Leto LXXITJ., št. so
LJubljana, petek i.
Gena Din
SLOVENS
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knailjeva. ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Potemkin - odstranjen
Moral je zapustiti mesto namestnika zunanjega komisarja—Kaj je povzročilo to nenadno spremembo, še ni znano — Obsedno stanje v mestih severne Rusije? Konec sovjetskega trgovinskega zastopstva v Parizu
Moskva, i. marca, .s (Reuter) Namestnik komisarja za zunanje zadeve Potem ;n Je bil razrešen svoje funkcije i:i im van za komisarja za prosveto. PotemM-nev naslednik še ni znan, prav tako ne vzroki  rogove odstranitve.
London. 1. marca. AA. (Reuter) Informacijsko ministrstvo sporoča, da je bilo po vesteh, ki so prišle s sovjet.cko-e-tonske meje, v Murmansku. Petrostroju in drugih mestih Severne Rusije proglašeno ot-Sedno stanje s prekim sodom. Nočni promet je prepovedan.
Pariz, 1. marca. e. Z včerajšnjim dnem e prenehala obstojati sovjetska trgov ns^a delegacija v Parizu. Včeraj zjutraj so prispeli pred agenturo kamioni in odpel ali pohištvo, blagajne in arhiv, kar je bilo nedavno zaplenjeno. Od dne zadnje preiskave v poslopju trgovinske delegacije je bila hiša neprestano pod nadzorstvom in če je hotel kdo v poslopje, je b:l tak-j aretiran ter odpeljan na policijo k zaslišanju. S prevozom pohištva in arhiva je likvidirana trgovinska delegacija sovjetske Rusije v Parizu.
i žarki upanja
S&đba angleških diplomatskih krogov glede na odločilni s tac! j i vojne na Finskem in v zvezi s poslanstvom Rooseveltovega zaupnika v Evropi
London, 1. marca. AA. (Reuter). Diplomatski urednik ag-encije Reuter piše: Nev-trc'ni opazovalci v Londonu so izrazili mnenje, da jo vojna na F"irLskm stopila v stadij, ki povzneca oči vidne nevarnosti za mnoge države, tako da so sedaj vse prisiljene revidirati svoje stališče, preden bi prišlo do najhujšega.
Po njihovem mnenju se pojavljajo zelo slabi žarfd umnja iz okoliščine, ker so sov
jeti. ki so sedaj pred vrati Viborjra, dosegli večino teritorialnih ozemelj, ki so jih zahtevali od Fincev izvzemšl pristanišča Rango in bi zato utegnili ponuditi Fincem mir, ki bi ohranil neodvisno Finsko, razen v primeru, če ne gre stalinu za popolno zavojevanje. Finski predstavniki so neprestano izražali svojo željo za sklenitev pravičnega miru.
Kakor je bilo že poudarjeno v J-#ondonu
britanska vlada ni nikoli ponudila posredovanja, odkar so se začela finstoo sovjetska nasprotja, kakor pa se izve, tudi francoska vlada ni ponudila posredovanja. Po drugI strani so vlade Danske, Norveške in švedske pripravljene, kakor se misli, na posredovanje, Če bi mogla njihova ponudba vsaj v* zadnjem trenutku pokazati nekaj nade na uspeh. Kakor je znano, so bili tudi v zadnjem trenutku storjeni koraki, da bi se pred samim sovjetskim napadom dosegla mirna rešitev spora..
Znano je, da Roosevelt zastopa stališče, ki ga je svoj čas zastopal tudi sovjetski zunanji minister in sicer a da je mir nedeljiv«, in da počil j a v Evropo Sumnerja Wellesa, da bi pregledal izglede za mir, pa čeprav bi bili še tako malenkostni. Predsecnik Roosevelt ni mislil samo na vojno med zavezniki in Nemčijo, ker se je sovjetsko finska vojna dejansko pokazala kot dejansko mnogo strašnajša. kakor ta večji evropski spopad.
Včerajšnje kosilo v Moskvi, na katero so Molotov in ostali funkcionarji sovjetskega kcmi?ariata za zunanje zadeve povabili ameriškega veleposlanika in vele-poslaniško oi-ebje. in kjer je trajal razgovor tri ure in pol, je dal ameriškemu veleposlaniku priložnost, prav tako ugodno priložnost, kakor jo bo imel v Berlinu g.
WeHes, da je sporočil tej vojn joči se državi upanje, katerega VVashington ne more opustiti. Ni znano, kakšen odgovor je dobil ameriški veleposlanik. Verjetno je, da bo Roosevelt počakal na vrnitev Sum-nerja VVellesa, preden bi napovedal, kakšni izgledi obstoje za upostavitev miru v Evropi kot celoto.
Švicarsko mnenje
B»*»el, 1. marca. s. (Havas). >Ba?ier Nachrich ten ^ se bavi jo z možnostjo WoI-lesovega posredovanja med vojujočimi se državami. Omenjajo zopet Chamber'a'nov in Hitlerjev govor preteklo soboto in pravijo, da sta oba govora tvorila uvod Woi-lesovi misiji. Na podlagi teh govorov so ponekod videli povod za opUmize m za možnost posredovanja Kancelar Hitler je res označil meje, do katerih hoče Nemčija iti v srednji Evropi, in je poudaril, da želi Nemčija samo to, kar je bilo vedno njeno.
Na drugi strani pa ministi-ski predsednik Chamberlain kJjub vsej kritiki nacionalnega socializma ni omenil Avstrije in je torej s tem povedal, da ne želi negimti obstoja Velike Nemčije. Oba govora imata pač značaj vojnih govorov. Znaki zmernosti v obeh n so posebne jasno izraženi, vendar obstoje, če jih bo mogoče izkoristiti za mirovno posredovanje, je Ivom-Ijivo.
Živimo v dobi, ko vsi skrivajo svoje namene
Tako je izjavil snoči predsednik turške vlade v svojem govora, v katerem je d t man tiral alarmantne vesti o bližnjem spopadu s sovjeti
Ankara, 1. marca. e. Snoči ob 20. je Imel predsednik turške vlade Revfik Sajdam govor po radiu, ki so ga z velikim zanima-njem pričakovali v vsej turški javnosti. Med drugim je rekel:
Že več mesecev se je politično stanje v svetu pokazalo zelo resno in je povzročilo, da .smo ukrenili posebne ukrepe za obrambo naše države. Vlada bo izvedla vse ukrepe, ki jih predvideva zakon o nevtralni obrambi, samo v primeru absolutne potrebe.
Nato je demantiral glasove, ki se širijo v inozemstvu, po katerih naj bi bilo uve-Ijavljenje tega zakona uvod v mobilizacijo. Hkrati je demantiral vesti, po katerih je vlada sklenila stopiti v vojno. Omenil je, da sklep o mobilizaciji in vojni prihaja vpoštev samo, če bi bilo to v skladu z nacionalnimi interesi, prej pa ga mora odobriti velika narodna skupščina. Zadnje čase so se v državi in v inozemstvu omenjali samovoljni poizkusi širjenja vesti nekih agencij o eventualnem razvoju vojne v Evropi. Med drugim, je rekel Sajdam, so se postavljale tudi hipoteze glede naše sosede Rusije, toda te hipoteze predstavljajo samo Člen v verigi laži. V pogledu naših odnošajev z Rusijo se zadnjih šest mesecev ni ničesar spremenilo, živimo v dobi, ko vsi skrivajo svoje namene. V tej dobi nihče ne more nikomur ničesar jamčiti, toda mi nimamo namena, da bi pod vzeli kakršnokoli akcijo proti Rusiji. V ostalem tega tudi nihče ne zahteva od nas. Ali pa bo sovjetska Rusija proti nam podvzela kako akcijo? Nikakega dokaza ni za to.
Predsednik vlade je nato poudaril, da turška politika ne bo krenila s svoje poti in da nima nikašnih tajn in nejasnosti. Turške obveze so jasne, nameni in cilji so določeni. Tnrki so svoj prostor zavarovali z zavezniškimi pogodbami, Id so vsem znane. Položaj Turčije temelji na nacionalni nedotakljivosti. Ta položaj ne kaže tudi v bodočnosti dispozicije, da bi postal predmet kake mobilizacije. Mi zasledujemo z največjo pozornostjo tek vojne, je nadaljeval, ki pretresa svet. Nihče nas ne more ovirati v izpolnjevanju naše naloge. Sicer pa smo prepričani, da z izpolnjevanjem te naloge potrjujemo s^.mo svojo politiko.
Nato je predsednik preveril o proračunu za leto 1940. ki je bil včeraj predložen narodni skupščini v odobritev.
Pariz, 1. marca. s. (Havas) Diplomatski urednik agencije »Press Assooiation« piše, da se kljub govoricam o koncentraciji cet ob Kavkazu ne zdi verjetno, da bi se sovjetska Rusija hotela zaplesti v avanturo vojne s Turčijo, pač pa izraža urednik mnenje, da je treba posvetiti večjo pozornost nemški aktivnosti na Bližnjem vzhodu. V jnžiiovThodnih e\*rtmskih drfavnh Je trenutno približno 1 nvlijon Nemcev, ki a© vojaški obvezniki, polet? tega pa Je ©iv1 t"*; v«-i;kn akfivn'"^* nemšk«h at^rtov.
Italijanski glas o položaju aa Bližnjem vzhodu
Rim, 1. marca. e. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: V zadnjem času so se širili alarmantni glasovi o požaru na Bližnjem vzhodu, zlasti o turško sovjet-odnošajih. Sirile in množile so ae ve-
sti, da so sovjetske čete prestopile turško mejo, da so mnogi sovjetski oddelki prešli i na turško stran in da je Turčija izvedla J mobilizacijo. Neki londonski list je celo objavil vest, da sc bile v Bosporu opažene sovjetske podmornice.
Vse te vesti je Ankara demantirala. Nekomu je bilo na tem. da z alarmantnimi vestmi skali odnošaje na Bližnjem vzhodu in ustvari možnost za razširjenje vojne. Po zadnjih poročilih iz Ankare smatrajo tam, da ne more priti do nikakega konflikta na Bližnjemu vzhodu, kar je v nasprotju s pisanjem demokratskih držav, ki stalno govore, da bo prišlo v najkrajšem času do vojne v tem delu sveta.
Rim, 1. marca. AA. (Reuter) V Rimu ie krožilo očividno naročeno sporočilo, da bi Italiia lahko zahtevala zase rx>oolno iz-vaianie konvencije. ie bila skleniena leta 193fi v Montreuxu in ki dovolrjje pošiljanje vojnih ladii v Crno mone za za-
ščito prometa, in to v sosrlasiu z turško vlado. Kot neposreden poved to sporočilo, nai bi bilo spor-čilo. da ie Arigiiia že zahtevala od turško vlade soslasie za ta korak. Sporočilo pravi dalje, da ie Italija pristopila k tei konvenciji 2. maia 1938 in da ie na ta način prevzela vse dolžnosti in pridobila vse pravice, kakor iih imaio ostale države, ki so podpisale to konvencijo. Sporočilo pravi dalie da ostaneio ne clede na sporazume, ki obstojajo med Turčijo. Anglijo in Franci i o slede eventualnih ko-mplikacii na Sredozemskem morju, klavzule omeniene konvencij v veljavi ter zato lahko Italija enakr- \akor ostale podpisnice zahteva iz-vajanie te konvenciie. Italiia mora sama skrbet: za varnost svoiesa prometa v primeru nepredvidenih dogodkov. Italiia ne bi mosia ostati brezbrižna elede dosodkov. ki se tićeio Bližnieea vzhoda in Balkana.
sS0Y21Q
nad Beri lučna
Danes ponoči so izvedla angleška letala serijo poletov nad nemškim ozemljem
London, 1. marca. s. (Reuter) Letalsko Trunistrstvo ie obiavilo naslednii komunike:
Angleška letala so v pretekli noči izvedla serijo uspešnih patrolnih in izvidniških poletov nad sovražnim ozemliem. Pol rti so vključevali stalne patrome polete nad Friziškimi otoki z namenom, da preprečijo udejstvovanie nemških letal, ki prihajajo od tam polagat mine k angleški
obali. Patrolni in izvidniški poleti so nadalje veliali obali Baltiške^:-, moria in so anglešk- igrala preletela med drugim Kiei in Lubec*;.
Izvidnika letala so nad severr.o/anadno Nemčijo preletela Hamburu, Bremen, llanncver, Cuxhaven in Brunsr.iit"' P»-lee tega so letala preletela zopc' srednjo Nemcih) in so dosegla po:-ovno Berlin.
da ne more dovoliti nadaljnjega skakanja cen, ker bi to morda le malo zadelo premožnejše kroge, tembolj pa siromašnejše. Vlada smatra za svojo dolžnost, da opozori narod na vse nevarnosti. Kajti če nevarnosti poznamo, jih tudi lažje premagamo. V demokratični Franciji je bil narod vedno o vsem obveščen in zato bo tudi sedaj prostovoljno pristal na zmanjšanji* potrošnje in storil vse za povečanje proizvodnje. Minister je nato obrazložil namere kancelarja Hitlerja glede gospodarske vojne ter naglasil, da Nemci dobro vedo, kje bi mogli zadati demokraciji smrtni udarec. Toda to jim ne bo uspelo.
Francoska vlada je sklenila zmanjšati luksuz, ki še vedno obstoja in to ne samo glede prehrane, marveč tudi glede oblačil in podobno. Kljub temu, da ima Francija vsega v dovoljni količini, se je vlada odločila za ta ukrep, da bi se mogle na ta način povečati rezerve in s tem preprečiti povečanje cen.
Finančni minister je izrazil prepričanje, da bosta Anglija in Francija zmagale tudi v sedanji vojni, kakor sta zmagali leta 1918. Obširno je nato govoril o usodi Čehov in Poljakov in dejal, da je treba iti nazaj vse do Asircev, da bi se mogli v zgodovini najti slični primeri. Nemčija izvaja zelo nevarno politiko. Na koncu svojega govora jc poudaril, da je vsaka vojna merjenje moči. Nemčija se je v svetovni vojni prevarila glede Francije in se je tudi sedaj, ko je mislila, da je francoski narod izgubil ponos na svojo prošlost, da ni več mlad, smel in hraber. Toda to se bo že še videlo in se bo pokazalo zlasti v trenutku, ko bo dosežena dokončna zmaga.
Treba je zmanjšati potrošnjo in povečati proizvodnjo
Francoski finančni minister za ohranitev gospodarskega reda, proti podražitvi in povečanja mezd, da se more financirati vojna, ki bo prinesla dokončno zmago
Parte, 1. marca. br. Snoči je imel finančni minister Paul Revnaud po radiu govor, v katerem je obrazložil na dopoldanski seji ministrskega sveta sprejete zasilne uredbe, ki urejajo razna pereča gospodarska vprašanja. Med drugim je Revnaud izjavil, da Francozi povprečno vpišejo mesečno po 8 milijard vojnega posojila. Meseca januarja so bili davčni dohodki za 300 milijonov večji, kakor lansko leto v istem mescu. Val državni izdatki se krijejo z dohodkom iz davkov in z vojnimi posojili, ki jih vplačuje franeosia narod Droatojroljnp* Franco-
ski frank je Čvrst. Na svobodnem trgu v New Torku ima Francija velike rezerve zlata.
Kar se tiče gospodarskega položaja, je treba predvsem povečati proizvodnjo in zmanjšati potrošnjo. Nemogoče je, da bi se manj proizvajalo, porabilo pa ravno toliko, kakor v mirni dobi. Zaradi tega nesorazmerja je prišlo do porasta cen. Da se to prepreči, je predvsem potrebno, da se zmanjša potrošnja in poveča proizvodnja. Francija je tudi v gospodarskem pogledu bogata in njeni vid so ogromni. Toda vla-
N<£&!Čija zaprla meje
Kupen. 1. marca. e. Od danes naprej je poet zaprta vsa nemško belgijska meja. Delavci iz obmemih okrajev pri Kupenu. ki delajo v Nemčiji, niso dobili od nean-škth policijskih oblasti dovoljenja, potrebnega za prehod čez mejo, ki so ga deftri-vwF r/opre.i. Nadalje zatrjujejo, da »o r> o m k ~ pekarne v okolici Aachena dobile peri ''v. n~j si prip?-avijo rezervno moko za tri mecece. ker je pričakovati težav v trtinspertu. Tudi nizozemska meja je s strani Nemčije delno zaprta.
>taastr;h, 1. marca. e. Na meji nagproti provinci Limburg nemške čete nadaljujejo s pospeševalnimi deli pri utrjevanju Sleg-friedove linije. Ni še mano, ali bo meja v tem predelu zaprta za ves promet, dejstvo je. da prebivalstvo, ki živi na dvola-stniSkih posestvih, ni dobilo dovoljenj za prehod preko meje.
Ostanki „Admirala
Montevideo, 1. marca, s. (Reuter) Tukajšnje nemško poslaništvo ie obvestilo ua-u-gvaj *o zunanje ministrstvo, da so bili ostanki potopljene nemške oJdoonice »Admiral Graf Spee« prodani neki treovski tvrd ki. Kakor se izve. ie znašala prodajna cena samo 1000 angleških funtov (220.000 din). Gradnja oklopnice »Admiral Graf Spee* je stala 3 in Iricetrt milijona funtov.
Pariz, 1. marca. s. (Reuter) V Maroku je umrl danski princ Olgar, ki ie služil tat major m
Iz notranje politike
MANIFESTACIJE KRALJI PETRU II.
Snočnji premieri Gluckove opere »Orfej« v Narodnem gledališču v Beogradu je prisostvoval tudi N j. Vel. Kralj Peter II. v spremstvu svojega guvernerja generala Petra Rosica in udjiitanta polkovnika Petroviča.
Ko se je kralj pojavil v dvorni loži, ga je občinstvo stoje navdušeno pozdravljalo. Orkester je zaigral državno himno, ki jo je publika spremljala z navdušenimi ovacija-mi. Kralj je stoje is svoje lože prijazno odzdravljal občinstvu. Predstavi so prisostvovali tudi prosvetni minister 15oža MaksimoviO, upravnik mesta Beograda I^a-zič, notranji minister Mihaldžie i. dr.
Kralj je ostal v gledališču do konca predstave. Ko je po predstavi odhajal, ga je občinstvo spet navdušeno pozdravljalo.
SRBSKI PRAVNIKI O BANOVINI HRVATSKI
Včeraj smo pod tem naslovom /obeležili znanstvena mnenja dr. Gj. Tasiea in dr. M. Vlaisavljeviča o državnopravneni položaju banovine Hrvatske. V izpopolnitev navajamo še, da je v Vranju predaval tudi vse-uciliški profesor dr. Jovan Gjorgjevie, ki je v svojem predavanju rekel med drugim:
Ker vlada na splošno nepoučmost. i«* treba povedati o federaciji mirno in objektivno resnico, da se more narod poučili, kaj se pri nas dela z organizacijo banovine Hrvatske. Ljudstvo mora dobiti o tem pravilno pojmovanje ter mora računati s potrebo ustanovitve tudi drugih federativnih edinie v naši državi. Vsi intelektualci in javni delavci morajo razčistiti pojme v z.a-devi nove preureditve naše države na federativni podlagi, ki ni samo izraz stvarne družbeno-etiene m politične situacije naše države, temveč tudi izraz politične modrosti. Predavatelj je z zgodovinskimi, pravnimi in političnimi dokazi razložil tesno zvezo med demokracijo in federacijo.
BREZ DISCIPLINE IN ŽRTEV NI  SVOBODE  IN DEMOKRACIJE
Zagrebški »Jutarnji list« piše v zvezi t zadnjimi dogodki na Hrvatskem med ostalim:
Hrvatski narod se ni odločil za borbo, da bi oslabil državo, temveč zato, da jo okrepi. Nihče ne more trditi, vsaj ne v krogih do včeraj Šn jih soborcev hrvatskega naroda v .Srbiji, Sloveniji in drugod v državi — in teh je bilo polovica naroda — da je vladavinu v Jugoslaviji bila dobra ter srečna za državo in narod. Zakaj se torej jeziti na Hrvate, ker so to vladavino razdirali in pomagali tudi Srbom in Slovencem? Zakaj se pozablja, da so Hrvati v času največjih krivic pazUi na to, da ne škodujejo državi, ker so vedeli, da država in narod nista kriva slabe vlade ? Zakaj je potrebno razpihovanje strasti v težkem mednarodnem položaju in v naši nevtralnosti, ki ima svoj pomen ter se zdi, da bo spoštovana samo tako dolgo, dokler bomo močni in složni?
