Dopisno trgovsko šolo
Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči
vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike
Ob iščitfe auiomaiični bule!
D A | - D A M •
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Kočevje.
Besedilo: Merkantilnu. banka d. d.
Glasom sklepa rednega občnega zbora Merkantilne banke d. d. v Kočevju z dne 18. julija 1932, posvedočenega v notarskem zapisu istega dne, je prešla družba v likvidacijo.
Besedilo firme odslej: Merkantilna banka d. d. v Kočevju, v likvidaciji.
Likvidatorji: Erce Franjo, podravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Vaje Stanislav, namestnik dirigenta Zadružne gospodarske banke d. d. podr. v Kočevju, Sirnik Alojzij, uradnik Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, dr. Slokar Ivan, gen. ravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Vidic Viktor, dirigent Zadružne gospodarske banke-podr užjoiice v Kočevju, Miklavčič Franc, prokurist Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani in Nosan France, uradnik 'Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
Likvidatorji bodo zastopali družbo v likvidaciji in podpisovala zanjo pravno-veljavno na ta način, da od kogarkoli napisanemu, natiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu družbe z dostavkom »v likvidaciji« pristavita kolektivno dva člana |likvidacijskega odbora lastnoročno svoje podpise.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 17. septembra 1932.
Firm 137/32 — Reg. B I 8/8.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Motors Sales central garaže avtomobilna prometna družba z. o. z.
Diružba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 27. februarja 1920., opr. št. 2410, azpremenjeni z notarskim aktom, odnosno z odstopno pogodbo z dne 4. marca 1930., opr. št. 3608 in št. 3609 in odstopno pogodbo z dne 25. avgusta 1932., opr. št. 4915.
Izbriše se poslovodja Pelikan Roman.
Za namestovanje upravičen je odslej edini poslovodja Fabrici Valter samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 8. septembra 1932.
Firm. 843/32 — Kg C II 34/10.
VPISI V ZADRUŽNI REGISTER
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
Sedež: Maribor.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Ču-pič Filip, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Celhar Franc, brzojavni nadzornik v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 22. septembra 1932.
Firm 890/32. — Zadr. I V 40/5.
LJUBLJANSKA BORZA
Tečaj 10. oktobra 1932.
DEVIZB:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M..............
Bruselj 100 belg..........
Budimpeita 100 pengO . .
Curib 100 fr..............
London 1 tunt ......
Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 (r..............
Praga 100 kron ...........
Stockholm 100 ived. kr Trst 100 lir..............
Povpra
Sevanje
Din
Ponudbe
Din
2307 63	2318-99
1366-80	1367-60
796 07	800 01
	•		—• —
1108-36	1113-86
197-24	198-86
6694-36	6722-62
226-10	226'ii2
16979	170-66
| 292-67	294-97
Dr. Pirčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Taše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave nosilcev; do 13. oktobra t. 1. glede dobave 2400 kg svinjske masti, 800 kg ječmenove kave in 50.000 kg pšenične moke. — Direkcija državne žele-zare Vareš-Majdan sprejema do 19. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg lepenke, 2000 kg strojnega olja, 200 kg matic, 750 kg vijakov z maticami in 1.000 kg žebljev; do 26. oktobra t. 1. glede dobave 150 parov čevljev z lesenimi podplati, 20.000 kg sena ter glede dobave raznega orodja (vile za koks, lopate, grablje, sekire itd.). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1 magnetne naprave za motor. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede ddbave 1 vagona kalcijevega karbida.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg li-noksid razredčila, 50 kg terpentina, 200 kg črne barve, 25 kg zelenega emajla, 4000 kg modre galice in 300 kg salmijaka. -Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani -sprejema do 20.-oktobra t.
1.	ponudbe glede dobave 8000 kg samotnega mailterja.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave svinčene pločevine, pocmaane pločevine, konopnega tesnila, parnih ventilov, bele kovine, smirkovih plošč, listov za locenjsko žago, kovinskih žagic, krog-ljičnih ležajev, kovinskih vijakov, -podložnih plošč, nožev-isvedrov, kovinskih spiralnih svedrov, ključev za vijake, brzovrtalnih aparatov, železa, žičnikov, vijakov, prsnega stroja za bušenje, ventilov in odvajalcev' vode.