Današnja situacija, interes države in skupni interes naroda zahtevajo ohranitev zadovoljstva, svobode in demokracije na Hrvatskem ter ustvarjanje enakih pogojev in enakega položaja za srbski in slovenski narod. Toda svoboda in demokracija imata svojo ceno posebno v današnjih razmerah. Disciplina in žrtve so ta cena, složno delo je pogoj za njih obstoj. To velja za vse enako. Umetno izzivanje sporov med narodom ali narodi ne more prinesti niti očuvati teh velikih pridobitev.
SRBSKI SOCIALISTI PROTI HRVATSKEMU TOTALITARIZMU
Na socialističnem zborovanju v lndjiji je govoril Ned. Divac, ki je kritiziral hrvatske težnje po totalitarnem nacionalizmu. Rekel je, da HSS zbira delavce celo po onih krajih, kjer je delavstvo v narodnem oztru zelo mešano, kakor n. pr. v Bencinu, kjer so poleg Hrvatov tudi Srbi in Madžari. Nacionalistična propaganda HSS skuša razbiti razredne organizacije delavstva na nacionalne frakcije, kar ne nor? bit! zdrav pojav.
»HAB«
To so začetnice zagrebškega kluba »Hrvata akademičara Boke<E, čigar pravila jc potrdila banska oblast. Ob tej priliki piše »Hrvatska straža«: Z ustanovitvijo tega kluba so izpolnjene želje hrvatskih akademikov iz Boke, ki so z največjim interesom pravilno ocenili položaj svojega domačega kraja med zadnjimi političnimi dogodki (Boka je namreč ostala izven ozemlja banovine Hrvatske). Potrebna je bila ustanovitev tega izvenstrankarskegm in popolnoma hrvatskega kluba bokeljskih vseučiliščnikov, da omogočijo sebi in svojim naslednikom ohranitev hrvatske zavednosti v kraju, ki predstavlja periferijo hrvatske domovine.
»ZAKLJUČAK« — »RESEN JE* T zadnjem času je po poročilih hrvatskih listov vrhovno invalidsko sodišče pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje razveljavilo par sto »zaključkov« okrožnih sodišč o Invalidskih pod porah tamo zato, ker so sodišča na ozemlju banovine Hrvatske postavila na celo svojih svojih sklepov besedo »zaključek«, ne pa »resenje«, kar ni v skladu z zakonom. Ker Je na ta način ostalo več sto hrvatskih invalidov sredi najhujše stane brez podpore, zahtevajo Hrvati, naj ▼ Invalidskih zadevah na Hrvtskem ajjajajg Štel se*-
Strem 2
»SIOVENSKI  NAROD«, P«*«*, *• marca 1940.
' Eter. 50
izravnali fronto na Karelijski ožini
Položaj finske vojske pri Viborgn je sicer težak, vendar ]e Junaška armada ie daleč od zloma — Na drugih odsekih fronte je položaj za Fince ugodne]!!
c 1 sinki, l. marca. s. (Reuter). Dale sovjetsko vojno poročilo pravi, da so sovjetske čete veeraj dosegle izletniško predmestje Viborga, Id je oddaljeno od mesta samo 1.5 km. V Helsinkih priznavajo finski umik in tudi ne taje, da je položaj finske vojske na Karelijski zemeljski ožini sedaj težak, V merodajnib finskih krogih so davi sporočili, da Je pričakovati neposrednega padca Viborga in da je zasedba mesta s strani sovjetske vojske sedaj samo še vprašanje časa, morda celo samo ur.
Kljub temu pa finski vojaški krogi zagotavljajo, da ni nrbenega povoda za pesimizem glede splošnega položaja finske vojske. Finci so se na svoje nove postojanke umaknili v dobrem redu ln na strateški način. Kakor vedno doslej, branijo finski vojaki vsako ped zemlje, toda sovjeti pošiljajo vedno znova na tisoče in tisoče čet v napad, ne glede na žrtve. Kljub vsem žrtvam pa napredujejo sovjeti le zelo počasi ln nikjer «e jim ni posrečil prodor finski* vrst.
Gotovo bo se tudi zadnja etapa sovjetskega prodora do mesta za sovjetsko vojsko združena s težavami. Finske čete zavzemajo tu nekaj postojank v strelskih iarkih. Glavni del finske vojske pa se bo umaknil proti zapadu Viborga, kjer imajo Finci v ee^dnatem ozemlju za mestom močne utrdbe.
Sovjetske čete so poskusile napasti finske postojanke pred Viborgom tudi preko ledene površine Vlborškega zaliva. Vsi ti poskusi priti finskim oddelkom za hrbet, pa so se ponesrečili, predvsem po zaslugi finskega letalstva. Na fronto so prejeli Ffnci mnorro novih tujih letal, ki so pravkar dospela na Finsko. Ta letala so zelo uspešno bombardirala posamezne sovjetske oddelke. Bombe so ledeno skorjo morja po-
novno poškodovale, in tako so se sovjetski vojaki kakor tudi tanki ln topništvo, znašli v vodi.
Helsinki, 1. marca.s. (Havas). Umik, ki ga priznava finsko vojno poročilo s Karel i jske ožine, ne sme presenetiti, če se upošteva splošni položaj na tem odseku fronte. Ker so Finci izpraznili nekatere prednje položaje, je bilo treba fronto izravnati. Finci so se res umaknili hitreje, nego je bilo pričakovati. Ce pa Sovjeti poskusijo napredovati po izpraznjenem ozemlju, bodo ntileteM na mnosre mine in pasti proti tankom, ki jih znajo Finci posebno spretno postavljati.
Finci zanikajo poročila sovjetskih komunikejev, da bi bilo zavzetih večje število utrjenih artilerijskih oporišč in najdeno v njih mnogo vojnega materiala. V resnici so se Finci umaknili popolnoma metodično in niso pustili za seboj ničesar, kar bi moglo sovražniku koristiti.
Gotovo bodo sovjetske čete ie nadalje napredovale, toda samo dotlej, dokler ne pridejo llnci na sveje dokončne postojanke, ki jih j" Ruske vrhovno poveljstvo izbralo kot naj u gođne jše. Te postojanke so bolje zgrajene in starejše nego one, ki so jih Finci doslej Izpraznili in ki so bile naknadno utrjene šele v zadnjih desetih mesecih. Vsekakor je finska armada Se daleč od zloma, čimprej pa potrebuje pomoči v moštvu in materialu.
Na drusrih odsekih fronte je položaj za finsko vojsko ugodneiši. Ob reki Tajpale so se doslej izkazale finske utrdbe kot ne-zavzetne.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 1. marca. s. (Fin. tel. ag.). Včeraj izdano poročilo finskega vrhovnega poveljstva o operacijah na fronti 28. februarja pravi:
Petrolejska industrija v Riimufiiji na višini
Važne izfave finančnega ministra o gospodarski politiki Rumuiiije — Ostavka propagandnega
ministra
Bukarešta, 1. marca. A A. (T.NB) Finančni minister in guverner Rumunske narodne banke Constantinescu ie iziavil. da ie Rumunska narodna bar^ca u^treala vse mzahtevanim kreditom tako od strani trgovskih, kakor tudi industriiskih krosov, in ie s tem dala močno nodporo gospodarstvu in obvarovala rumunsko valuto pred nezgodami. Proizvodila v Rum nij: je na splošno zadovolliva. Storjmo je bilo veliko za industrijo narodne obrambe in na tem poprišču bo Rumunska narodna banka storila tndi naprej v^e, k-r ji bo megoče. Lansko letna žetev j? bila zadovoljiva.
Rumunska industrija ie v prvih 8 mesecih lani zabeležila usoden razvoi. v zadnjih 4 mesecih oa ie nekoliko odieniala zaradi splošnega mednarodnega poležala, tako da ie v tem razdobiu orišla o^d raven razdobia leta peprei Kar sc? tiča dobav surovin, ie Constantinescu izjavil, da je imela rumun^k^ indu?triia pr°cei?nie težave,  zaradi  česar  je moralo priti do
restrikcij. zlasti glede izvoza. Ta neugoden položaj se ie posebno poiavil zaradi moteni ori orometnih sredstvih v svetu. Petrolejski industrija je ostala na višini leta 1939. Pridobljeno ie bilo ^kroa 6.2 milijona ton surove nafte. Lani ie zunania trgovina pokazala prebitek 3.9 mil:iona leiev. kar pomeni povišanie za 1.1 milijona v primeri z letom 1938.
Constantinescu ie dalie rekel, da se ie proračun iz leta 1938-39 končal s prebitkom in prav tako ie položai rumunske valute trden Konec preteklega leta ie znašala zlata rezerva 20 768.000.000 leiev, medtem ko ie znašala leto poprei 18.019 miliionov leiev.
Bukarešta. 1. marca. AA. (Havas) Propagandni minister Radian ie dal ostavko Posamezni oddelki nieeovesa ministrstva preideio v pristojnost pred~edništva vlade, zunanjega ministrstva ter no ranega ministrstva Pričakuie se. da bo v kratkem ustanovljeno državno podtainistvo za propagando.
Parnik »Labud« se Je vrnil v Split
Sodna preiskava proti bivSemu kapitanu, ki je zapustil svojo ladjo
Split, 1. marca. e. V splitsko luko je prispel parnik »Labud«, last Atlantske pa-robrodne družbe na Sušaku. »Labud« je plul iz Kalkute v Anglijo. Ko je prispel v Port Said, se je poveljnik ladje Viljem Mikuiičić izkrcal in se vkrcal na neko potniško ladjo. Atlantska paroplovna družba je zaradi tega poslala v Port Said poveljnika Boža Mandića, toda po njegovem prihodu oficirji in mornarji z sLabudom« niso hoteli odpluti v Anglijo, temveč so zahtevali, da se parnik vrne domov. Tako je »Labud« prispel v Split, kjer bodo zbrali novo posadko oficirjev in mornarjev.
Pristaniške oblasti v Splitu so uvedle
preiskavo. Ne gre samo za odpoved pokorščine mornarjev temveč tudi oficirjev. Kakor se izve, bodo oblasti uvedle preiskavo proti bivšemu kapitanu Mikuličiču, ki je zapustil ladjo v Port Saidu. Posadka zatrjuje, da kapitan ni zapustil nobenih knjig, iz katerih bi bilo razvidno, kakšne operacije je ladja vršila ves čas plovbe od začetka vojne. Posadka se tudi pritožuje zaradi nerednega prejemanja plače in slabe hrane. Mornarji so zatrjevali, da so jih oficirji nagovarjali k nepokorščini, obljubljajoč jim visoke nagrade. Sodno preiskavo v tukajšnjih pomorskih krogih pričakujejo z največjim zanimanjem.
Aretirani ponarejevalci kovancev
Vukovar, 1. marca. e. TukaiŠnii policiji se je posrečilo, da ie izsledila toloo ponarejevalcev 50-dinarskih kovancev. Aretirani so bili 41 letni Matiia Jeler. rezbar iz Sevnice v Sloveniji, trgovec Štefan Kuzmanović iz Sušnievca pri Slavonskem Brodu in Poljakinja Marija Pračeva. ki ie živela s Kuzmanovićem.
Policijski agenti 93 včeral vdrli v stanovanje Matije Jelerja. kier so zalotili pri poslu Jeler i a in Kuzrnanovića. V stranskih prostorih so odlcrili kovnico z vsem potrebnim orodjem za izdelovanje kovancev, razne zlitine, priprave za brušenje in poliranje kovancev, oolee tega tudi knjigo z raznimi formulami za vlivanje novcev.
Policija je našla že več tisoč izeotov-1 jenih kovancev, ki so biii izborno ponarejeni in so imeli tudi tak zvok. da lih je bilo zelo težko razločiti od pravih. Pri telesni preiskavi Marije Pračeve so našli še polno kovance\r. Vse tri ie policija oddala v zapor.
čuden predsednik družbe za krščanstvo
London. 1. marca. s. (Reuter) Včerai so bili po Angliji razširjeni letaki, ki podajajo baje avtentične nemške oogoie za sklenitev miru. Letake ie izdala »Angleška družba za krščanstvo«.
Predsednik te družbe ie dostavil vsebino nemških poffoiev s vol Čas tudi zunanjemu ministru lordu Halifaxu z zagotovilom, da so bili poslani oreko nemškega poslaništva v Dublinu Zunanli minister Halifax pa ni imel nobenega dokaza, da bi Wli predlogi avtentični Deistvo ie. da ie bil predsednik organizacije, ki je letake
razširila, v teku zadnjih 8 le*. 7ap~redoma pristaš komunizma, fašizma in končno nacionalnega socializma. Izdajal je tudi list ^Action^'. ki ie bil pisan v naciona no socialističnem duhu. Bivši tajnik orga*-:-i-cije je sedaj v Nemčiji, kier ie soe^!.er angleških oddaj v nemškem radiu.
Jugoslovenski paviljon v Budimpešti
Beograd. 1. marca. e. Minister za trgovino dr. Ivo Andres je sklenil, da se bo i Jugoslavija poles mednarodnega seima v ! Lipskem. Lyonu, Milanu in Plovdivu udeležila tudi velesejma v Budimpešti od 26. aprila do 6. maja t. 1. Po prizadevanju madžarskega poslanika dobi naša država na veleseim>*iem prostoru v Budimpešti največji prostor za svoi posebni paviljon.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Petek, 1. marca: zaprto
Sobota, 2. marca: Strahopetec. Premiera. Premiera ki abonma
Nedelja, 3. marca: ob 15. uri: Princeska m pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Ponedeljek, 4. marca: zaprto
Torek, 5. marca: zaprto. (Gostovanje v Mariboru: županova Micka)
Znameniti  francoski  dramatik Lenor-mand, čigar delo »Strahopetec« bodo uprizorili prvič v soboto, 2. marca za premier-ski abonma, je znan našemu gledališkemu I občinstvu že po igri »Izgubljene duše«, ki I je bila igrana pred leti pri nas. »Straho-' petec« je drama, ki se godi za časa sve-1 tovne vojne 1916 v fivlci v Selvasu in Mont-
Na kopnem: Na Karelijski zemeljski ožini je sovražnik nadaljeval s pritiskom med Vibortkim zalivom in jezerom Vuoksi. Nase čete so se na nekaterih točkah polagoma umaknile na nove položaje. Sovražnik je Imel velike izgube na moštvu. 14 tankov smo uničili. Ob reki Tajpale smo odbili v teku dneva tri sovražne napade.
Sevemovzhodno od Ladoškega jezera je bil odbit sovražni napad v smeri proti Pit-karantu. Drugod v tem odseku artilerijska
in patrolna aktivnost. Uničili smo 4 tanke ln 1 oklepni avtomobil.
Pri Kuhmu smo zavzeli vee sovražnih pozicij. Na severu se nadaljujejo boji ob reki Nautsi.
V zraku: Ničesar omembe vrednega. Razen dveh letal, ki smo jih sestrelili 27. februarja, sta bila najdena trupa še dveh nadaljnjih sovjetskih letal.
Finska nota vsem vladam
Bern, 1. marca. s. (Reuter). Finski poslanik pri švicarski vladi dr. Holsti je včeraj izročil tajništvu Društva narodov prepis note. ki jo je nedavno poslala finska vlada vsem vladam razen sovjetski. Finska vlada pravi v tej noti, da se sovjetska vojska v vojni ne drži mednarodnih pravil načina vojevanja in da je bila prekršena celo mednarodno zagotovljena nevtralnost Alandskega otočja.
Švedski poziv
Stockholm, 1. marca, s, (Reuter). Najuglednejše švedske osebnosti, med njimi najstarejši kraljev brat Oskar In Škof Upsale, so izdali apel na prebivalstvo, v katerem pozivajo k čim hitrejši in učinkovitejši pomoči za Finsko v obliki prostovoljnih prispevkov.
reurru. Glavna oseba v Igri je francoski slikar, ki simulira, da je tuberkulozen, da bi se ognil vojaški dolžnosti. Njegovo psihološko stanje, polno odpora do vsakega prelivanja krvi, želja po življenju, delu in ustvarjanju, ki ga vežejo na življenje, ga privedejo tako daleč, da pod pritiskom razmer, postane vohun Tragične posledice njegovega dejanja tvorijo konec igre.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Petek, 1. marca: ob 15. uri: Nižava. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol
Sobota, 2. marca: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova
Nedelja, 3. marca: ob 15. uri: Lumpacius Vagabundus. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Balet Hrestač. Jolanta. Izven. Znižane cene
Koča na Veliki planini 1558 m: —1, jasno,
70 cm snega, aren, prisojno srenec Skofja Loka 350 mi —1, barometer pada,
pooblačeno, 30 cm snega, zreo. Polževo 620 m: +3. pooblačeno, 26 cm
ga, južen. ■ Biba na Menim planini 1308 m: —5, jj
mirno, 90 cm snega, osojno araž.
Iz Celja
—c Zanimivo predavanje. Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 4. t. ob 20. unlv. prof. dr. Boris Zarnlk ls Zagreba o temi »Nase telo kot priča našega izvora«. Predavanje bodo spremljale akiop-tične slike.
—c Bedni mesečni šahovski brzotnrnir Celisketra šahovskega kluba bo drevi v klubskih prostorih kavarne >Evrope«. Turnirja se bo udeležil tudi mojster g. Furlani. Turnirja naj se udeleže vsi igralci.
—c Gledališče »Mladih« v Ljubljani bo uprizorilo v soboto 2. t. m. ob 20.15 v celjskem gledališču učinkovito Relnaldljevo komedijo  v štirih  dejanjih   »Mala  ženka 1
brez logike« v režiji g. Milana Skrblnška, režisera Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Na to predstavo ponovno opozarjamo vse ljubitelje gledališke umetnosti.
—c Umrl je v Cretu pri Celju 251etni tiskarski pomožni delavec Ferdo Košar.
—c Dve nesreči. V Majdan-peku v moravski banovim se Je nedavno ponesiečil illetni pomočnik gozdnega upravitelja Mirko Kosi z Gorice pri Veliki Plreški. Med vožnjo je padel lz avtomobila in so hudo poškodoval po vsem telesu. Pred dnevi je prispel v Celje in poiskal pomoči v celjski bolnici. — V celjsko bolnico so pripeljali lSletnega pastirja Antona Eberlin-ca s Sv. Planine nad Trbovljami, ki je padel v nedeljo pri smučanju in si zlomil levo nogo nad gležnjem.
—c Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v sredo 6. marca ob 20. v celjskem gledališču Schillerjevo dramo >Ko~ varstvo in ljubezen*. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
Prodaja bencina
danes ustavljena
Trgovci s tekočimi gorivi so včerai obvestili o svojem
sklepu vse pristojite oblasti
Gasilstvo v škslje-loškem ©kraju
Skofja Loka. 1. marca.
Predstavniki gasilstva v škofi ološ-rem sfezu so se zbrali v nedelio k svoi i četrti redni letni skupščini v Ga-ilb*vGm domu Gasilci so v polni meri storili svoi o dolžnost. Lani je bile v domačem okolišu sedem oožarcv. ki so naoravili za ekros 200 000 din škode. Gorelo ie v Železnikih, v Skcfji Loki, v Zalem logu. v D-^farjih, v Gorenji vasi. v Sorici in v Sood-nji SoricL Izmed požarov ie bil nsivečii oni v Sorici. kjer trpi posestnica Pintar-ieva nad 70.000 din škede. Jasno oa ie. da bi bila škoda. Dcvzročena no nožarih, še mnosc večja  da ni bilo ga-^lcev.
Gasilska župa šteje 15 čet z 661 članom. Dvanajst novo izvoljenih uurav ie že do-trjenih. tri — na Bukovici, na Gcde iču in pri Sv. Duhu — na Se ne. Ssmarlanskih odsekov v župi ni. pač Da imata dve četi kulturno prosvetna odseka, ki s'a uprizorila sedem gledaliških prestav Orodnih in redovnih val ie blo 59 en->j<*t čet ima svcie gasilske domove. Tlačn'h cevi ie 3613 metrov, navadnih lestev 10. razte^liivi oa dve. Premo?em'e čet se ceni na 839 542 din. dolgovi znašajo 58 720 d^n 2upa ima v svo-em okolišu rud: orvi avto.
si ga ie nabavila četa v Sori Ob blagoslovitvi se ie vr?ila župna prir^dtev. ki pa io ie kalil dež. Cedaii? nuj eie ie vprašanie gasilskega naraščaja, ki ga se-dai sploh ni.
Po svojem tradiciona^em ob č'iu so gasilci tudi letos prazncva'i svoie«?a zašc't-nika sv. Florjana na Goder;cu oni v Selški dclirJ pa na Bukovici. Cb~krat so gr.s'lci tudi nastopili, predv-em zaradi gasi ske za kongresa, ki se sa ie ud"l?£ilo iz Škofjeloškega srera 153 maž is r>a narodna neše. Gasilci so pore 'i s seboi trdi nr-.-ocr. Nrsiooilo ie v Liubllani pri nrostlh vajah 45 Članov.
Snežne r»Ai»ere
Poročrlo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mar'Knrn «**D in JZSS
/. III. 1940
Ralečz-Planica 870 m: —1, jasno. 50 cm snega, skakamica uporabna,
Planiča-Slatine (Dom Ilirija) 950 m: 0. jasno. 70 cm snega, drsališče uporabno.
Pianica-Tamar 1108 m: —1, jasno, 100 cm snega
Peč-Petelinfek 1440 m: —1. jasno. 80 cm snega.
Kranjska gora 810 m: —2, barometer pada.
jasno, vetrovno. 50 cm snega sren. Krnica: 150 cm snega. sren. Podkoren 800 m: —2  jas-no, mirno. 45 cm
snega. sren. Radovljica 470 m: 0, jasno. 45 cm snega.
sren.
Bled 501 m: —1. barometer pada, jasno, 45
cm snega, osrenjen. Dom na Kofcah 1500 m: -rl. jasno. 60 cm
snega, južen. Bohinj-Sv. Janez 530 m: 0,  iasno, mirno.
80 cm snega. sren. Bohinj-Zlatorog 530 m: —1, jasno, 70 cm
snega, osrenjen. Dom na Komni 1520 m: —t. jasno, vetrov
no, 140 cm snega, sren. prisojno sre
neo
Koča pri Triglavskih jezerih: —2. jasno vetrovno. 150 cm snega, sren, prisoj no srenec.
Dom na Krvavcu 1700 m- —2, jasno, ve trovno. 100 cm snega, sren, prisojno srenec
Ljubljana, 1. marca
Danes je bila uveljavljena uredba št. 3 o omejitvi prodaje bencina. Porabniki so pričakovali, da se bodo danes lahko začeli zalagati z bencinom na nakaznice. Z novo ureditvijo prodaje so bili sicer zelo razočarani, ker so pričakovali, da bodo določene večje količine bencinske mešanice za posamezna vozila. Zdaj je pa nastopila še d runa, nepričakovana težava; danes je prodaja bencina v Ljubljani ustavljena.
Zakaj? Trgovci s tekočimi gorivi trde, da so z novo uredbo dovoljene za prodajo tako majhne količine bencina, da se bo prodaja zelo skrčila Če bi hoteli prodajati po novih predpisih, bi pri prodaji nič ne zaslužili, temveč bi celo utrpeli vel&o izaubo. Trde, da jim kartel nudi pri kg bencina le 3 do 5% brutto zaslužka, kar zra:a pri litru največ 3.129o.
Kalkulacija trgovca s tekočimi gorivi (ki ima srednji promet) v Ljubljani je pokazala, da zna-ajo režijski strooki na leto 16.970 din pri prodaji tekočih goriv. V teh stroških pa ni še vračunano: davki. kalo. popravila, amortizacija črpalke, kurjava, razsvetljava itd Zato bi moral trgovec prodata na leto okrog 80.000 litrov bencina, če bi naj znašal brutto zaslužek 16.000 din. torej le zaslužek za kritje glavnih režijskih stroškov Pri tem je treba še upoštevati, da trgovci kupuiejo bencin v kilogramih, prodajajo ga pa na drobno v litrih: pri tem igra specif;čna teža veliko vlogo. Pozimi je specifična teža bencinske mešanice visoka in trgovec je že zaradi tega občutno oškodovan. Pred dnevi, že pri temperaturi —2° je znašala specifična teža bencinske mešanice 0.800. tako da je znašala razlika med nabavno in prodajno ceno približno 15 par v škodo trgovca detajl ista.
Prodaja bencina je rentabilna samo pri velikem prometu Že doslej je zaradi tega mnogo trgovcev moralo opustiti prodajo. Po novih predpisih o prodaji bencina bi pa bila prodaja bencina pri večini prodajalcev pasivna Zdaj so bili trgovci s tekočimi gorivi na drobno prisiljeni ustaviti prodajo. Morda bo to prav petrolejskim družbam, ki so želele doseči monopol tudi za prodajo
bencina na drobno. Vendar je v interesu države in gospodarstva, da bencin Še v na-
Ercj prodajajo trgovci detajlisii. Da bodo thko prodajali tudi v bodoče, jim bodo morali izpolniti davno zahtevo, naj brutto zaslužene znaša 10%. Uredba št. 3 o omejitvi porabe tekočih goriv celo govori o 10 odstotnem brutto zaslužku. Odstavek 3. te uredbe namreč določa, da mora, kdor nefia uporabljati motorno vozilo, prodati ostanek tekočega goriva najbližjemu prodajalcu proti odbitku 10% na račun zaslužka. Da je prišlo do tega. je zasluga petrolejskih družb, ki so pri oblasteh stalno trdile, da je zaslužek detajlistov tako velik. Tako so lahko upravičevale svoje kalkulacije. Seveda pa s tem ni rečeno, da trgovci v resnici tudi toliko zaslužijo. Vsekakor pa je potrebno, da se ta odstavek uredbe uzakoni čim prej z novo uredbo, odnosno z dopolnitvijo uredbe 5t. 3.
Nova uredba tudi ooloča, da morajo prodajalci voditi posebne knjige pri prodaju Na podlagi zapiskov v teh knjigah bi morali pošiljati vsak mesec podrobna poročila finančni kontroli. Toda teh knjig še ni nikjer in brez njih trgovci ne morejo prodajati tekočih goriv, četudi bi danes bili pripravljeni, če nočejo kršiti uredbe LVed-ba določa kazni od 500 dc 5000 din za takšne prestopke.
Po vsem tem je pač razumljivo, za k h i je danes ustavljena prodaja bencina v Ljubljani. Trgovci s tekočimi gor vi so včeraj obvestili vse pristojne oblasti o svojem sklepu. Hkrati so pa zahtevali: uzakonitev 10% brutto zaslužka; da se določi z uredbo, da so petrolejske družbe do'žne prodajati tekoča goriva vsem trgovcem s tekočimi gorivi, če izpolnjujejo pogoje po uredbi št. 3; čas prodaje je treba prilagoditi banovinskim naredbam o odpiranju m zapiranju trgovinskih obratov; imenovati je treba v odbor za določanje cen bencinske mešanice tudi zastopnika Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi
Dokler trgovcem ne bo ustreženo, kar zahtevajo, ne bodo mogli prodajati tekočih .goriv in bencinske črpalke bodo ostale zaprte.
Iz šk&fjc Leke
— Zdravstveni lom v škof jI Loki posluje takole: šolska poliklinika ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11.30 do 12.30, otroška poliklinika (za bolne otroke) ob ponedeljkih in petkih od 14. do 15., posvetovalnica za matere (za zdrave otroke) ob sredah od 14. do 15.
— Letna skupščina sreskega odbora Rdečega križa bo v petek, 1. marca s pričet-kom ob 20. v prostorih mestne posvetovalnice v Skofji Loki. Dnevni red običajen. Vabimo k polnoštevilni udeležbi.
— Sokolski kino bo predvajal v soboto in v nedeljo grandiozno filmsko delo SUEZ. Opozarjamo!
— poplavljam®! Občni zbor Rdečega križa se prične Že ob 19.30 in ne ob 20.30, kakor smo pomotoma poročali.
— Zaj^mivo predavanje o alpinizmu. Iz redno veliko je belo število on:h, ki so prihiteli včeraj zvečer v veliko dvorano Sokolskoga doma na predavanje pod okriljem škofjeloške podružnice SPD. Dragega gosta, Jeseničana g. Uroša Zupančiča je uvodoma toplo pozdravil preosednik škofjeloške podružnice SPD direktor inž. Srečko šabec, nakar je odlični poznavalec naših planin in prijatelj prirode začel svoja izvajanja, ki so naletela na navdušeno odobravanje. Govornik je prikazal vrline turizma, ki prei^zame človeka duševno in telesno. V prosti naravi se vzgaja volja, človek zma.gujj nad samm seboj in tudi plezalna tehnika, ki je često predmet krivičnih, presoj terja nesorazmerno manj žrtev, nego recimo — avtomobilizem. In ve^idar eno je nevarno, drugo ni.
_ Opozarjamo! Novi naročniki »Slovenskega Naroda« se lahko javijo tudi v Balantovt trgov'ni v Kapucinskem predmestju (Guze!j). Mesečna naročnina samo 12 din. Tudi današnjo številko smo poslali nekaterim na ogled!
— Ne vtikaj se v uradno poslovanje! Orožniki v Železnikih so v nedeljo iskali nekega dekleta, ki ga lsče tudi uprava policije v Ljubljani. Na mladenko so naleteli v neki gostilni, kjer je prenočevala. Cisto po nepotrebnem se je v zadevo vmešal neki Jože. ki je potem, čim je zvedel, kaj prav za prav orožniki hočejo, svetoval dekletu, naj se spusti kratko malo po vrvi na dvorišče. Orožniki so za ta nasvet seveda zvedeli in so fanta prijeli. Jože sicer nravi, da ni res. da bi bil rekel: »Koza, kaj boš hodila z žanda^emc, toda dekle Izpove 'ako, kakor orožniki.
— Napad. 20-letnl Kožuh Andrej s Dvora v polhograjski občini je peljal drva no banovinski cesti od Črnega vrha proti Polhovemu Gradcu. Nesreča je hotela, da Je naletel na brata Jakoba in Štefana, ki sta se zakadila vani. Kožuh jo je dobil s pestjo po glavi, da je močno krvavel, potem
pa sta ga obdelala Se z bičevnlkom. Brata pravita, da Ju je ujezilo, ker se Kožuh nI dovolj umaknil.
— Cesta v gornjo Selško dolino prosta. Kakor smo že poročali, se Je vsul tik pred Zalim logom na banovinsko cesto ogromen plaz, ki je zasul cestišče do metra in več visoko in v dolžino kakih 40 m. Cesta je zdaj zopet porabna za vozni promet.
$&q(c}nica
KOLEDAR Danes: Petek, 1. marca: Albin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kina dobiva orožje Kino Sloga: Železna pest in Nobene milosti
Kino Union: Na Elizejskih poljanah
Jugoslovansko društvo za proučevanje ln zatiranje raka občni zbor ob 18. v klubski sobi kavarne Union
Kino Moste: >Zaupna naredba«: in - Ljubezen doktorja Meighana«
Koncert Ljubljanskega kvarteta ob 20. v veliki Fllharmoničnl dvorani
DEZURNb LEKARNE
Danes: Dr. Plccoll, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Štev. 50
»SLOVENSKI NAROD«,     petek, l. marca iwa
Stran 3
TRADICIJONALNI
VALČKOV VEČER
Sokola I na Taboru
2. marca 1940. ob 20. Vstopnina Din 10.—. Obleka   p ro mena dna
DNEVNE VESTI
— Dovoljenje za nvor sirovln v prvem
polletju. Odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki bo izdajal v bodoče dovoljenja za uvoz sircvin tudi za drugo četrtletje tekočega leta in sicer za prvo četrtletje 2o% lanskega uvoza po teži, za drugo četrtletje pa 22.50% lanskega uvoza po teži ali za 10% kakor je znašal lanski uvoz.
V drugem četrtletju se bodo izdajala tudi dovoljenja za ostala 2.59c, ker je bilo 10% zadržanih za rezervo.
— Urad za razdelitev bombažnega prediva. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je bila te dni seja sekcije za bombaž in svilo posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo pri trgovinskem ministrstvu. Glavua težkoča, 6 katero se mora boriti naša tekstilna industrija je pomanjkanje sirovin. Zdaj bo ustanovljen poseben urad za razdelitev bombažnega prediva, izdelanega v naši državi. Prodajna cena bombažnega prediva je bila določena na 33.50 din kg.
— Nakup bencinske mešanice, ki se rabi v industriji in v obrtu kot pomožno sredstvo. — Po čL 8. naredbe 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva za potrebe obrtniških delavnic in po razpisu isprave državnih monopolov z dne 24. 2. 1940. M. br. 7130 tudi za industrijske namene, bo izdajala dovoljenja za nakup, kolikor se porablja navedeno gorivo kot pomožno sredstvo Uprava državnih monopolov zbornicam za trgovino, obrt in industrijo, vsake za njeno področje. Dovoljenja se bodo izdajala na količine, potrebne za trimesečno porabo s tem, da se odobrena količina more vzeti v 3 enakih delih. Odobrene količine bo;o razdeljevale zbornice same. Da bo mogla določiti, kakšno količino te mešanice naj zahteva od Uprave državnih monopolov, poziva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani vse obrtnike in industrijalce na svojem področju, da ji najkasneje v 3 dneh prijavijo, koliko bencinske mešanice rabijo v svojih obratih kot pomožno sredstvo, v prijavah naj proces, v katerem rabijo bencinsko mešanico na kratko popišejo. Poleg tega naj pošljejo tabelarične podatke o nazivu obrta, imenu in priimku lastnika obrta o potrošnji mešanice bencina v prešlem letu in posebej za leto 1940.
— V planinah Slovenije je dovolj snega za ugodno smuko. Ob Bohinjskem jezeru je 70 cm snega, osrenjen. Na Komni je 140 cm snega in sicer na prisojni strani srenec. Triglavska jezera Imajo 150 cm src-ga ter je s Hribaric najlepša smuka.
V Kamniških planinah je na Krvavcu 100 cm snega in na Veliki Planini 70 cm sne-g-a. na obeh krajih, na prisojni strani srenec.
— Izvoz nafiega tobaka. Lani smo izvozili 3,140.459 kg tobaka v vrednosti 9S.501.159 din. Letos se bo pa izvoz znatno povečal. Izvozili bomo nad 15,000.000 kg tobaka.
— Nova tarifa med Jugoslavijo. Pretek, te ratom in Slovaško. V kratkem bo izdelana nova tarifa za blagovni promet med Jugoslavijo in Protektoratom z ene in Slovaške z druge strani. S tem bo izgubila veljavo dosedania i ugaslo vensko če-škomeravska in slovaška tarifa.
* Iz postne službe. Pri pošti skocijan pri Mokronogu je bila dne 19. februarja uvedena brzojavna in telefonska služba, pri pošti Pesnica pa 22. februarja telefonska služba.
— Iz zdravnike službe. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Legiša Viktor, zdravnik v TopoUttei in dr. Hribar Zlatica, zdravnica v Ljubljani.
— Sz »Službenega lista«. 2. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 17. z dne 28. februarja objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skup nem davku na poslovni promet Štev. 16.100-31 z vsemi njen'mi poenejš mi Spremembami in dopolni tvami in novo tarifo skupnega davka na poslovni promet in razne objave iz »Službenih novin«.
— Zagreb d»bi m°dcrno poštno poslopje. Vprašanje zgraditve kolodvorske pošte v Zagrebu je zdaj rešeno. Načrti so pripravljeni in odobieni, tako da bo licitacija kmalu razpisana. Nova kolodvorska pošia bo največje in najmodernejše državno poslopje v Zagrebu. Stroški bodo znašali 25 milijonov din. Poslopje bo dolgo 100 in široko 40 m. Zgrajeno bo ob sedanjem kolodvorskem poslopju tam, kjer so skladišča državnih železnic.
—Zdravilišče RadiO-Therma Lašk0 bo zaradi večjih adaptacij od 15.3 do 1. maja zaprto in bo ta Čas vsako zdravljenje Izključeno.
— Narodno delavstvo zmaguje! V nedeljo 25. febiuarja so se vršile v tkalnici v Sv. Pavlu pri Preboldu volitve delavskih obratnih zaupnikov. Lista Narodne strokovne zveze je prejela 137 glasov in 5 zaupnikov, lista socialistov pa 28 glasov
in 1 zaupnika. Nič niso pomagali nesramni letaki proti NSZ. Glasovanje delavcev je bil na ta letak najboljši odgovor ln dokaz, da NSZ napreduje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, zmerno hladno in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kum.boru 18, v Splitu in mibro-vnLku 15, na Vi*u in Rabu 13   v Ljubljani 11.4. v Beogradu 10, v
Sarajevu 9, v Zagiebu 8. Davi je karal barometer v Ljubljani 700.1, temperatura je rađala 0.0.
— Izgnan vt. države. Iz na Se države je za vedno izgnan 331etni Friderik Volk, pristojen v Strassburg v Franciji, po poklicu ključavničar. Volk. ki se je rad izdajal tutfc za Vebra. se je zadnje čase mudil v Mariboru in okolici, kjer je aagreeil več vlomov.
— zatekel pes. K posestniku Antonu Oblaku v Troojah v smieški občini se je že pred tedni zatekel boljši lovski pes jere-bičar bole barve, s temnmi lisami po ž-
votu. Pes je najbrže ušel lovcu ln je lastniku na razpolago v Trbojan.
— Granata nJ igraea, V Skopi ju 98 je pripetila težka nesreča s staro topovsko granato. Našla sta jo dva cigana Misleč, da jo bosta mogla prodati sta Jo prinesla
k trgovcu s starim želez jem Tovanoviču. Trgovec je bU pripravljen kupiti jo, toda pod pogojem, da bi cigana spravila iz nje
razstrelivo. Cigana sta hotela to storiti, pa sta ravnala z granato tako neprevidno, da je eksplod rala. Enega cigana je raztrgalo, drugi jc bil pa tako težko ranjen, da ni nobene verjetnosti, da bi ostal živ.
— Divjega laboda je ustrelil. V gozdu
blizu Varažiina je lovski čuvaj opazil ob potoku izredno veliko belo ptico, ki jo je ustrelil in odnesel domov. Doma so takoj spoznali divjega laboda, ki ga je najb. že prignala huda zima iz severnih krajev.
Iz LJubljane
—1J Ribji trg. Vreme vpliva tudi na ribji trg. Odkar je toplejSe, je boljši ribolov na morju, zato je bil danes trg nekoliko bolje založen z morskimi ribami. Kljub temu pa blaga še ni toliko, da bi se lahko še bolj pocenilo. Pač pa so danes prodajali precej poceni sardelice, po 12. in girice, po 16 din kilogram. Po 18 din so bile bobe in ušate, ciplji po 20, hobotnice po 28, zlatice in lubin pa po 40 din kg. Med rečnimi ribami so prodajali platnice po 12 do 14 din kg in postrvi po 40 din. Ščuk še vedno ni.
—lj Prvo pomladno cvetje na trgu. Meščani se zdaj ne boje več zime, najsi jih straši kdor koli z njo, češ povrnila se bo. Upanje, da bo kmalu prava pomlad — letos bo po nekaterih napovedih bolj zgodnja — nam budi pomladno cvetje, ki so ga že začeli prodajati na trgu. Prodajajo že celo prve zvončke.