RAZGLAS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/11 L, o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v -razdobju nada-lj-nih treh mesecev in sicer od 1. julija 1932 do 30. septembra 1932 naslednje nove legitimacije:
328. Alkalay S. M., Sarajevo — »Totra« družba z o. z., tovarna trakov, Ljubljana.
329. Mujič Sačir, Ljubljana — Gajšek Ana, trgovina s preprogami, Ljubljana.
330. Čuka Una- V.,iSkoplje — Kune‘Jos. & Konip., tovarna pletenin in tkanin, Ljubljana.
331. Babanovič K. Aleksander, Štip — »Slavija« jugoslovanska zavarovalna banka, zavarovalnica, Ljubljana.
332. Kocmut Janko, Kranj — Mally & Dem-bergev tovarne za čevlje, Tržič.
333. Vičič Ivan, Beograd — lzdelovalnica slovenskih in Švicar, vezenin družba z o. z., izdelovanje slovenskih in švicarskih vezenin, Bled.
334. Čuk Franc, Moste pri Ljubljani — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
335. Podboršek Ivan, Stražišče pri Kranju — Potočnik Franjo, tovarniška zaloga šivalnih strojev, otroških vozičkov ter auončno in reklamno podjetje, Kranj.
336. Bebič Anton, Kotor — Hribar M., tovarna slamnikov, Mengeš.
337. Savič Vojislav V., Smed. Palanka — Hribar M., tovarna slamnikov, Mengeš.
338. Sadar Vinko, Ljubljana — Hribar Dragotin, tvornica pletenin, Ljubljana.
339. Senitza Maks, Celje — Pacchiafto, Knez & Co., tvornica zlate, srebrne in draguljar-ske robe, Celje.
340. Griinberger Leopold, Zavodna pri Celju — Pacchiafto, Knez & Co., tvornica zlate, srebrne in draguljarske robe, Celje.
341. Ritošek Mici, Lava pri Celju — Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana.
342. Mitkovič Anton, Murska Sobota — Stark Oton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
343. Mitrovič Gjuro, Maribor — »Mirim« Zalokar Karel, tovarna hranil, Maribor.
344. Kopač Rudolf,	Ljubljana	—	Manufaktura
»Rekord«, trgovina z manufakturnim blagom, Ljubljana.
345. Molan Ivan, Volčje — Zorko A., trgovska agentura, Maribor.
346. Vesligaj	Leo,	Ljubljana	—	Stark Oton,
trgovina z manufakturo, Ljubljana.
347. Rukavina Nlikola, Zagreb — Samec L, trgovina z galanterijo in norimberškim blagom, Ljubljana.
348. Lenarčič Vinko, Zagreb — »Pekalete« družba z	o. z.,	tovarna testenin, Ljubljana.
349. Zagorčič	Smail, Ljubljana	—	Gajšek Ana,
trgovina s preprogami, Ljubljana.
350. Simončič Miloš, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, trg. z manufakturo, Ljubljana.
351. Pajk Ludvik, Ljubljana — Pajk Rudolf, klobučarstvo, Ljubljana.
352. Blenk Robert, Ljubljana Manufaktura »Rekord«, trg. z manufakturo, Ljubljana.
353. Franzot Karel, Udmat — Manufaktura »Rekord«, trg. z manufakturo, Ljubljana.
354. Matelič Peter, Ljubljana — »Malina« družba z o. z., prodaja sadnih sokov in marmelade, Ljubljana.
355. Ravnikar Rudolf, Medvode-Goričane — Ravnikar Regina, izdelovanje domačih jajčnih testenin, Medvode-Goričane.
356. Peter Josip, Ptuj — Gusel Adalbert, vele-žganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor.
357. Intihar Ferdinand, Bukovec — Holynski Karel, fotograf, Ljubljana.
358. Bergler Josip, Domžale — Tovarne klobukov in slamnikov Ladstat-ter, Kurzhaler, Oberwalder, Stemberger, družba z o. z., tovarne klobukov in slamnikov, Domžale.