—lj Važna seja šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske je sklicana za danes ob 18. v mestno posvetovalnico. Na dnevnem redu je računski zaključek za šolsko leto 1938/39 in proračun za leto 1939 40. Razpravljali bodo tudi o spomenici obrtniških združeni
MOZART   —   ZIKA   — DEBUSSV
1. S. 40. ob 20. uri — Velika filharmonična dvorana   —   Ljubljanski godalni kvertet!
—lj Valčkov večer Sokola I na Taboru
bo jutri, kamor pojdite vsi, ki si želite neprisiljene zabave in razvedrila, kajti salonski orkester in >Magistrov trio« bosta igrala stare in nove plese za vsakogar v zadostni množini. Okrepčila bodo na razpolago v bogato založenih paviljonih po »ljudskih cenah«. Vstopnina le 10 din. Pridite vsi in pripeljite s seboj svojce in prijatelje! 128—n
—lj Kolo jugosiovcnskih sester v Ljubljani, bo imele svoj redni letni občni zbor na cvetno nedeljo 17. marca ob 10. dopoldne v mali dvorani Kazine.
—lj v nedeljo 3. marca po službi božji
bo v kapeU starokatoliške cerkve v Ljubljani, na Gosposvetski cesti št. 9 redni letni občni zbor starokatoliške cerkve, h kateremu se vsi moški Člani cerkve prijazno vabijo.
—lj Kinu Moste se je zopet posrečilo predvajati prvovrsten program. Od danes do vključno ponedeljka se predvaja kot prvi film »Zaupna naredba« v katerem se prikazuje brezprimerno junaštvo, podvigi, tajnosti in špijonaža. Je to eden največjih filmov sedanjosti. Drugi film »Ljubezen doktorja Meighana«. Na ta film opozarjamo zlasti dijake-medicinee in ostalo mladino. Film se predvaja poslednfič v Ljubljani, zato ne zamudite prilike. Cene zmogljive za vsakega.
—lj Za utrditev mestnih cest in ulic je mestna občina tudi letos poskrbela v proračunu ter sta v ta namen že razpisani dobavi 40 vagonov drobnih granitnih kock ter 12 tonskega cestnega valjarja in bo za te dve nabavi mestna občina morala šteti okroglih 400.000 din. Sedaj ima mestna občina 3 velike cestne valjarje in en majhen valjar, ven far pa ti valjarji še ne zadostujejo za redno in povečano utrjevanje mestnih cest ter je zato nabava novega težkega valjarja prav potrebna.
—lj Lovske karte in ribolovnice odslej izdaja obči oddelek mestnega poglavarstva v sobi štev. 39 v I. nadstropju hiše na Mestnem trgu štev 2.
—lj Pevski večer CMD. Jutri zveč?r (ob 20.) priredi podružnica CMD Ljubi; ana-Bežigrad pevski večer z izredno bogatim sporedom, da prireditev lahko nrištevamo med najboljše koncertne prireditve te sezone. Koncert bo prirejen v telovadnici bežigrajske Sole. Dvorana je moderna in akustična. Nastopil bo Bežigrajski pevski moški zbor (pevovodja J. Gocjec) in člani opere: Ljudmila Polajnar, Fr. Lupša ln Marijan Kristančič. Posebno bo koncert privlačen tudi, ker bo nastopila znana, izredno priljubljena pevka — ki žal tako redko nastopa — g. Pavla Lovs>tova. Nastopila bosta še sopranlstka Nuša Kristanova in baritonist Milan Janovskv. Prireditev bo nedvomno privabili številno občinstvo že po svoji kvaliteti. Še bolj pa zasluži lep obisk po svoiem namenu; doholki so namenjeni za tako potrebno narodno obrambno delo.
—lj Opozarjamo na nocojfinjl koncert Ljubljanskega kvarteta, ki bo točno ob 20. url v veliki Fl!harmonični crvorarti. S Užali bomo troje del iz bogate literature komorne glasbe, dela: Mozarta, Zike in Debussvja. Posebno opozarjamo na drugi
kvartet ki je na sporedu in katerega ie
napisal znani primari j JSikovega (Praškega) kvarteta, g. Ftibarda Zike. ki -jo v Ltubljani sr>ležrK5 znan  in kot glasbenik
vfcoko cenien. člani Ljubljanskega kvarteta so Pfeifer. Stanič, SuSteršič in MU-ler. Na koncert najvljudneje vab'm o. vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Zlat damski prstan fe bil pozabljen v kavami TJnion v stranicu. Najditelj se prosi, da ga odda v upravi »Slov. Naroda«.
u— Predavanje W domsče er'asbene zgodovine. Jutri, v soboto, ob 16. uri bo predavat -v Hubadovl pevski dvorani pred«ted-nlk Orkestralne ca druStva Glasbene Mati-
ce dr. Ivan Kartin o slede« temi! »Razvoi instrumentalne glasbe v Izubijani s po-setrMm ozirom na Pilharmoni*no driritlvo.« Predavanle vsebuje delo od leta 1702 do 1872. ko te bila ustanovUena Glasbena Ma- i tica ljubljanska. Predavanie bo zelo zanimivo ter nnm bo v na^e^i biči pokaralo kulturno   Življenje v nekdanji Ljubljani.
Predavanje spada v okvir proslave 201et-nice Orkestralnega društva Glasbene Matice. Vstop prost. (—)
—lj Ljubljanski So*ol sklicuje članski sestanek v soboto t. marca ob pol 19. uri v društveni sejni sobi z nalogo, da pripravi predloge za 72. redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek 4. marca. Na sestanku se bo tudi sestavila lista kandidatov za bodočo društveno upravo.
—lj Premiera zabavne igre s petjem m godbo »Pekovska« bo v šentjakobskem gledališču jutri oto 20.15. Igra je skrbno pripravljena in povsem na novo opremljena. Lepe pesmi in godba poživljajo dejanje. Pevske točke ievajajc E-incinova, Vidiceva, Kosa k. Lavrič in MilČInski. Prt predstavi sodeluje skoro ves ansambel. Rožira Klememčič S., glasbeno vodstvo Dietz Milan. V nedeljo S. t. m. ob 20.15 se 'spra. ponovi. Vstopnice se dobe od danes dalj«.
—lj t'kradena kole*a. Izpred Erbežni-
kove grosti'ne na Viču le bilo od pe'jp.no 1500 o_n vredno črno pleskano žensko kolo znrjuke 2-Patria«, last Elke Ažmancv«. AmaJija štrhanova j« imela spravljeno svoje kolo znamke >Viktorla« doma v Za-lokarjevi ulici 16, na hodir'ku pred stano-novanjem 'n ga ji je tat ukradel. Kolo Str banove je črno pleskano. vredno 1000 din. Tatvino kolesa je prijavil tudi Peter Za-lokar, stanujoč v Ciglar je vi ulici 30. Tat mu je ukradel 1000 dn vredno, črno pleskano kolo znamke >Styria< prav tako s kočnika,
Danes zadnjikrat! — 8ACHA GUITBY, znameniti romanopisec, igralec ln režiser
rr^eTSv8:™ Na Elizeisldta poljanah £U «JbV?^B*[
Samo Se danes dva filma za gledalce željne senzacij ln napetosti!
ŽELEZNA PEST     ,     NOBENE MILOSTI!
Kowboyski film. kjer se oije borba za    Detektiv z železnimi živci v opasal borbi pravico in srce. s velemestnimi zločinci.
KINO SLOGA. tel. 27-S0 danes ob 16.. 19. Ui 21. url.
I„. m ^^*x1*   Danes predstava sa
Kina dobiva orožje RINO matica Bombe nad Sangkajem
V vrtincu senzacij in pustolovščin.
m o ob 16. uri TELEFON 21-24 Dolores del Rlo
1
Velik vlom
Ljubljana, 1. marca
Danes ponoči je b:l Izvršen velik vlom na Miklošičevi cesti. Vlomilci, najbrže j h je bilo več, so s ponarejenimi ključi odprli rolo drc-g-eiije Hermes, nato pa so vlomili še vrata. V lokalu so vse premetali in odnesli nad 50 fotografskih apara+ov in k'nc«ne:ruiIrLih aparatov, tako da so oškodovali trgovino za nad 100 tisoč din. Vlom je bil opažen Sele zjutraj, nakar so nameščenci takoj obveetili lastnika ter policijo. V lokal so prišli že pred 8. detektivi, ki so ugotovili dejanski stan in neka-katere podrobnosti.
Pre skava o vlomu se vodi s potno paro. Lastnik drogerije je razpisal za izsleditev vlomilcev ter ukradenega blaga 10 tisoč dnarjev nagrade. Ker bodo gotovo vlomilci skušali blago najbrž čimpreje razpečati, se pred nakupom aparatov possbno svare trgovci s fctopoU^bžčinami ter fotografi na deželi.
Iz Kranja
— Dežurna služba zdra\rniko\> OVZD v mesecu marcu bo razdeljena sledeče: 3. dr. Bežek Josip, 10. dr. Herfort Joža, 17. dr Pance Pavel, 19. dr. Vrbnjak Vinko, 24. dr. Bezič Josip, 25. dr. Bežek Josip, 31. dr. Herfort Joža,
— Same&to venca na grob tragično pre-
minilega tovariša Leopolda Omana so delavci iz njegovega oddelka tvornice gume d. d. zbrani znesek 205 din poklonili v dobrodelne namene. Xajlep?a hvala!
— Kino \arodni dom bo predvajal v petek in soboto ob pol 21. in v nedeljo ob 16., 10. in pol 21. zanimiv film »Blokada« na novih kino strojih.
Danes ob 20. uri špijonažni velefllm
„Zaugrna naredba11 Sit »Ljubezen dr. Maighara"
(medicinski film) KINO MOSTE
I
— V nedeljo 3. marca izostane v Kranju običajna slovenska služba, ker bo ta dan v LJubljani na Gosposvetski cesti 9 redni občni zbor sta-okatoliike cerkve po službi božji. Zato se preloži slovenska služba tožja v Kranju na drugo nedeljo 10. marca ob pol 9. v Narodnem domu v Kranju.
Iz policijske krosifke
LJubljana, 1. ma:ca.
Uprava velesejma j2 ugotovila, da je bilo najbrž že pr^d <Lievi vlomljena na vese* ličnem prostoru v več paviljonov. Dostop do paviljonov nikakor ni oUž:n, z^to so imeli nočni vlomilci precej lahko delo. Iz paviljona gostilničarja Antona Huča so pobrali vlomilci devet električnih stikal, šest žarnic s se.čniki in okovi, električni števec ln marmornato ploščo. Anton Huč ima nekaj nad 500 din Škode. V paviljonu Tince Grošlje/e »Volga« so tato'.i opiavili svoje delo še temeljiteje. Pobrali so osem električnih stikal, 21 žarnic in več drugih predmetov, tako da so napravili za 1250 dinarjev škode. F.ezikl Velkavrhovi so odnesli iz paviliona štiri stikala, potrgali električno napeljavo, si prisvojili velik kos blaga in razbili tudi več šip. Tatovi sa odnesli tudi več medeninastih kljuk in pip. ki so jih našli v drugih pavfjonih. Vlome je velesejmska uprava prijavila policiji, ki sedaj išče vlomilce in ukra iene pred nete, katere bodo skušali t?tovi prodati po trgovinah ali elektrotehničnih delavnicah.
V Barvarski stezi je nekdo vdrl v skladišče trgovca Josipa An irejiča in cdaesel v okrilju noči dve veliki košari, v katerih je buo nad 1000 jajc. Tat bo skušal jajca najbrž čimprej razpečati, zato je verjetno, da se bo pri kupčiji ujel.
Tatinski obisk je imej te dni v svojem stanovanju Ivrn Mcrlak, stnnujoč na Sv. Petra :est: 76. Tat je pr S i v sta ova s je v odsotnosti lastnika in odnesel več rjuh.
precej moškega in že nekega perila, pleteno košaro ln  hraniltik,  s Cimer je oškodoval
Meriaka za 2300 din.
Kako drzni so tatovi kažejo tudi vedno pogostejši primeri tatvin lz avtomobilov, ki stoje na uliC3h brez nadzorstva. V zadnjih dneh je bilo prijavljenih pet takih tatvin. / sredo pa je spet odne.se! neznan zlikovec
iz avtomobila barona Codelllja v Llngar-jevl ulici nov usnjat. rjav kovčeg, v katerem so bile razne maLnk sti, vredne 450 dinarjev.
Iz gostilne »Pri levu* je nekdo odnesel Ivanu Skrtu rjavo aktovko z raznimi načrti grad ene t.rdk? Cl r.ulllni. pos s nik Rudolf Bari iz Rcžne doline pa Je prija* D, di mu je tat odnese1 z vrta 203 din vredno železno vodno črpalko.
S P O P T
Planica 3. 3.1940
bo pozoriAče izrednega športnega dogodka. Se nikdar ni bilo na državnem prvenstvu v skokih pri nas tako močne in številne Inozemske udeležbe, in tudi izgledi na uspeh med našimi in Inozemskimi tekmovalci 6e nso bili nikdar tako izravnani kot so sedaj. Imeli bomo športno tekmovanje, dostojno poncenega naslovat ki ga pribori zmagova'eo, ln tisti, ki ga bo v tej borbi dosegel, bo vedel, da sa je moral polteno potni'Iti za zniPgo, kajti lahke zniage tokrat ne bo! Ne v jugoslovanskem in n« v mednalrn'nem razredu!
Od naah tekmovalcev nastopi na tej tekmi skoro 20 sknkačcv, število, kl smo fra pred leti imeli komaj za 40metrske ska-ka'nice. Stari mojstri ne bodo kar na lahko oipravili dorasčaloče m^aiine. ki hna svojo prednost v zgodnji šoli ln velikem elenu.
Gledalci Imajo na razpo'nTo oba jutr-m'a vlaka ter pr'^ejo Se pravočasno na. ske.kalnlco kl je tnkoi pri oosLaji. Vozni-na bo polovična, vstopnina k tekmi pa je samo 5 din za osebo. Na skakalnici bo mcntrrna dobra zvočna aparatura tvrd-ke Ra io-Peiran, ki bo omogočila jasen in dobro sMšpti prenos trkrnovan*a tnko <**l boio g^e^a^ci natančno mooli s'editi t^k-movanjcL Pred oiihcr'om v^a.ka bo ob 16. ob kolodvoru o-Mava rezultatov nrog'nsi-tev ''ržavnega prvaka, in raz<icUtev nagrad.
Sorzna poročila
Curih, 1. marca. Beograd 10. Pariz 9.92, London 17.51, New York 446, Bruselj 75.225. MIlan 22.52, Amsterdam 236.90, Berlin 178.80, Stockholm 106, Oslo 101.35, Kodanj 86.125. Sofija 5.50, Bukarešta 3.35.
ALI OGLA
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din L—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
Seseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din.
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko. diplomirano čevljarstvo, Ljubljana Igriška 3 (pri Drami). 676
MALI OGLASI
»Slov K^rodac
imajo llgurćo tispeni
POUK
Beseda 50 par, davek poseotrj Najmanjši znesek S.— din.
POHIŠTVO
si nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14 . Vsakovrstni stoli, vsa popravila. — Prodam češnje v o pisalno mizo.
687
KREMENČEV PESEK
pian od 0 do 6 mm, vsako množino, blizu Kolodvora, najnižja cena. Cveibar, Prekopa — 6t. Jernej. 684
M F0RMACJ£
Seseda 1.— din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
rozrv
Gospoda, ki se izdaja za Plev-
nika Franca ln ki je kupil žensko kolo na Škofljici, pozivam, da se do nedelje javi, v drugem slučaju ga javim oblasti, ker sem zvedel za njegov pravi naslov. Simčič Mirko — Škofljica. 690
STENOGRAFIJA ES STROJEPISJE
Izpopolnjevanje Začetek marca. Trg-ivsfco nčilisče ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15-
678
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od ^7. ure zvečer dalje za začetnike in izveibance. Pouk tudi pc ciiktacu Novi teCaji se prićno 4. marca.. Šolnina nizka Največja strojepisnica s 40 pisalnimi suoji raznih sistemov — Vpisovanje dnevno do s ure zvečer Cbrtstofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-43
640
VAJENCA 15 letnega, ki ima veselje do slikarstva in pleskarstva, — sprejmem  takoj.  Vso oskrbo
J bo imel v hisi. Franc Pfeifer, ; splošno slikarstvo, Krško ob i Savi. 683
STAnOVATUA
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanji! znesek 8.— din.
ENOSOBNO STANOVANJE j
z vsem! pritiklinami, čisto, išče miren zakonski par. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod -Točen plačnik«. 677
PRODAM
Beseda ">0 par   <isvek poeebej Najmanjši znesefe d.— din.
OREHOVA JEDRCA
jortlran cvetlični med tn me* iico   donite    najceneje v
HEDARNI LJubljana, *ld/ **fca ui. 6. 501
RAZPIS
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA razpisuje
javen natečaj za napravo idejnih osnutkov za £>oni onemoglih na Bokalcah
Natečaj Je splošen v smislu pravilnika o opravljanju natečajev (Službeni lisU št. 15. 22. n 1939.) in se ga lahko udele2e vsi strokovnjaki — državljani kraljevine Jugoslavije.
Član! razsodišča so: dr. Tomaž Klinar, predsednik soc. pol. odbora mestn. sveta, Ing. Albert PoženeL mestni gradbeni direktor. Heribert Svetel, mestni vigji svetnik, Ing. France Tomažlč, poobl. Inženir za arhitelrturo. Ing. Vladimir Mu£lč, m. vtfi gradb. svetnik, arh. Ivo Spinčič, m. vis. gradb. komisar, ing. Boris Kobe, mestni arhitekt. Namestnika: Stane Likar, član mestn. sveta in tajnik OUZD, Ing. Ivo Medved, Doobl. inženir za arhitekturo. Poročevalec: ing. Pavel uostl, mestni arhitekt.
Nagrade znašajo: 1. nagrada din 30.000.—, TJ. nagrada din 20.000 —, m. nagrada din 10.000.—. IV.. V. in VI. nagrada skupaj din 18.000.—, torej vse nagrade skupaj din 78.000.—.
Osnutke je treba oddati do 12. ure dne 22. maja t. 1. v mestnem tehničnem oddelku ah na pošto hkrati z brzojavnim obvestilom o oddaji.
Razpisni pogoji se dobe od 15. marca t. L dalje v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra, JJ. nadstropje, vrata 7, proti plačilu 80 din.
LJUBLJANA, dne 1. marca 1940.
Župan mesta Ljubljane: JTTRO ADLEsIc, L r.
-Pri Levu", Gosposvetsb 16
Morske ribe — Velika izbira
Prvovrstna kuhinja. Primorske specialltete. Izbrana vina, plavac, dingač,   kraški   teran,   CRNOGORSKO CRMNICKO VINO !
Se priporoča
Leo Garzarolli
NOVOST ZA LJUBLJANO!
V SOBOTO:
f9
z. III.
1940
2. III.
1940
se otvori nova specialna trgovina čevljev »ULITA«, v poslopju hotela »Balkanc na Sv. Petra cesti St. 25. >elita< čevlji so elegantni, lahki in izključno ročnega
izdelka.
Makulaturm papir
proda oprava „Slovenskega Nat»odaM LjuoljaAa, KttaUjeva ulica itev. 5
SLOVENSKI NAROD«,    pMek. L
Stav. tO
Kraljev spomenik spada na Kongresni trg
Za to ne govore sauno estetski, temveč tudi zelo tehtni gospodarski razlogi
Ljubljana, l. marca. Kongresm ug Jt nedvomno najlepši trg našega mesta m tutu važen, saj .jnaiuo na nje.n kiasno uuusKu cernev, iepu Kaminsko poo»opje m vtc d.ugin čednih his. gotovo pa ta lig predstavlja z univerzo, poslopjem Bt.n 4rmoničnti uruzbe ta t niSo Aiatice slovenske      osrčje slovenske Kulture  V ne-posreuUi bližin* jo l& preporoa našega naroda važno posiopjtr stare ljubljanske čitalnice. GlaatM nt   ±»iatice z. ciladb^no akademijo in a bormaml  naših giasbeu.ko\.. krasno poslopje  realke,  nova vaeućUiakn knjižnica  Orazuov dom. dramsko gledališče in več urugih važnih in tepih poslopij, zlasti pa na samein Kongresnem trgu tudi še Ovijaceva hiša kot dokaz naših dobrodelnih prizadevanj in ustanov   Ta ti g je bii       nekdaj tudi najbolj i eprezentativen in edini  proštOi   za   velik«. manifestacije. Dandanes   naai   pa   ni   treba   gledati čez Ljubljanico   tja   na   usihanje Šentjakoba, saj sami z vseli strani občutimo, kako se gospodarsko   središče   Ljubljane pomika proti severu. Tudi Živahnost Kongresnega trga in njegove okolice se je umirila tei postajata tako trg kakor tudi okolica iz dneva v dan bolj mrtva, ze davno na prerojen je obsojena  »Zvezda«  hira in umira, da je že skrajni čas za novo ureditev trga z novin4 nasadom   Denar za ureditev okolice spomenika na Kongresnem trgu je občina vendar že zajamčila.
Kongresni trg je zanemarjen predvsem zaradi zavlačevanja, če dobimo spomenik na trg aii ne. O estetski strani tega vprašanja so že dosti govorih in pisali razni strokovnjaki, de več pa tisti, ki si prisvajajo stroko vnj a št v o in odločilno besedo o estetskih stvareh Dobro se spominjamo, kako je pred leti tudi spomeniški odbor že predlagal, naj spomenik stoji na Kongresnem trgu Razne organizacije so se izjavile za trg, ker je edini primeren za velike manifestacije. Vsa pametna ljubljanska javnost se tudi zaveda, da bi s kraljevim spomenikom na tem trgu pridobil spomenik zaradi svojega dostojnega in važnega okolja, prav tako bi pa vsa Ljubljana spet dobila zares reprezentativen trg ter z njim samim pokazala domačinu in tujcu vsebino Ljubljane m Slovenije.
Pustimo navedene činitelje ob strani in pretehtajmo trdoživo vprašanje nekoliko tudi z bolj prozaične, torej z gospodarske strani. Spomenik kralju Zedimtelju je gotovo velika pi i-/laćnost. ki bi na ta trg pritegnila večkrat velike množice, vedno pa semkaj vabila goste in obiskovalce našega mesta
Skoraj prevečkrat se oanamo z našim tujskim prometom, vendar pa v Ljubljano res prihaja toliko tujcev, da bj se precej poznalo poujetjem. če bi spomenik stal na tem trgu. Od ogledovanja mesta upehani tujec bi rad sedel pred kavarno, da mirno prebere podatke o nunski cerkvi, univerzi. Filharmonični družbi in drugih zanimivostih trga. predvsem pa seveda o spomeniku Tu bi nakupil spominke ter še marsikaj, saj bi na oiepšanem m s kraljevim spomenikom poveličanem trgu našel največ ogleda vrednega na prav majhnem prostoru. S Kongresnega trga je najlepši pogled na Grad! Ni nam treba naštevati se drugih privlačnosti trga, saj mora vsakdo ugotoviti, da bi s kraljevim spomenikom vse znamenitosti trga in okolice dobile svoje središče, višek in poudarek. Ljuohana bi s kraljevini spomenikom na Kongresnem trgu dobila svoje reprezentativno središče, ki bo v kratkem še povečano z novim Južnim trgom.
Vsa južna stran Ljubljane se že zaveda usodnih posledic premikanja gospodarskega središča Ljubljane proti severu mesta. Na šentjakobski okraj nam pač ni treba spominjati, saj to občuti že vse Gradišče z Židovsko ulico in Jurčičevem trgom in tudi Cesta 29. oktobra ter sploh ves ta okoliš. V spomeniškem odboru menda sedi tudi kak gospodarstvenik iz tega okraja in ga zato javno opozarjamo na to zelo važno vprašanje našega napredka. Odkrito se pa čudimo vsem tistim gospodom, ki proti prvotni odločitvi sedaj z nepremakljivo trmo silijo tako važno privlačnost na rob mesta tja ob železnico in ob najbolj orometne ter prav zaradi prometa z vozovi in avtomobili najbolj nemirno in neprehodno Ble:weisovo cesto Ali pri svojem odločanju res ne čutijo tudi odgovornosti za aapre^°k našega mesta ter tako s samo-ljubnim    iustimentiranjem    delajo škodo
davkoplačevalcem in ugledu vse Ljubljane.
Izgovora pri tem ni prav nobenega, saj se je o tem vprašanju že popolnoma jasno izjavila najvišja avtoriteta za arhitektonska vprašanja, ne samo v našem mestu in v naši državi, temveč avtoriteta z ugledom in priznanjem vsega sveta. Za to avtoriteto. Ki jo ne sme omalovaževati noben laik in ne more prezreti noben strokovnjak, se je tudi strokovna Inženjerska zbornica in organizacija graditeljev klub arhitektov spet izjavila proti spomeniku ob železnici in za spomenik na Kongresnem tigu. Laiki v odboru naj si torej ne domišljajo na svoje diplome drugih strok in naj ne odločajo o vprašanjih, ki zanje niso pristojni, pač pa naj odpro oči za gospodarski, tujsko-prometni pomen in za druge uvaževanja vredne činjenice, ki jih ne bi smeh spregledati, če bi se zavedali odgovornosti tudi za blaginjo glavnega mesta Slovenije. Popolnoma neupravičena trmoglavost pri tem vprašanju nam pa upravičuje domnevo, da je v tem primeru samoljubnost in domišljavost vendar že previsoko nad namenom odbora.
Ko smo že pri tem najvažnejšem vprašanju poživitve in prerojenja Kongresnega trga, ne smemo prezreti, zakaj ni bila podaljšana šubičeva ulica na Kongresni trg, ker bi tudi ta prepotrebna zveza Zvezde s Tivolijem pomenila za trg sam in za vso Ljubljano prav veliko pridobitev. Vsakdo mora upoštevati, da so splošne koristi pred koristjo posameznika.
Želimo, da bi bila ta resna beseda v poslednjem trenutku res uvaževana tudi v odboru za postavitev spomenika, saj mora tudi odbor uvideti, da hoče proti volji Ljubljančanov oropati Kongresni trg največje privlačnosti in tudi največje časti. Zato smo pa tudi prepričani, da bomo v kratkem pohvalili spomeniški odbor ter tako spoznali neutemeljenost pogostih očitkov, da je samoljubnost močnejša od dolžne pietete
Davkoplačevalci s Kongresnega trga in okolice.
PS. Do sedaj podpisano od 70ih davkoplačevalcev Kongresnega trga in okolice. Akcija se pa še nadaljuje in podpisujejo se še drugi
Eden zadnjih Vikingov
naše dobe
K 75 letnici rojstva slavnega raziskovalca Svena H edina
poldneva, ni gospodarja doma za nikogar ker ve, da ga ponoči najmanj motijo in da se lahko najbolje osredotoči na svoje delo. sHiše na obali Norr Malar stoje šele nekaj let in na zunaj so si močno podobne. Na stopnišču št. 66 pa lahko spoznaš, da smo na pravem naslovu. Ob obeh straneh so veliki zemijevidi Azije, ki ji je Sven Hedin posvetil svoje življenjsko delo in raziskal v nji še mnoge neraziskane krajine. Mož, ki me je sprejel v svojem kabinetu s krasnim i-azgledom na Riddarf Jarden, je starček. Prav za prav je večen mladenič, ki bd mu nihče ne verjel, da je star že 75 let. To je mož, ki je pred 50 leti potoval čez Transhimalajsko in Tibet-sko pogorje, on je bil prvi Evropec. ki je smel v sveto mesto Lhasso. On je na bregu Tarima odkril starodavno mesto in kulture, v stepah in pustinjah Srednje Azije je doživel toliko kakor nihče drugi v neprestanem boju z divjaki in kruto naravo.
Že pogosto sem prišel v to sobo, ki ji daje tako poseben in vendar tako intimen pe čat velik kip boga J3udhe, mnoge slike vladarjev in cerkvenih poglavarjev iz vsega sveta z njihovim posvetilom, zlasti pa dolga vrsta knjig. Mnogo obsežnih Hed:novi h del je izšlo v 25 jezikih. Ob vsakem obisku pri Sven Hedunu lahko spozna človek nove strani njegove osebnosti. Naj že pripoveduje o nomadskih Lopnor:h. ki je odkril njihovo tajno. aH o svileni cesti, 3 tisoč kilometrov dolgi karavanski poti, po kateri so Kitajci pred tisočletji na velblo-dih pošiljali svilo na sever in ki postane na Sven Hedinov predlog moderna avtomobilska cesta, ah pa če opisuje boj z i Velikim konjem« in svoja srečanja s starim cesarjem ter Bismarkom. Hindenbur-gom in Luddendorfom, s Taši lamo, kitajskimi generali, mongolskimi knezi, be-raškimi azijskimi menihi in poglavarji razbojnikov, vedno je tc nov užitek tudi za tistega, ki je Svena Hedina že pogosto slišal. Mojstrski pripovedovalec nas povede v mislih v mladost, ko smo z močno utripajočim srcem, izbuljenih oči Čitali ali slišali »od teCaja do teCaja<r.
ĆJe si postaneva sovražnika, napišem tvoj bodoči nekrolog in začnem takole: Ta čas, ko so bili drugi marljivi v šolah, uradih in bankah, je ležal Sven Hedin v postelji in dan za dnem je prespal. Solnce ga večkrat po cele dneve ali tedne ni videlo in s svojim žarkom ga je iskalo na pokopališču, da-li nima morda tam na-grotaiega spomenika. Ko ni našlo nagrobnega spotnieriika, je pomislilo: Nihče mu ga ni postavil in to je v redu, saj je bil zaspane in lenuh, će postaneva še kdaj prijatelja, pripišem k nekrologu: Samo zato ni prespal vsega življenja, ker je brez počitka bedel, kadar so drugi spali in ker je napravil s svojega življenja zvezdno noč dela.
Spominjam se tudi pisma, ki ga je poslal pred 20 leti Svenu Hednu švedski naročali pesnik Verner Heidenstam in ki sem ga nekoč čital V Hedinein arhivu, obsega-jooezn 40.000 pisem, ko sem stal pred He-
dinovim domom št. 66. na obali Norr Malar. Pozen večer se je dobro ujemal z obiski, Sicer pa tudi ponoči gotovo gori v 7. nadstropju luC v S v edin eni kai>inetu. Dru-gaie  pa  dopoldne,   pogosto   pa   še preko
Toda danes ne govorimo o starih časih in daljnem svetu, govorimo o tem, kar nam je bližje in kar se nas tiče vseh: o vojni in zadnjem razvoju. Sven Hedin ni nikoli prikrival, da je prijatelj Nemcev, da smatra on kot rojen Šved za posebno važno, da bi bili nemško švedski odnosi čim boljši Pogovor nanese na vprašanje kolonij. Sven Hedin, ki je polovico svojega življenja prebil v tujini, posebno rad govori o tem vprašanju. Sven Hedin je bil zadnji iz svojega doma in gotovo bo za vse čase zadnji ki ga je švedski kralj povzdignil v plemiški stan. Hedin je pravi vitez, ki se zavestno bori za pravico in pravo, čeprav si s tem ne pridobiva simpatij. On je eden izmed zadnjih Vikingov naše dobe.
Milijoni za lepotičen je
Hrepenenje po lepi, privlačni zunanjosti je v Ameriki splošno. Tam si ne prizadevajo samo ženske, da b: bile očarljive, temveč tudi moški toda mnogim je bila narava mačeha in morajo si pomagati z umetnimi pripomočki, če hočejo biti pri-kupljivi. Ameriški statistiki so izračunali, da investirajo mikavne Američanke v svojo telesno lepoto težke rnilijone, da ne računamo njihovih oblek, klobukov, čeveljčkov itd. Telesna lepota velja Američanke letno okrog 800 milijonov dolarjev. Za ta denar bi nahranili mnogo lačnih želodcev. Toda mikavne Američanke odgovarjajo, da se jih tudi mnogo nahrani, kajti v tovarnah za kozmetična sredstva je zaposlena cela armada ljudi. V Ameriki se ne zahteva mikavnost od igralk in pevk. temveč tudi od prodajalk, uradnic in sploh od vseh žensk v poklicih.
Pa tudi  moški  nočejo  zaostajati Tudi oni  hočejo  biti  lepi.   Američani potrošvjo za svojo zunanjost letno okrog 600 milijonov dolarjev. Ta denar gre za kreme, masažo, telovadno orodje, moški puder m podobno. Vsaka Američmka izda letno za svojo telesno  lepoto 22.8,   vsak Američan pa 16.21 dolarjev. Pri moških odpade precej stroškov na vsakodnevno britje. Očet-je sedanjih Američanov so se brili samo I enkrat na teden, pa so vendar zadovoljno ; živeli.  Ameriške,  pa fcu&i  naše  matere  pa j sploh niso vedele,  kaj so saloni  za lepo- i
tičenje Zdaj potrošijo moški v Ameriki j samo za britje 250 milijonov dolarjev.
Skrbi zaradi šolskih poslopij
Dve meščanski šali brez lastne strehe — Tudi Dolenjska M potrebovala meščansko šolo
Litija, 1. marca. Litijski okraj je pred vrati Ljubljane, pa še nima temu primerno razvitega šolstva. V okraju imamo 35 ljudskih šol, večina ima za sedanji čas nezadostna poslopja. To je p:^:' posebno pokazala letošnja zima. Skoro v nobenem razredu niso mogli dovolj segreti šolskih sob. Za novo šolo se vrše priprave v Temeniški dolini. Tam imajo že stavbišče in so začeli zbirati tudi gradbeni materijal. Prav v zadnjem času pa so začeli razmišljati o lastni šoli v Bes-niški dolini, ki se razteza na meji litijskega in ljubljanskega okraja. Prebivalci so že izbrali svoje predstavnike, ki so obiskali pristojne činitelje in zaprosili za pomoč pri snovanju posebnega šolskega okoliša in za nasvete, kako si naj postavijo lastno šolo. Akcija prebivalcev našega podeželja zasluzi vso podporo javnosti in prav posebno še pristojnih krogov. Priprave za novo šolsko poslopje se vrše tudi v Kostrevnici. Tam si je v poštev prihajajoče prostore ogledala že komisija, v negotovem položaju sta tudi obe meščanski šoli litijskega okraja, in sicer litijska in zagorska. To sta dva najviše organizirana učna zavoda v obsežnem litijskem okraju. Prebivalstvo z dolenjske strani na višenjski in stiski strani pa se že tudi več let poteguje za lastno meščansko šolo. Preko ustanovitve priprav-
ljalnega odbora pa ni prišlo. Dejstvo, da ne premore naša Dolenjska od Ljubljane vse do Novega mesta nobene meščanske šole. je pač žalostno. Prav zato bi lahko ustanovili v Stični odnosno v Višnji gori meščansko šolo za našo dolenjsko mladino.
Litijska meščanska šola je nastanjena v Dekliškem domu na Stavbah. Poslopje je last litijske predilnice. Meščanski šoli ie postavljen z uradne strani gotov rok Do tedaj mora biti zgrajeno lastno šolsko poslopje, kar bo upravni odbor gotovo tudi upošteval. Sicer bi znala Litija izgubiti z mnogimi žrtvami pridobljeno meščansko šolo.
Enako je v zagorski dolini, kjer še nima meščanska šola lastnega poslopja. Za zdaj gostuje ood st:eho ljudske šole na Toplicah. Tudi na zerraditev lastnega poslopja za zagorsko meščansko šolo bo treba misliti, sai potrebuje topliška ljudska šola oddane prostore za svoje namene.
Težave s prostori imajo skoro prav vse ljuds1 šole v našem okraju. Pouk so vrši v istih sobah dopoldne in popoldne. Sobe niso dovoljno prezračene. V mnogih razredih imajo pouk tudi zvečer, ko prirejajo v šolah razne tečaje in sestanke. Hierien^k! razlogi zahtevaio, da posvetimo šolskim <;^avham vso potrebno pozornost.
Iz Trbovelj
Medšolske smuške tekme so priredile v nedeljo vse tukaišnie šole. Za m manje za tekmovanje ie bilo med našo mladino izredno veliko Naša deca se ie zlasti v letošnji zimi pridno vežbala v zimskem sportu ter oridno smučala. Ker se smatra, da ie že 50°'f naše mladine oborožene z deščicami so se vršile oredhodno izbirne tekme k nedeliskim tekmam. Tekmovalo se je v smuku Start ie bil v Planinski vasi — cili oa pri Cestniku Dolžina oroee okroe 1 km Naiboliši čas (prvih deset) si je priborila meščanska šola. druea ie bila I. deš!;a in tretia II deška liudska šola. Najboliši čas dneva ie kot posameznik dosegel Poslaien M. učenec VII razreda v I drp. deški lj. šoli s časom 4 min 4 sek. Vsaka šola ie nagradila orve tri s smučmi oziroma vezmi ter okovjem Sola zmagovalka ie preiela še oosebno diolomo Tekmo ie organiziralo in nadzorovalo tukaišnie učitelistvo meščanske in liudske šole. Prireditev ie bila orva te vrste v Trbov-liah. Vsled velikega navdušenia mladine se bodo v bodoče slične tekme šolske mladine Drireiale vsako leto
— Da prepreči spomladanske poplave in njih kvarne posledice ie tukaišnia občina pozvala vse posestnike ob strusah potokov in hudournikov ter lastnke vodnih naprav, da odora vi io nedostatke v vodotokih Zlasti treba očistiti struse nepotrebne navlake ter posekati ob hudournikih vse drevje in staro debelo ermovie in štorovie. ki štrli v vodo ter ovira ni en tok ter bi utegnilo pasti orei ali slei v struso Vsa očiščevalna dela moraio biti dovršena do 10 marca t m Občina se bo po preteku tega roka prepričala o izvršitvi razglasa ter bo one ki orednieea ne bi uooštevali.
prijavila sreskemu načelstvu. K temu do-daiemo. da ie rudi struga Trboveliščice same vse prei kot očiščena nesnaee in navlake. Tu bo pač občina sama morala pristopiti čimprej k temeljitim očiščevalnim delom, ki so potrebna predvsem iz higijenskih razlogov. V zvezi s tem pa se bo moralo vendar že enkrat misliti na regulacijo toka Trboveliščice. ki ie na mnoeih mestih še vse huie kot kak hudournik izpod jedla cela zemljišča in bo tudi v bodoče ogrožala plodno zemljo! Stroški za ta*xa dela bodo gotovo visoki ter bo morala sodelovati pri regulaciji tudi banovinska oblast, ki iz Trbovelj spreiema lepe denarne prispevke ki niso v nobenem razmerju z dosedanjimi banovinskim! deli na ood-ročju trboveljske občine!
— Prvak slovenskih trodb na pihala »trboveljska« Delav&a eodba priredi v nedeljo ob 19.30 v tukajšnjem Delavskem domu svoj vsakoletni koncert. Naša Delavka godba si ie v toku svoieea mariiivega glasbenega dela pridobila že leoih Driznani. Orkester se je vidno izpopolnil in termično napredoval zlasti ood vodstvom sedanjega kapelnika g. Hudarina Cestokrat ie z uspehom nastopila že tudi izven Trojveli Soored nedeljskega koncerta obsega de^et izbranih del. ki jih bodo godbeniki izvajali gotovo z vso potrebno tehnično rutino. Med drugim bodo igrali Dobešovo koračnico ^General Pelle- Brahmsov »Ogrski ples<: in Urbachov »Gounodov sončni voz«. Tudi jugoslovenska glasba te zastopana po Schoenherievi ■ J u gosi oven s*k i rapsodiji in Knaizelovem Pozdravu iz Knina-<. Vljudno vabimo trboveli.-*xo občinstvo, da z veliko udeležbo na koncertu izkaže priznanje neutrudliivemu glasbenemu delu raših vrlih rudarjev
PONLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
SE VRsl
OD 10.-16. MARCA 1940
TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA
Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski   pol fabrikati,   »hiša  mode*,   modna industrija,
umetni obrt itd.