359. Salesin Leopold, Ljubljana — Ant. Krisper Coloniale, veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe, velepražarna kave, mlini za dišave, Ljubljana.
360. Smerdelj Miroslav, Ljubljana — Meden Viktor, veležganjarna, Ljubljana.
361. Dolenc Alojzij, Ljubljana — »Radio« reg. zadr. z oni. zav., trgovina z radio aparati, Ljubljana.
362. Vivod Vinko, Zagreb — Goeken Herman, izdelovanje čevljev, Tržič.
363. Kocmut Janko, Kranj — K. Globočnik, tovarna kos, srpov in lopat, Tržič.
304. Markovič Ivan, Ljubljana — Šapita Joa-him, trgovina z galanterijskim, konfekcijskim, belim m kratkim blagom, Ljubljana.
365. Fischer Desider, Brod na Savi — »luiio« družba z o. z., tovarna keinično-tetmičnih izdelkov, Maribor.
366. Konig Franc, Loka pri Žuzmu — Konig S., tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov, Loka pri Zuzinu.
30/. leslen Milan, Subotica — L. Urnik, trgovina z manufakturo, kozunoviuo, galanterijo, kratko rooo m uranu, Maribor.
368. ivaiuor Sigmund, /sovi Sad — Štora d. d., tovarna zaves, St. vid nad Ljubljano.
369. Pretog Atom, Celje — nešnik r ran Ks., razpecevalmca ivtaggijeviu izdelkov, Maribor.
3/0. Kobe Gustav, Beograd — Jelačin & Konip., tovarna zamaškov, Ljubljana.
3/1. Miiiue nasad,	njubljana	—	Gajšek	Ana,
trgovana s preprogami, Ljubljana.
372. neste Kamo,	njubljana	—	Gajšek	Ana,
trgovina s preprogami, Ljubljana.
373. Poberaj ivan,	Hrušica	pri	Jesenicah —
Mancini Anton, fotograf, Kožna dolina.
3/4. lvterta franc, vic pri njubljani — Mancini Anton, fotograf, Rožna dolina.
3/5. Slavič franc, rsucanci — Leban Fran, zastopstvo za povečevanje slik, Maribor.
376. Švigelj Alojz,	Zagreb	—	Glaser	Franc
»JNiksess, prodaja modernih električnih gospodarskin strojev in drugih električnih predmetov, Maribor.
377. Valentinčič Alojzij, Ljubljana — Stark Oton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
378. Zabukovec ivan, Ljubljana — »Vinocet« družba z o. z., tovarna vinskega in špiri-tovega kisa, Ljubljana.
379. Urek Franc, Ljubljana — Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana—Vič.
•380. Šparenblek Marija, Ljubljana — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
381. Velikonja Matko, Ljubljana Vil — Stark Oton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
382. Will Josip, Slav. Brod — Pečnik Flza, agenikira in komisijska trgovina, Celje.
383. Weiss Izidor, Zagreb — Pečnik Liza, agenturna in komisijska trgovina, Celje.
384. Mandeljc Anton, Ljubijana — Lindič Josip, trgov, z galanterijskim blagom, Ljubljana.
385. Cigoj Anton, Ljubljana — Stark Oton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
386. llerzler Makso, Djakovo — »Aurea« družba z o. z., tvornica zlate, srebrne in briljantne robe, Celje.
387. Kmetič Josip, Maribor — Leban Fran »Mina«, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor.
388. Lackenbach Josip, Gaberje pri Celju — »Aurea« družba z o. z., tvornica zlate, srebrne in briljantne robe, Celje.
389. Jovanovič NoVka, Beograd — Pečnik Elza, agenturna in komisijska trgovina, Celje.
390. Rihar Anton, Mengeš — L. Slanovee »Jugo-special«, trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
391. Polanc Franc, Ljubljana — Bertoncelj Jernej, čevljarstvo. Zg. Dobrava.
392. Klančnik Alojz H., Mojstrana — Prometna bančna družba z o. z., trgovina z vrednostnimi papirji, Maribor.
393. Hanzel Srečko, Murska Sobota — Šiftar Ludvik, tvornica perila. Murska Sobota.
394. Škrabut Vinko, Zg. Poljskava — »Herceg-Bosna«, splošna zavarovalnica, Ljubljana, j
395. Kant-užar Franc, Maribor — Vaupotič Boštjan, trgovina z galanterijo, urami in patenti pod imenom »Triglav Import«, Maribor.