Vse informacije se dobijo pri počast nem zastopniku za banovino Hrvatsko in dravsko banovino:
J. Kulhanek. ZAGREB, Ilica 9, tel. 24307
in pri generalnem zastopniku za kraljevino Jugoslavijo:
H. Pfannenstill. BEOGRAD II., Brankova 8, tel. 30881
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih železnicah.
Krinka ljubezni
fiODID
— Daleč je najin cilj. Lahko bi nekoliko vzpod-bodla konja ...
Markiz je lahko dolgo vzdržal galop in le tu pa tam je nekoliko zadržal konja, da bi se preveč ne upehal. Kot dober jezdec je vedel, da konja ne sme preveč poditi. Gilberta je bilo pa sram priznati, da so mu tla nekoliko pretrda. Zato si je pogosto brisal celo, po katerem mu je kar lil pot.
_Zapustim vas pred vasjo, — je dejal Renaud.
_Tam boste že koga našli, da vas spremi do razvalin. Jaz bi rad obiskal staro ribiško rodbino, sta-BujoČo nekoliko niže na strmem pobočju morske '»bale. To so ljudje, ki jih je protežirala moja rodbina od nekdaj. Moram jim nekaj naročiti.
— Kje se sestaneva?
_ V krčmi nasproti cerkve. Tam pustite konja.
Od krčme bo do morskega svetilnika in do razvalin opatije komaj deset minut ppš hoje.
Na ovinku ceste sta se razšla in Gilbert je videl markiza de Valcor, kako je zavil po vijugasti stezici
proti morski obali. Zaklical je še za njim: Ali ne mislite, da bodo tla na pobočju za vašega konja ne-Koliko pretrda?
— Do hišice, kamor sem namenjen, pojde lahko, pobočje je tam dokaj položno. Na svidenje!
In skoraj istočasno je Gairlance že zagledal prve hišice Conqueta.
Njegova duša, povsem posvetnjaška in vajena izbranih užitkov velemesta, se ni mogla opajati s podeželsko romantiko vasice, potisnjen^ med skale prav na robu bretonskega polotoka. To je bil kakor na straži stoječ kotiček, kjer oživi duša vse^a naveličanega pustolovca, kakor duša čuvaja, stoječega na nosu ladje.
Gilbertov odpor do vsakogar, kdor je p.ipa^čU po njegovem mnenju manjvredni družbi, je bii vzrok, da je odklonil slehernega vodnika. Nadaljeval je pot sam, čeprav ga ni prav nič mikala samota in neoviran polet misli v tem tihem kraju. Pa tudi v duši tega frivolnega Parižana se je naenkrat prebudila groza, ko je nenadoma zagledal na ovinku ceste pred seboj med morjem in nebom visoke in vitke gotske oboke porušenega samostana. Strehe sploh in bilo, krasnih obokov se pa zob časa skoraj ni bil dotaknil. Bil je očarljiv pogled, zlasti ko je preletel človek z očmi bogate okraske in ko se mu je ustavil pogled na neprestano izpreminjajočem se morju, vidnem skozi široko odpirajoča se okna.
Celina se je končala tu, pri tej veliki svetinji, ki so jo bili zgradili na strmi skali nad morjem. Morski svetilnik sam se umika tu nekoliko v ozadje. Ljudje naših dni niso znali zgraditi monumenta gmotnega
odrešenja s tako velikim pogumom, kakor so zgradili ljudje v preteklosti monument duševnega odrešenja.
— Koliko umetnosti, tvornega poguma in smelosti je bilo treba za to ogromne arhitekture, kljubujoče v globoki brezbrižnosti silnim viharjem.
— Gospod. - je dejal Gilbertu čuvaj, ki mu je odpiral samostanska vratca. — Ob slabem vremenu imemo tu trenutke, da butajo valovi tako močno ob skale, da se trese zemlja pod nami kakor ob potresu.
Princ bi bil rad zvedel od starega čuvaja nekaj podrobnosti o postanku in starosti razvalin. Toda čuvaj mu je odgovoril, da tega nihče ne ve.
Po kratkem ogledu opatije je gnala radovednost Gilberta v slikovito cerkvico v bližini, morda tudi staro, toda zelo skromno, stiskajočo se ob bok orjaških sten. Tam ga je pa čakalo nemalo presenečenje. Ivo je vstopil v cerkev, je zdramil iz pobožnosti tam klečečega dekleta, ki se je presenečno obrnilo. Princ de Villingen ni mogel zadržati vzklika:
— Gospodična Michelina!
Čim se ji je pa približal in jo v naglici pozdravil, je zaslišal njen nežni in sladki glas:
— Motit p se, gospod, jaz nisem gospodična de Valcor.
Gilbert se je ustavil kakor okamenel... Taka pomota!... In taka čudovita podobnost! Razen tega pa ta čudni odgovor neznanke, ki je takoj, čim je zaslišala njegov vzklik, imenovala tisto, ki je bila zakrivila nesporazum.
Videč Villingenovo presenečenje se mlado dekle ni . i moglo ubraniti glasnega smeha. To res ni bila Idi- I
chelinina dostojanstvena resnost. Toda pogled na dekličin obraz, ki se je med hojo prikazal iz sence, je bil enako presenetljiv, podobnost je bila naravnost neverjetna.
Zares, človek bi dejal, da je to sestra... sestra dvojčk tistega dražestnega, blagorodnega dekleta, za katerega se je vsak dan bolj vroče vnemalo prinčevo srce. Zlasti po zadnji noči, ko je plesal z gospodično de Valcor kotiljon, je bil ves očaran. Po nenadnem odhodu Herveja de Ferneusa, ki je pomenil resen spor, če že ne popolnega preloma, je bila njegova nada še posebno podžgana.
Nepremagljiva sila ljubezni ga je prešinila v tistem trenutku, ko mu je jasno stopila pred oči krasna dekličina postava. A bližina te mlade neznanke ga je navdajala s čudnim sladkim nemirom.
Ogledoval je dekleta vznemirjeno in vendar z iz-vestno diskretnostjo. En pogled mu je zadostoval, da je vse spoznal. Zdelo se mu je, da je dekle iz mesta ali pa celo iz vasi. Njena preprosta obleka iz črnega, belo progastega blaga, njen bel ovratnik, njen klobuček, okrašen s pentljo, vse to ni kazalo toliko na elegantno kakor na lepo in plemenito zunanjost. Obenem so pa prihajale tem bolj do veljave nežne oblike njenega mladega telesa. Rokavic ni imela in bila je tu čisto sama. Izraz njenega obraza je bil prikupljiv, kazal ni niti najmanjše sence ponosa ali domišljavosti. Sladki čari podeželja so odlikovali vso njeno postavo in to jo je tudi ločilo od dražestne dedinje Valcora. Ob polni svetlobi je bila ta razlika tem bolj vidna, če je imela Michelina temne zenice z žametastim odtenkom po svoji materi, so bile zenice tega dekleta živomodre barve.
Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jerao U Za upravo in inseratni dol Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani
50
»SLOVENSKI MAItODc,
Stran
20.000 zavarovancev pri O UZD
t Nujita potreba razširjenja
Dnevno okrog kretni preitfogi SUZOR-ju
&   Maribor, 29. februarja
LV- —
Z razvojem industrije, zlasti tekstilne v Mariboru so se pred leti porajaJi razni problemi, ki se prvenstveno tičejo tudi bolniškega zavarovanja našega obmejnega delavca. Se pred leti je imel okrožni urad za zavarovanje delavcev svoje skromne prostore na Slomškovem trgu. Zaradi stalnega naraščanja članstva in s tem v zvezi nastale potrebe po večjih prostorih, se je OUZD odločil, da zgradi na vogalu Sodne in Marijine ulice palačo za svojo poslovalnico in 'ambulanco. Za takratne potrebe so "določeni prostori popolnoma zadostovali. Toda iz leta v leto se je članstvo OUZD v Mariboru stalno mnr žilo in doseglo z da-na:njim dnem 17 936 zavarovancev" z okolico vred pa okrog 20:000 zavarovancev, to je za okoli 6000 zavarovancev več kakor takrat, ko so zidali palačo QUZp v' Mari-boru.
Kdor ima opravka prr OUZD v Mariboru ve, kakšen promet je v poslopju OUZD v-Marrjiat uhcL^r -Vse poslopje- je kakor mravljišče, zlasti v dopoldanskih urah. Pa saj ni čudno. .Okoli 600 delavcev m delavk obiskuje ^dnevno adravnike, ki jih je 20 in ki sprejemajo zavarovance OUZD. Zaradi te visoke frekvence so dosedanji prostori OUZD mnogo premajhni, tako da |e nastaja nujna potreba po razširjenju dosedanjih prostorov. V načrtu je razširitev dispanzerja za jetične bolnike" ter nabava lastnega rentgenskega aparata. NTadaljc je nujno potrebno razširjenje ambulance za fizika'no zdravljenje in obsevanje. Tudi ordinacij sđca soba je premajhna. Nemogoče je nastaviti nove zdravnike, ker ni prostora za ordiniranje. -
Ker je raz-irjenje, oziroma povečanje prostor OUZD v Mariboru nujno potrebno, se je mariborska poslovalnica OUZD obrnila na &UZOR ter predlagala konkret-
ne, nacrte glede povečanja prostorov^ Seda £ so oahajajo predlogi pri SUZOR-ju in bi bilo nujno potrebno, da se zadeva čim prej reši, ker sedanje stanje nujno kliče po od-, pomoči. - :  : s s*.~ ;
Tudi bi bilo nujno-potrebno, da se čira. prej reši-spor med OUZD m Pokojninskim zavodom glede parcele,- ki jo je kupil Pokojninski zarod v Marijini uitei. Kakor je znano, je nameraval Pokojninski zavod na omenjeni parceli graditi novo večnadstropne stanovanjsko trtfo, pa so nastali "med POkojnin£fc1rYY zavodom in OUZD šport'ur sicer zaradi" tega, ker je OUZD' ugovarjaT proti gradnji velike stanovanjske hiše, češ da bi b?To potem na' dvorfSču v palači OUTZD premalo' sveth>be4 Uj^ati je'.' da se , bo ta spor, ki "po na^em mnenju m nepre-mbstljTv, v kratkem. za3o\-olj[!vo rešll.'tako I da bo \ Pokojninski zavodi lahko pričel z j gradnjo projektiranega poslopja.
Resnica se Je kmalu izkazala
Mizarski mojster Karel Uterlelmor oproičen
Maribor > 29. februarja, j kazenskim senatom pa je pokazal vso Te. d"* smo pod naslovom * Stanovanje ] devo. povsem z druge strani in je bil Karel
demolirala poročali o rapravi pred tukaj šnjim: so&S&iri. V^zvežVs porocflogT o*"fafc- i pravi srao '^povzeli tudi glavne -podatke iz obtožnice, ki jo je sestavilo tukajšnje državno tožilstvo. Potek .razprave pred malim
TJnterlehner oproščen vsake krivde ln kaznlT **
Res.iici na ljubo objavljamo tof zadevo, ker ne maramo nikomur delati, krivice.
Mar!fe~rs&c in okoliške novice
gotovinsko kulturne izmene: Ljubljana
Maribor
H gostovanju ljubljanske drame v Mariboru s prvo slovensko predstavo: „Shupaoova Mizka"
Maribor, 29. februarja Lani ob proslavi Cankarjevega spomina se je izpolnila dolgoletna želja o bob naših kulturnih žarišč.   Ljubljane  in Maribora. Prišio je do prvih dveh izmeničnih predstav. Ko je tudi naš Ust ta kulturni dogodek -toplo pozdravljal,  je  izrazil tudi posebno željo, naj bi ta poskus ne bil prvi in ne zadnji, marveč le kot uvod za sistematično urejene  take izmenične predstave. Pa razmere — zlasti one zunaj naših mej — so med tem postale močnejše kakor te naše želje in hotenje. Zato je vzbudilo tem večje veselje, ko se je doznalo, da pride ljubljanska drama začetkom marca gostovat v Maribor. In sicer s svojo zopdovinsko .slovečo   »Shupanovo Mizkc«. Itl. beseda je. meso postala — slavnostna pie -stava je določena na večer 5. marca. S tem si je Maribor prihranil posebno na-študiranje te igre, ki ima svoj čar in kulturni pomen le. če se jo poda kolikor mogoče izvirno. In e tem gostovanjem se bo Maribor tudi najlepše odzval svoji narodni in ku-turni dolžnosti napram kraljici svoje Tal: je.      .... ....
Ni tu pravo mesto za razpravljanje o sporedu te proslave; to je stvar obeh gledalskih uprav. Le nekaj želja in nasvetov imamo na srcu.
Pred vsem naj se ves narodno čuteči Maiibor zaveda, da tu ne gre za ljubljansko eramo kot tako — dasi je naša dolžnost tudi mile nam goste sprejemati do-stoino — marveč da gre pri.tej proslavi za kulturni dogodek zgodovinske važnosti tudi za ves slovenski narod. To naj bi a svojo  navzočnostjo  upoštevali    vsi naši
kulturni krogi ozir. predstavniki naše narodne presvete. V prvi vrsti so to vse naše dote in kulturne ustanove. Pa tudi za predstavnike naših narodnih gospodarskih organizacij bodi ta večer resen opomin, da imajo i oni še prav posebne dolžnosti rio svojega narodnega gledališča; ker jih je sicer v .gledališču tako malo in redkokdaj videti, naj zamujeno vsaj ta večer tem čast ne je izpopolnijo Isto vlja tudi za naše narodne svobodne stanove ozir. poklice (pravniki, zdravniki, tehniki itd.).
Prav in lepo bi bilo tudi. če bi goste na primeren način pozdravil tudi hišni gospodar: mestna občina po svojem predstavi tel ju.
Pa še nekdo spada k posebnemu pozdravu': prvi pionirji naše narodne prosvete v Mariboru: Slovenska čitalnica Narodni dom (Posojilnica) in Dramatično društvo.
Predstavljajmo si kolikor mogoče Živo, da to pot ne prihaja k nam ljubljanska drama kot predstaviteljica sodobnosti, marveč kot predstaviteljica kulturne zgodovine našega naroda in da so omenjene" tri ustanove sestavni del tega naroda.
Slednje omenjeno bo treba še posebe upoštevati pri vprašanju r alU s čim in kdaj naj tudi Maribor Ljubljani vrne to prestavno gostovanje. Morda ne bi bilo od-ve, Če bi še irrie Maribor razširilo oziroma spojilo z Rasami, kjer so se baje še prej ko 5-Shupanova Mizka« v Liubljani, igrale tudi prve slovenske predstave. Kaj, ko bi za prvo izmeno tudi- Maribor" Ljubljani pokazal, kaj in kdaj seje tura pri nas prvič igralo V našem jeziku ?
Za zdravje in lepoto Maribora
Blizu 4 milijone din v novem mestnem proračunu
Maribor, 29 februarja.
Mestna občina skrbi tudi za zdravje svojih občanov in za zdravstvo. Ta naloga pripada mestni občini po bistvu njenega namena V novem mestnem proračunu za leto 1910 41. je predvidena pod zaglavjem : Zdravstvo« vsota 2,332.100 din. Ta znesek je za 17.000 din višji nasproti onemu v lanskem proračunu. Med drugim je namenjena za zatiranje raznih kužnih bolezni, razkuževanje, prevoze infekcijskih bolnikov, cepivo, sanitetni avto in druge potrebe vsota 21.000 din. Za raztelesenja je določenih 1500 din, za podporo raznim zdravstvenim ustanovam 23.600 din. Javni bolnici pripade na osnovi pogodbe z bansko upravo kot prispevek za leto 1939. znesek 267.000 din. Za preskrbo mesta z vodo je dol čena postavka 2.000.000 din,-za ortopedi en o telovadbo S000 din. za razna zdravila, obvezilni material in dopolnitev zdravniških instrumentov pa 11.000 din.
Seveda poteka z vidika higiene in estetike tudi skrb mestne občine za čistost, snažnost m olepšavo mesta samega. V ta namen predvideva novi mestni proračun 1,438.980 din. medtem ko je znašala ta postavka v lanskem proračunu za 47.000 din več to je 1,485.980 din. Za vzdrževanje cest, ulic, trgov, hodnikov' mostov, brvi, ogral je določenih 499.440 din, za vzdrževanje kanalov 37.700 din, kot prispevek za vzdrževanje državne ceste 12.100 din. Za čiščenje mesta je predvidena vsota 541.490 dinarjev. Od tega zneska gre 167.450 Hin za škropljenje ulic, 374.040 din pa za pometanje ulic in spravljanje snega. V svrho olepšave mesta podpira mestna občina obe olepševalni društvi. Mestno olepševalno društvo dobi 223.500 din, magdalensko olepševalno društvo pa 50.000 din. Razen tega gre za čuvaje v mestnih parkih 14.750 dinarjev, medtem ko izkazuje regulacijski sklad kot letno dotacijo v smislu gradbenega zakona 50.000 din.
Astronomsko že v marcu, koledarsko
še v februarju
Rekordna zima se poslavlja, nova (predpomladna)
se pripravlja
Maribor. 28. februarja Astronomsko bi bili jutri lahko že v 1. marcu, pa bomo šele v zadnjem februarju — koledarskem namečku 24. februarja kot prestopnega ene. Za vreme je to vse eno in isto. tako tudi za njegove opazovalce, ki ga zasledujejo samo za Kratek čas Kdor pa se količkaj bavi tudi s praktično stranjo vremena — in to je prav lahko tudi laik — temu gre ta prestopni danski nameček lahko tudi zek> navzkriž, zlasti če hoče dosledno izvajati zakon 11-letnega vremenskega povraćanja (peri odi-tete). Zato pa utegne biti tembolj zanimiva statistika primerjanja vremena med 28. februarjem in 1. marcem za prestopna leta do gotove dobe nazaj. To so skoro vedno vsako leto kritični dnevi z občutnim vremenskim preobratom večjih pa-
davin deževja in sneženja, ali pa večjega mraza in ledeno mrzlih vetrov. Taka statistika je zdaj v delu.
Pa tudi brez motenja zaradi koledarsko prestopnega leta se obeta, da se bo (kot smo videli, sicer ne absolutni) zakon 11-letnega povraćanja v glavnem uveljavljal v prvem oziroma prehodno pomladanskem mesecu, zlasti pa izpočetka,
Naj že pride karkoli hoče, pravijo kritiki letošnje zime, samo da vendar že enkrat tudi pri nas Izgine ta zdaj že tretji mesec ležeči umazani stari sneg.
Tudi to pride! Ctm se dosedanja situacija premakne od severa in Jugovzhoda proti jugu in eapadu. Nada vremenska >kuhinjam ni nad, marveč pod Italijo (Etna, Vezuv, Stromboli). In tam se že »kuhač.
Kones zloglasnega čaruge pred IS leti
Med 28 njegovimi žrtvami je bil tudi en štajerski
Slovenec
•.   .. -   . ;a V-V.*«
~ Maribor.  28. februarja
Tudi Maribor ima povod, da se spominja, kako je pred 15 leti žalostno končal glasoviti glavar roparske tolpe, Iva Ca-ruga in njegov tovariš Peter Prpič »Veliki«:. Med 28 smrtnimi žrtvami, ki jih je imel v prvi vrsti Ca ruga — kakor tudi ustanovitelj tolovajske družbe — na vesti, je bil namreč tudi štajerski rojak, nadgo-zdar Pirkmaver. brat našega tedanjega velikega župana. Kmalu po prevratu *iz zelenega kadra nastala tolpa le vsa ta leta vznemirjala Srem in Slavonijo, ne da bi mogli zalot ti njenega drznega glavarja Carugo, dasi ravno  so  ga  toda večkrat
(seveda, preoblečenega) med tudi najboljšo družbo, kjer so se z jajun kot. elegantno c*lečenim kavalirjem, celo bratili (n, pr- v Vltrovici). Ta Carugova pustolovščina bi bila trajala bogzna še kako dolgo, da ga ni izdala njegrova ljubica.
Tako je pniel 1 192* Osijek nehote do svetovnega slovesa kot mesto, kjer se je vršila ogromna rasprava, ki je končala z obsodbo 4 članov te tolpe, od teh dva na 20letno ječo, dočtm se te za Carugo in Pr» piča, obsojena na večala, bil dolgo časa boj za pomilosčenje smrtne kazni. 26. januarja 1925 je stol sedmorice v Zagrebu kot vrhovno sodišče prošnjo m pomilosti-
tev oc'Jklonil :ri potrdil smrtno obsodbo. Temu je sledila takoj objava so^be obema zločincema, ki do zadnjega nista vedela za njuno končno usodo. Oba sta sodbo sprejela ravnodušno; posebno za Caru ga, ki veš čas čitanja predsednika Po-pov:ča niti ni '"'poslušal, marveč je drzno smehljaje motril galerijo, zlasti pa navzoče dame. Dostojneje se je obnašal Pr-pič ?Vel ki«, ki se je potem tudi izpovedal Ln je imel drugi dan. ko je stopil pod vislice, še lep nagovor na navzoče ln se je poslovi] s prošnjo za odpuščanje. Njegov smrtni boj pa je trajal nad pol ure, tako da je preiskujoči zdravrdk pri tretjem pregledu napram krvn;ku Mavznerju ozlovo^ Ijen izjavil, da to ni obešanje, nego človeško konjederstvo.
Vse drugače se je obnašal Caruga ves svoj zadnji čas v celici in še pod vislicami, kjer je prišel kot drugi na vrsto. Tu je prišla do končnega izbruha vsa njegova že v mladosti občutena patološka kriminalna narava, združena z močnim teatra-ličnim talentom manifestujoč-im se v hotenju postati za vsako ceno. tudi za ceno nedolžnih žrtev — svetovno sloveč. Tako je še _tik pred smrtjo skušal polemizirati z duhovnikom, ki ga je vse dotlej odklanjal, čaruga je z nasmehom stop;J pod vislice, njegova smrt je bila lažja kot Prpi čeva. Za Caru .ero se je osebno zan'mal tudi tedanji načelnik inm'strstva pravde, Ki-stič, ki je piišel na justifiknc:joj za katero je bilo izdanih preko 1000 propust-n:c.
1Š let je od tega, a ime Caruga živi in pri vsakem večjem zločinu Še poživi do zadnjega hrama Slov. goric."'
— Dva kulturna jubileja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 3^ marca, se uprizori v proslavo 60letnice~ 'Cvetka Golar^a njegova najboljša komedija »Vdova lto$~ linka«, v torek 5. marca pa bo proslava loOlctnice prve slovanske predstave v ljubljanskem gledališču,- v- katere okviru gostuje ljubljanska drama z Lanhartovo »Shupanovo Mizkoc;
-— Pomanjkanje petroleja v turLstičtuh k raji h. ^omajijSaiije' pet: oČcja sb" Že v letošnji zimski gozdni ležko občutili v tu-rfSi -h krajih, kjer še ni električne raz-sTeTTjave", pa*tu?a \' imijih; XT^i~ šo" m^-aTe ' radi hudega mi:aza elelit-ame ustaviti obratovanje. Kiiđo prizadete 'šo bile ■* po-3etno tudi nekatere planln^kif tun^Učne in" zimskosportne pSsto'jarrker Temu pojavu Se , mora posvetiti največja pozo: nost. ker"' Utegne ^mian^karjje^^f/olčjl"' v' tu^' rističnih krajih, ki nimajo električne razsvetljave,' škodljivo vplivati"tudi na razvoj- tujskega prometa v letošnji glavni turistični sezoM. Zato se je Tujskppromet-na zveza »Putnik« v Mariboru obrnila na upravo državnih Tiionopolov in na' rr.ere--dalha oblastva s prr>?njc. da se "pravočasno pred začetkom -letošnje tuiisričfte' sezone uredi to - važno vprašanje in da se turističnim krajem odnosno turističnim obratom, ki so navezani na razsvetljavo s -petrbTej(&mT zagotovi 'možnost zadostne preskrbe s petrolejem. Upati je, da bo uprava državnih monopolov za to važno vprašanje pokazala'-potrebno razumevanje in - s priftfernlmi ukrepi zagotovila prizadetim turističnim krajem in obratom možnost brezhibne preskrbe s petrolejem.
— Vsi v Mariboru Bivatoči vojni obvezniki, ki želijo biti preglel-ni S st"ani re-krutne komisije v Mariboru ob Ča^u glavnih naborov, naj se nemudoma, a najkasneje do 1. IV. ttf 1. "j3V?jo v vojaški urad mestnega, poglavarstva v Mariboru. Slomškov trg 11. soba 3; S sjboj morajo'prinesti kako iirtino. iz katere je razvidna domovinska občina tei kolka po 10 in 20 din. Po 1. IV. -t; 1. se prijave ne bodo vzele na z-n^nie;
.— Iz Stu'Vnc&v. Jut;i v sOboto predo-va v stu^enaki desk' .šoli inž. - jftežman o razn;h sadjarsk h vornšaniih. Pre^avan-'e zbula ranimartie predvsem v krogih" stii-denških sadjiarjev m trnarjev.
— V Lnidsu; antvend *v Marsk^nr*predava dre\H "plfuf. "B-^orič" "o dPž^mi raz* stavi v Curinu leta 103D. liepe «k:cr>t'^ne s'dke. Predavm-'e ?rre v prid podpotnegttti društvu za revne dijake.
— PlvkOva sokolska  đrnž*n» se vnoto
pripravlja na svojo leto'njo' telova 'no akadenujo. ki .oo v sobeto 'lne_2. marca,op 20. uri v kasarn' kralja Petra Osvobc-ii-telja. Pester te^v-pdni spored nam Jamči za 6bOen obisk" in popoln Uspeh sokolske akademije.
— Odpuščene delavke Več delavk je bilo odpuščenih minulo soboto iz. ^Splošne stavbne družbe« na Teznem. Prizadete delavke so bile^ zaposlene v oddelku za vijake ln odpuščene baje zaradi tega. ker primanjkuje materiala, želeti J>i bilo, da se prizadetim tovarnam omogoči nabava potrebnega materiala. Redukcija ^udaji predvsem delavce, ki poninožijo brez-posel-
no armado katera je v našem mestu itak zelo. velika. Prav tako pa trpi vsled tegu. tuđi osti'o go-pc- nrstvo, ..zlasti, obatniki :n ti-gpvc]." ker '.p^da kupna^nioč, kanzu-mejit< v'.  ' l 'tda <..'... "Poiitka).
-o-r. :Tt.JVUfcrili**^ufc:jl6. marca se pri-
p^jt^ v Maribor .Akademiki pevskr zbor iz LawJv*lja«LiQ. O j s20.-..bn piiredil -v Jnlonu velik koncert zdrušsn s proslavo 201etn:ce
ni.-^K^icert bo pod"-p^dviovitcljstvom Nj, Vel. kiaij oi;.Mju-i>\ • i^Kuobnosti prihod-n>č. ..j: i::- UlS^J »"'ž., -tu J*. cojko —■ E«cseKntorja je zaprla v Htari^anjo 441etnA Marija Fifces v Brengo\*i pri Sv. Antenu v Slov. goricah. Dne S. maja 1939 je namreč izvršilni organ sreskega1 so "išča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v njenem stariovarrju zarubil Ln za p'en 1 ^0u d*n go-tovine. Pri tem je bila navroča Fibesova, kt je takoj, ko je Izvršilni organ zaplenil 900 d;n, zbežala iz sobe ter 7r.^Ien;la vnv ta. T2vrš ln- OTgSai g. Brurnen ie bil zaklenjen v sobi pel ure, naj1?ar se mu je no-srečilo da je f^v^ranil k?iuča\"Trieo in prišel na prosto V vež: pa sta ga že čakala zakonca Mni-'ja Ln Jifartin Pibes. Pr čela sta z 1z\Tšiln m organom rargovor. v teku katerega ie Maffn Fibes predlagal g. Brumenu, naj mu \-rne 700 iin. 200 din pa naj si obdrži lrot nagrado. Zadeva se je obravnavala pred malim kazenskim senatom marborske^a oVrotnega sodišča, kt je Marijo Fib^^--—n ofso^l na mesec dni zapora. Mart n*» F besa pa na mesec dni zapora in 200 din    ! be.
— Nočno Ickaruitko službo imata tekoči te en Vidmarje va I oljarna pri sv*. Are-hu .na Glavnem trgu 20. .tel. 20-^05, ter Savostova magdaicnska lekarna na Kra,-lja Petra trgu 3, tel. 22 -70.
"r— MarlftOrako vreme. r>a\i je znašala temperatura —3.4, včeraj popoldne 5.6. Vramonska napoved pravi, dn bo oblačno in suho vreme.
Mhaiaborsko gledališče
Petek, 1. m ar ca. Zaprto. Sobota, 2. marca ob 20.: Cigan baron. Nedelja, 3. marca ob 15.: Navihanka. Zni-•fcjfe4 r*ne7*Ob 2Cr.: Vdova rto?Ilnka7Pi*el. ndera. Proslava Go1arjeve 601etnice.
Golarjeva ljudska komedija »Vdova Ko^linka« se v novi avtorjevi predela\-i v nedeljo, 3. marca, v proslavo 601etnice avtorja v Košičevi režiji zopet predstavi na odru mariborskega gledališča. Je to Golarjevo prvo večje, pa tudi najbolj uspelo odrsko delo, čigar glavna odlika je ta, da je vseskozi prepojeno prave domače komike iz gorenjskega kmečkega življenja.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej PreklicJ Izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din.
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič Zivko, diplomirano Čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 676
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
Imajo siguren   aipeb1
IX L I   —I   I__I l_
JUOOGRAFIKA
SV>u&A NASIPA
POHIŠTVO
si nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14 . Vsakovrstni stoli, vsa popravila. — Prodam češnjevo pisalno mizo.
687
KREMENČEV PESEK
pran od 0 do 6 mm, vsako množino, blizu kolodvora, najnižja cena. Cveibar, Prekopa — dt. Jernej. 684
MFORMACJE
Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
poziv
Gospoda, ki ae izdaja za Plev-nika Franca in ki je kupil žensko kolo na Škofljici, pozivam, da se do nedelje javi, v drugem slučaju ga javim oblasti, ker sem zvedel za njegov pravi naslov. Simčič Mirko — Akofljica.
POUK
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek' 8.— din.
STENOGRAFIJA EN STROJEPISJE
Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učtlisče ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15.
678
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od W& ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 4. marca. Šolnina nizka. Največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno do' 8. ure zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-43.
640
VAJENCA ~~ 15 letnega, ki ima veselje do slikarstva in pleskarstva, — sprejmem takoj. Vso oskrbo bo imel v hiši. Franc Pfeifer, splošno slikarstvo, Krško ob Savi. 683
STADOVAniA
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
EN OSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiKlinami. čisto, išče miren zakonski par. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. 677
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med tn me-iico dobite   najceneje v
MEDA R NI
Ljubljana, Zidovaka OL 0. 801
RAZPIS
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA razpisuje
javen natečaj za napravo idejnih osnutkov za Don cnemcgllh na Bokalcah
Natečaj je splošen v smislu pravilnika o opravljanju natečajev (Službeni list« št. 15. 22. II 19o9.) in se ga lahko udeleže vsi strokovnjaki — državljani kraljevine Jugoslavije.
Člani razsodišča so: dr. TomaŽ K U nar, predsednik soc. pol. odbora mestn. sveta, ing. Albert Poženel, mestni gradbeni direktor, Heribert Svetel, mestni višji svetnik, ing. France Tomažič, poob). inženir za arhitekturo, ing. Vladimir Mušič, m. viš. gradb. svetnik, ar h. Ivo Spinčič, m. viš. gradb. komisar, ing. Boris Kobe, mestni arhitekt. Namestnika: Stane Likar, član mestn. sveta in tajnik OUZD, ing. Ivo Medved, poobl. inženir za arhitekturo. Poročevalec: ing. Paver Gosti, mestni arhitekt.
- Nagrade znašajo: I. nagrada din 30.000.—, II. nagrada din 20.000.-—, IH. nagrada din 10.000.—, IV , V. in VI. nagrada skupaj din 18.000.—, torej vse nagrade skupaj din 78.000.—.-
Osnutka je treba oddati-do 12. ure dne 22. maja t. 1. v mestnem tehničnem oddelku ali na pošto • hkrati z brzojavnim obvestilom o oddaji. -   - * .
'Razpisni pogoji se dobe od 15. marca t. 1. dalje v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, vrata 7, prOti plačilu 30 din. „-   -   - - . .   _ .
LkJUBLJANA, dne 1. marca 1940.
----. £upan mesta Ljubljane: JURO ADLESIC, i. r,
>3Pri Levu", Gosposvetsb 16
Morske ribe — Velika Izbira
Prvovrstna kuhinja. Primorske speciaUtete. Izbrana vina, plavac, dingač, kraški teran, CRNOGORSKO CRMNICKO VINO ! Se priporoča
Leo Carzarclli
NOVOST ZA LJUBLJANO!
V SOBOTO:
2. III.
1940
UL 1940
ee otvori nova specialna trgovina Čevljev »ELITA«, v poslopju hotela »Balkan« na Sv. Petra cesti št. 25. »ELITA« čevlji so elegantni, lahki in izključno ročnega
Izdelka.
Makulatura papir
proda oprava „Slovenskega Naroda« Ljubljana, Knailjova ulica štev. §
Stan 4
»SLOVENSKI NAROD«,
Star. «0
Kraljev spomenik spada na Kongresni trg
Za to ne govore samo estetski, tem ve« tudi zelo tehtni gospodarski razlogi
Ljubljana, i. marca. Kongresni trg je nedvomno najlepši trg našega mesta uj uai >. džen, šuj uuamo na njem krasno nunsKu cerkev, lepo Kazinsko poo*opje in več d;ugih čednih hiš. gotovo pa ta trg predstavlja z univerzo, poslopjem FiibainiomciK uruzoe ln t nišo Matice slo-venske osix-n- slovenske Kuiture. V neposredni bliž.n; je za pit-poiou našega na-roua vaz u. pu.siupje staie ijuoijanske čitalnice, Glasbene Matice z Glasbeno akademijo   in  6   aennamj   nariiii glasbeniKOV,
Pustimo navedene činitelje ob strani m pretehtajmo trdoživo vprašanje nekoliko Lud; c bolj prozaične, torej z gospodarske strani. Spomenik kralju Zedinitelju je gotovo velika pii/lačnost. ki bi na ta trg pritegnila večkrat velike množice, vedno pa semkaj vabila goste in obiskovalce našega mesta
Skoraj prevečkrat se oaliamo z. našim tujskim prometom, vendar pa v Ljubljano res prihaja toliko tujcev, da bi se precej poznalo podjetjem, če b. spomenik stai na
krasno poslopje realke, nova vseuCiluška i tem trgu. Od ogledovanja mesta upehani knjižnica Oraznoi doa,. dramsko gledali- j tujec bi rad sedel pred kavarno, da mirno šče in već drugih važnih m lepili poslopij.     prebere podatke o nunski cerkvi, univerzi.
zlasti pa na samem Kongresnem trgu tudi še Ovijačeva biSa kot dokaz naših dobrodelnih prizadevanj in ustanov Ta trg je bil od nekdaj tudi najbolj reprezentativen
in edini prostoi /;a veliki manifestacije. Dandanes nam pa ni treba gledati čez Ljubljanico tja na usihanje Šentjakoba, saj sam; z vseh strani občutimo, kako se gospodarsko središče Ljubljane pomika proti severu. Tudi Živahnost Kongresnega trga in njegove okolice se je umirila tet postajata tako trg Kakor tudi okolica iz dneva v dan bolj mrtva. 2e davno na prerojen je obsojena »Zvezda« hira in umira, da je že skrajni čas za novo ureditev trga
z novini nasadom Denar za ureditev oko-lice spomenika na Kongresnem trgu je občina vendar že zajamčila.
Kongresni tr^ je zanemarjen predvsem
zaradi zavlačevanja, če dobimo spomenik na trg ali ne. O estetski strani tega vprašanja so že dosti govoril: in pisali razni strokovnjaki, se več pa usti. ki si prisvajajo strokovnjaštvo in odločilno besedo o estetskih stvareh Dobro se spominjamo, kako je pred leti tudi spomeniški odbor že predlagal, naj spomenik stoji na Kongresnem trgu Razne organizarije so se izjavUe za trg. ker je edini primeren za velike manifestacije. Vsa pametna ljubljanska javnost se tudi zaveda, da bi s kraljevim spomenikom na tem trgu pridobil spomenik zaradi svojega dostojnega in važnega okolja, prav tako bi pa vsa Ljubljana sp^t dobila zares reprezentativen trg ter z njim samim pokazala domačinu in tujcu vsebino Ljubljane in Slovenije.
Filharmonični družbi in drugih zanimivostih trga. predvsem pa seveda o spomeniku Tu bi nakupil spominke ter še marsikaj, saj bi na olepša nem in s kraljevim spomenikom povelićaneni trgu našel največ ogleda vrednega na prav majhnem prostoru. S Kongresnega trga je najlepši pogled  na Grad!   Ni nam  treba naštevati
še drugih privlačnosti trga. saj mora vsakdo ugotoviti, da bi s kraljevim spomenikom vse znamenitosti trga in okolice dobile svoje središče, višek in poudarek. LjuoMana bi s kraljevim spomenikom na Kongresnem trgu dobila svojt reprezentativno središče, ki bo v kratkem še povečano
z  novim   Južnim trgom.
Vsa južna stran Ljubljane se že zaveda
usodnih posledic premikanja gospodarskega središča Ljubljane proti severu mesta.
Na šentjakobski okraj nam pač ni treba spominjati,  saj to občuti že vse Gradišče
z židovsko ulico in Jurčičevem trgom in tudi Cesta 29. oktobra ter sploh ves ta okoliš. V spomeniškem odboru menda sedi tudi kak gospodarstvenik iz tega okraja in ga zato javno opozarjamo na to zelo ^ažne vprašanje našega napredka. Odkrito se pa čudimo vsem tistim gospodom, ki proti prvotni odločitvi sedaj z nepremakljivo trmo silijo tako važno privlačnost na rob mesta tja ob železnico in ob najbolj prometne ter prav zaradi prometa z vozovi in avtomobili najbolj nemirno in neprehodno Ble:weisovo cesto Ali pri svojem odločanju res ne čutijo tudi odgovornosti za napredek našega mesta ter tako s samo-ljubnim    iustimentiranjem   delajo škodo
davkoplačevalcem in ugledu vse Ljubljane, izgovora pri tem ni prav nobenega, saj se je c tem vprašanju že popolnoma jasno izjavila najvišja avtoriteta za arhitektonska vprašanja, ne samo v našem mestu in v naši državi, temveč avtoriteta z ugledom in priznanjem vsega sveta. Za to avtoriteto. Ki jo ae sme omalovaževati noben laik in ne more prezreti noben strokovnjak, se je tudi strokovna Inženjerska zbornica in organizacija graditeljev klub arhitektov spet izjavila proti spomeniku ob železnici in za spomenik na Kongresnem ttgu. Laiki v odboru naj si torej ne domišljajo na svoje diplome drugih strok in naj ne odločajo o vprašanjih, ki zanje niso pristojni, pač pa naj odpro oči za gospodarski, tujsko-prometni pomen in za druge uvaževanja vredne činjenice, ki jih ne bi smeli spregledati, če bi se zavedali odgovornosti tudi za blaginjo glavnega mesta Slovenije. Popolnoma neupravičena trmoglavost pri tem vprašanju nam pa upravičuje domnevo, da je v tem primeru samoljubnost in domišljavost vendar že previsoko nad namenom odbora.