396. Majer Zvonimir, Karlova« — Prva jugoslovanska alkoholna industrijska druzua, poprej Simon Hutter sin, alkoholna industrija, Ptuj.
397. Kos Friderik, Ljubljana — Kunc Josip & Konip., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana.
398. Kolenc Leopold, Št. Janž na Peči — »Jelo-dvor« Gašperin družba z o. z., trgovina z gospodinjskimi in raznimi predmeti, Ljubljana.
399. Potočnjak Živko, Brinje 26 — L. Slanovec »Jugospeciak družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubijana.
409. Zupanc Jernej, Radeče — »Peta« družba z o. z., tvornica lesenih pet, Radeče.
401. Kocmut Janko, Kranj — F. Žagar in drug, družba z o. z., strojarstvo, Tržič.
402. Schroll Jurij, Ptuj — Schvvab F. C., veletrgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom in kemikalijami, Ptuj.
403. Golob Ivan, Sv. Marjeta o/D. — Gorišek Mirko, industrija lesnih izdelkov. Ruše.
404. Klanšček. Joško, Ljubljana — Wosclinagg Franc in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj.
405. Rozman Franc, Grčvrh — »Jelodvor« Gašperin družba z o. z., trgovina z gospodinjskimi in raznimi predmeti, Ljubljana.
406. Operman Dragotin, Ptuj — »Petovia« d. d., usnjarska industrija, Ptuj. .
407. Politzer Geza, Dol. Lendava — Tovarna dežnikov d. d., tovarna dežnikov, Dolnja Lendava.
408. Hutter Franc, Ptuj — Prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba poprej Hutter Simon sin, alkoholna industrija, Ptuj.
409. Elsbacher Viljem, Ptuj — Prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba poprej Simon Hutter sin, alkoholna industrija, Ptuj.
410. Putnikovič Š. Miroslav, Cetinje — Maček Jožef, čevljarstvo, Žiri.
111. Oražem Ivan, Mali Mengeš — Slamnikar-ska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš.
412. Podboršek Franc, Loka pri Mengšu — Slaumikarska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Ljubljana, dne 30. septembra 1932. Predsednik:	Tajnik:
Ivan Jelačin 1. r.	Dr.	Ivan	Plcss	1.	r.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DliAMA
Začetek ob 20.
11. torek: zaprto.
12. sreda: Zločin in kazen. Bed Sreda.
13. četrtek: Strast pod bresti. Izven. Premij e ra.
14. petek: zaprto.
OPERA Začetek ob 20.
11. torek: Hlapec Jernej. Red A.
12. sreda: Fra Diavolo. Red B.
e v
&
o4,e va«1*
9
L. M l k u š
Ljubljana “Mestni trg 15
Telefon št. '2282
Na malo Na veliko
Ustanovljeno 1839
L
Tiskarna
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica šL 23
TELEFON 26-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake Ltd. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune!
Priznano dobre
nagrobne	luči c e
velike in male, znamke „ZOBA" dobite zopet pri tvrdki
‘Dolničav & Ricbler, Ljubljana
Zvonarska ulica
Naročajte »Trgovski lisfl
USTNA KNJIGOVEZNICA
• \.<~u
TEODOR KORN
LJUBLJANA POLJANSKA C. 8
(PREJ HENRIK KORN!
Ustanovljeno	mm
leta 1852	■
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov An centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave
t
!
Tpgovcil Navočajlo blag opri tvvdhab, hiižere oglašajo v „Tvgo\>shom listu4* ?
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.