Ko smo že pri tem najvažnejšem vprašanju poživitve in prerojenja Kongresnega trga, ne smemo prezreti, zakaj ni bila podaljšana šubičeva ulica na Kongresni trg.
ker bi tudi ta prepotrebna zveza Zvezde s Ti voli jem  pomenila za trg sam in za vso
Ljubljano prav veliko pridobitev. Vsakdo mora  upoštevati,  da  so splošne koristi
pred   koristjo posameznika.
Želimo, da bi bila ta resna beseda v poslednjem trenutku res uvaževana tudi v odboru za postavitev spomenika, saj mora tudi odbor uvideti, da hoče proti volji Ljubljančanov oropati Kongresni trg največje privlačnosti in tudi največje časti. Zato smo pa tudi prepričani, da bomo v kratkem pohvalili spomeniški odbor ter tako spoznali neutemeljenost pogostih očitkov, da je samoljubnost močnejša od dolžne pietete
Davkoplačevalci s Kongresnega trga in okolice.
RS. Do sedaj podpisano od 70th davkoplačevalcev  Kongresnega  trga in okolice.
Akcija se pa še nadaljuje in podpisujejo se še drugi
Eden zadnjih Vikingov
naše dobe
K 75 letnici rojstva slavnega raziskovalca Svena He dina
poldneva, ni gospodarja doma za nikogar, ker ve, da ga ponoči najmanj motijo in da se lahko najbolje osredotoči na svoje delo. 3>Hiše na obali Nori Malar stoje šele nekaj let in na zunaj so si močno podobne. Na stopnišču št. 66 pa lahko spoznaš, da smo na pravem naslovu. Ob obeh straneh so veliki zemljevidi Azije, ki ji je Sven Hedin posvetil svoje življenjsko delo in raziskal v nji še mnoge neraziskane krajine. Mož, ki me je sprejel v svojem kabinetu s krasnim razgledom na Riddarf Jarden, je starček. Prav za prav je večen mladenič, ki bi mu nihče ne verjel, da je star že 75 let. To je mož, ki je pred 50 leti potoval čez Transnimalajsko in Ti bet-sko pogorje, on je bil prvi Evropec, ki je smel v sveto mesto Lhasso. On je na bregu Tarima odkril starodavno mesto in kulture, v stepah in pustinjah Srednjo Azije je doživel toliko kakor nihče drugi v neprestanem boju z divjaki m kruto naravo.
že pogosto sem prišel v to sobo, ki ji daje tako poseben in vendar tako intimen pe ćat velik kip boga. Budhe. mnoge slike vladarjev in cerkvenih poglavarjev iz vsega sveta z njmovim posvetilom, zlasti pa dolga vrsta knjig. Mnogo obsežnih Hedino-vih del je izšlo v 25 jezikih. Ob vsakem obisku pri Sven Hedanu lahko spozna človek nove strani njegove osebnosti. Naj že pripoveduje o nomadskih Lopnotrih, ki je odkril njihovo tajno, ali o svileni cesti, 3 tisoč kilometrov dolgi karavanski poti, po kateri so Kitajci pred tisočletji na velblo-clih pošiljali svilo na sever in ki postane na Sven Hedinov predlog moderna avtomobilska cesta, ah pa če opisuje boj z ^Velikim konjem« in svoja srečanja s starim cesarjem ter Bismarkom. Hindenbur-gxxm in Luddendorfom, s Taši lamo, kitajskimi generali, mongolskimi knezi, be-raskimi azijskimi menihi in poglavarji razbojnikov, vedno je to nov užitek tudi za tistega, ki je Svena Hedina že pogosto slišal. Mojstrski pripovedovalec nas povede v mislih v mladost, ko sin o z močno utripajočim srcem, izbuljenih oči čitali ali slišali  ^od tečaja do tečaja«.
Ce si postaneva sovražnika, napišem tvoj bodoči neicrolog- in začnem takole: Ta čas. ko so bili drugi marljivi v šolah, u ranih in Dankah je ležal Sven Hedin v postelji in dan za dnem je prespal. Solnce ga večkrat po cele dne\e ali tedne ni videlo in s svojim žarkom ga je iskalo na pokopališču, oa-li nima. morda tam nagrobnega spomenika. Ko ni našlo nagrobnega spomenika, je pomislilo: Nihče mu ga ni postavil in to je v redu, saj je bil zaspane in lenuh. Če postaneva še kdaj prijatelja, pripišem k nekrologu: Samo zato ni prespal vsega življenja, ker je brez počitka bedo!, kadar so drugi spali in ker je napravil s svojega življenja zveadno noč dela.
Spominjam se tudi pisma, ki ga je poslal pred 20 leti Svenu Hed*nu švedski narodni pesnik Verner Keidenstam in ki sem ga nekoč čitai v Hedin em arhivu, obsega-jočem 40.000 pisem, ko sem stal pred He-dinovim domom št. 66. na obali Norr Malar. Pozen večer se je dobro ujemal z obiski, sicer pa tudi ponoči gotovo gori v 7. nadstropju luč v S ved in em kabinetu. Drugače pet dopoldne,  pogosto  pa  še preko
Toda danes ne govorimo o starih časih in daljnem svetu, govorimo o tem, kar nam je bližje in kar se nas tiče vseh: o vojni in zadnjem razvoju. Sven Hedin ni nikoli prikrival, da je prijatelj Nemcev, da smatra on kot rojen s ved za posebno važno, da bi bili nemško švedski odnosi čim boljši. Pogovor nanese na vprašanje kolonij. Sven Hedin, ki je polovico svojega življenja prebil v tujini, posebno rad govori o tem vprašanju. Sven Hedin je bil zadnji iz svojega doma in gotovo bo za vse čase zadnji, ki ga je švedski kralj povzdignil v plemiški stan. Hedin je pravi vitez, ki se zavestno bori za pravico in pravo, čeprav si s tem ne pridobiva simpatij. On ie eden izmed zadnjih Vikingov naše dobe.
Milijoni za lepotičenje
Hrepenenje po lepi, privlačni zunanjosti je v Ameriki splošno. Tam si ne prizadevajo samo ženske, da bi bile očarljive, temveč tudi motiki. tola mnogim je bila narava mačeha in morajo si pomagati z umetnimi pripomočki, če hočejo biti prikupi ji vi. Ameriški statistiki so izr-ačuna-li. da investirajo mikavne Američanke v svojo telesno lepoto težke milijone, da ne računamo njihovih oblek, klobukov,, čeveljčkov itd. Telesna lepota velja Američanke letno okrog 800 milijonov dolarjev. Za ta denar bi nahranili mnogo lačnih želodcev. Toda mikavne Američanke odgovarjajo, da se jih tudi mnogo nahrani, kajti v tovarnah za kozmetična sredstva je zaposlena cela armada ljudi. V Ameriki se ne zahteva mikavnost od igralk in pevk, temveč tudi od prodajalk, uradnic in sploh od vseh žensk v poklicih.
Pa tudi moški nočejo zaostajati Tudi oni hočejo biti lepi. Američani poti*oš:jo za svojo zunanjost letno okrog 800 milijonov dolarjev. Ta denar gre za kreme, masažo, telovadno orodja, moški puder m podobno. Vsaka Američanka izda letno za svojo telesno lepoto 22.8. vsak Američan pa 16.21 dolarjev. Pri moških odpade precej stroškov na vsakodnevno britje. Očetje sedanjih Američanov so se brili samo enkrat na teden, pa so verular zadovoljno živeli. Ameriške, pa tu j naše matere pa sploh niso vedele, kaj so saloni za lepo-tičenje. Zdaj potrošijo moški v Amerik: samo za britje 250 milijonov dolarjev.
Skrbi zaradi šolskih poslopij
Dve meščanski šoli brez lastne strehe — Tudi Dolenjska bi potrebovala meščansko šolo
Litija, 1. marca. Litijski okraj je pred vrati Ljubljane, pa Se nima temu primerno razvitega šolstva. V okraju imamo 35 ljudskih šol. večina ima za sedanji čas nezadostna poslopja. To je p^i: posebno pokazala letošnja zima. Skoro v nobenem razredu niso mogli dovolj segreti šolskih sob. Za novo šolo se vrše priprave v Temeniški dolini. Tam imalo že stavbišče in so začeli zbirati tudi gradbeni materijal. Prav v zadnjem času pa so začeli razmišljati o lastni šoli v Bes-niški dolini, ki se razteza na meji litijskega
in ljubljanskega okraja. Prebivalci so že izbrali svoje predstavnike, ki so obiskali pristojne činitelje in zaprosili za pomoč pri snovanju posebnega šolskega okoliša in za nasvete, kako si naj postavijo lastno šolo. Akcija prebivalcev našega podeželja zasluži vso podporo javnosti in prav posebno še pristojnih krogov. Priprave za novo šolsko poslopje se vrše tudi v Kostrevnici. Tam si je v poštev prihajajoče prostore ogledala že komisija. V negotovem položaju sta tudi obe meščanski šoli litijskega okraja, in sicer litijska in zagorska. To sta dva najviše organizirana učna zavoda v obsežnem litijskem okraju. Prebivalstvo z dolenjske strani na višenjski in stiski strani pa se že tudi več let poteguje za lastno
meščansko šolo. Preko ustanovitve priprav-
I
ljalnega odbora pa ni prišlo. Dejstvo, da ne premore naša I>olenjska od Ljubljane vse do Novega mesta nobene mešč .n.ke šole. je pač žalostno. Prav zato bi lahko ustanovili v Stični odnosno v višnji gori meščansko šolo za našo dolenjsko mladino.
Litijska meščanska šola je nastanjena v Dekliškem domu na Stavbah. Poslopje je last litijske predilnice. Meščanski šoli je postavljen z uradne strani gotov rok. Do tedaj mora biti zgrajeno lastno šolsko poslopje, kar bo upravni odbor gotovo tudi upošteval. Sicer bi znala Litija izgubiti z mnogimi žrtvami pridobljeno meščansko šolo.
Enako je v zagorski dolini, kjer šo nima meščanska šola lostnega poslopja. Za zdaj gostuje pod streho ljudsko šole na Toplicah. Tudi na zgraditev lastnega poslopja za zagorsko meščansko šolo bo treba misliti, sai potrebuje topltška ljudska šola oddane prostore za svoje namene.
Težave s prostori imajo skoro prav vse Ijuds'" šole v našem okraju. Pouk se vrši v istih sobah dopoldne in popoldne. Solv niso dovoljno prezračeno V mnogih razredih imajo pouk tudi zvečer, ko prirejajo v šolah razne tečaje in sestanke. Hicienskl razlogi zahtevafo, da posvetimo šolskim <5*avbam vso potrebno pozornost.
Iz Trbovelj
Medšolske smušfce tekme so oriredile v nedelio vse tukaišnie šole Zanimanie za tekmovanje ie bilo med našo mladino izredno veliko Naša deca se ie zlasti v letošnji zim: oridno vežbala v zimskem SDortu ter oridno smučala Ker se smatra, da ie že 50" r naše mladine oborožene z deščicami so se vršile predhodno izbirne tekme k nedeU>kim tekmam Tekmovalo se ie v smuku. Start ie bil v Planinski vasi — cili na on Cestniku Dolžina oroee okrog 1 km Naiboliši čas (prvih deset) si je priborila meščanska šola. druga ie bila I. deš'<a in tretia II deška liudska šola. Najboliši čas dneva ie kot oosameznik dosegel Poglaien M. učenec VII razreda v I. drp. deški lj. šoli s časom 4 min. 4 sek. Vsaka šola ie nagradila orve tri s smučmi oziroma vezmi ter okovjem. Sol a zmagovalka ie oreiela še oosebno diplomo Tekmo ie organiziralo in nadzorovalo tukaišnie učiteljstvo meščanske in liudske šole. Prireditev ie bila orva te vrste v Trbov-liah. Vsled velikeea navdušenia mladine se bodo v bodoče slične tekme šolske mladine prirejale vsako leto
— Da prepreci spomladanske poplave in njih kvarne nosledice ie tukaišnia- občina Dozvala vse oosestnike ob strosah Dotokov in hudournikov ter lastn:ke vodnih naprav, da odpravijo nedostatke v vodotokih Zlasti treba očistiti struge nepotrebne navlake ter posekati ob hudournikih vse drevje in staro debelo grmovje in štorovie. ki štrli v vodo ter ovira ni en tok ter bi utegnilo pasti orei ali sle i v strugo Vsa očiščevalna dela moralo biti dovršena do 10 marca t m Občina se bo po Dreteku tega roka prepričala o izvršitvi razglasa ter bo one ki prednjega ne bi uDoštevali.
prijavila sreskemu načelstvu. K temu <io-daiemo.   da   ie   tudi   strusa   T rb o vel i se i ee
same vse prei kot očiščena nesnaee in navlake. Tu PO pač občina sama morala ori-stooiti čimorei k temeliitim očiščevalnim delom, ki so Dotrebna Dredvsem iz higijenskih razlogov. V zvezi s tem na se bo moralo vendar že enkrat misliti na regulacijo toka Trboveljščice. ki ie na mnogih mestih še vse huie kot kak hudmimik iz-Dodiedla cela zemljišča in bo tudi v boriooe ogrožala plodno zemlio! Stroški za ta*ca dela bodo gotovo visoki ter bo morala .sodelovati pri regulaciji tudi banovinska oblast, ki iz Trbovel i spreiema lene denarne Drispevke ki niso v nobenem razmerju z dosedanjim] bano\pinskimi deli na Dod-ročju  trboveljske občine!
— Prvak slovenskih crodb na pihala »trbovel i sk a Delavska godba oriredi v nedeljo ob 19.30 v tukajšnjem Delavsk?m domu svoj vsakoletni koncert. Naša Delavska godba si je v toku svojega marljivega glasbenega dela pridobila že leoih oriznani Orkester se ie vidno izpopolnil in <ermično napredoval zlasti pod vodstvom ^danjega kapelnika g. Htidarina. Cestokrat e z uspehom nastopila že tudi izven Trbovelj. Spored nedeljskega koncerta obsega do^ct izbranih del. ki iih bodo eodbeniki izvajali gotovo z vso potrebno tehnično nrtino Med drugim bodo igrali Dobešovo k tračnico »General Pelle-. Brahmsov ^Ogrski olesv. in Urbachov »Gounodov sončni voz«. Tudi i ueoslo venska glasba te zastopana no Schoenherjev* Jugoslovens'rci raosodiii iti Knaizelovem »Pozdravu iz Knina*. Vljudno vabimo trbovel is*? o občinstvo, da z veliko udeležbo na koncertu izkaže Dri znanje neutrudliivemu glasbenemu delu naših vrlih nidariev-
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
* i
SK VRAl
OD 10.-16. MARCA 1940
TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA
Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski   polfabrikati,   »hiša  mode«,   modna industrija,
umetni obrt itd.
Vse informacije se dobijo pri porastnetn zastopniku za banovino Hrvatsko ln dravsko banovino:
J. Kulhanek, ZAGREB, Ilica 9, tel. 2430'
in pri generalnem zastopniku za kraljevino Jugoslavijo-.
H. Pfannenstill. BEOGRAD II., Brankova 8, tel. 30881
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih železnicah.
D&niel Les u e ur
Krinka liu
24
ni
Bom ib
_ Daleč "»e najin cilj. Lahko bi nekoliko vzpod-
bodla konja ...
Markiz je lahko dolgo vzdržal galop in le tu pa tam je nekoliko zadržal konja, da bi se preveč ne upehal. Kot *ober jezdec je vedel, da konja ne sme preveč poditL Gilberta je bilo pa sram priznati, da so mu tla nekoliko pretrda. Zato si je pogosto brisal celo, po katerem mu je kar lil pot.
_Zapustim vas pred vasjo, — je dejal Renaud.
_Tam boste že koga našli, da vas spremi do razvalin. Jaz bi rad obiskal staro ribiško rodbino, sta-nujočo nekoliko niže na strmem pobočju morske obale. To so ljudje, ki jih je protežirala moja rodbina od nekdaj. Moram jim nekaj naročiti.
— Kje se sestaneva?
_ V krčmi nasproti cerkve. Tam pustite konja.
Od krčme bo do morskega svetilnika in do razvalin opatije komaj deset minut p**s hoje.
Na ovinku ceste sta se razšla in Gilbert je videl de Valcor, kako je zavil po vijugasti stezici
proti morski obali. Zaklical je še za njim: Ali ne mislite, da bodo tla na pobočju za vašega konja nekoliko pretrda?
— Do hišice, kamor sem namenjen, pojde lahko, pobočje je tam dokaj položno. Na svidenje!
In skoraj istočasno je Gairlance že zagledal prve hišice Conqueta.
Njegova duša, povsem posveta jaška in vajena izbranih užitkov velemesta, se ni mogla opajati s podeželsko romantiko vasice, potisnjen^ med skale prav na robu bretonskega polotoka. To je bil kakor na straži stoječ kotiček, kjer oživi duša vsega naveličanega pustolovca, kakor duša čuvaja, stoječega na nosu ladje.
Gilbertov odpor do vsakogar, kdor je pripadal po njegovem mnenju manjvredni družbi, je bil vzrok, da je odklonil slehernega vodnika. Nadaljeval je pot sam, čeprav ga ni prav nič mikala samota in neoviran polet misli v tem tihem kraju. Pa tudi v duši tega frivolnega Parižana se je naenkrat prebudila groza, ko je nenadoma zagledal na ovinku ceste pred seboj med morjem in nebom visoke in vitke gotske oboke porušenega samostana. Strehe sploh in bilo, krasnih obokov se pa zob časa skoraj ni bil dotaknil. Bil je očarljiv pogled, zlasti ko je preletel človek z očmi bogate okraske in ko se mu je ustavil pogled na neprestano izpreminjajočem se morju, vidnem skozi široko odpirajoča se okna.
Celina se je končala tu, pri tej veliki svetinji, ki so jo bili zgradili na strmi skali nad morjem. Morski svetilnik sam se umika tu nekoliko v ozadje. Ljudje naših dni niso znali zgraditi monumenta gmotnega
odrešenja s tako velikim pogumom, kakor so zgradili ljudje v preteklosti monument duševnega odrešenja.
— Koliko umetnosti, tvornega poguma in smelosti je bilo treba za to ogromne arhitekture, kljubujoče v globoki brezbrižnosti silnim viharjem.
— Gospod. - je dejal Gilbertu čuvaj, ki mu je odpiral samostanska vratca. — Ob slabem vremenu imamo tu trenutke, da butajo valovi tako močno ob skale, da se trese zemlja pod nami kakor ob potresu.
Princ bi bil rad zvedel od starega čuvaja nekaj podrobnosti o postanku in starosti razvalin. Toda čuvaj mu je odgovoril, da tega nihče ne ve.
Po kratkem ogledu opatije je gnala radovednost Gilberta v slikovito cerkvico v bližini, morda tudi staro, toda zelo skromno, stiskajočo se ob bok orjaških sten. Tam ga je pa čakalo nemalo presenečenje. Ko je vstopil v cerkev, je zdramil iz pobožnosti tam klečečega dekleta, ki se je presenečno obrnilo.
Princ de Villingen ni mogel zadržati vzklika:
— Gospodična Michelina!
Čim se ji je pa približal in jo v naglici pozdravil, je zaslišal njen nežni in sladki glas:
— Motitp se. gospod, jaz nisem gospodična de Valcor.
Gilbert se je ustavil kakor okamenel — Taka pomota! ... In taka čudovita podobnost! Razen tega pa ta čudni odgovor neznanke, ki je takoj, čim je zaslišala njegov vzklik, imenovala tisto, ki je bila zakrivila nesporazum.
Videč Villingenovo presenečenje se mlado dekle ni . moglo ubraniti glasnega smeha. To res ni bila Mi- I
chelinina dostojanstvena resnost. Toda pogled na dekličin obraz, ki se je med hojo prikazal iz sence, je bil enako presenetljiv, podobnost je bila naravnost neverjetna.
Zares, človek bi dejal, da je to sestra... sestra dvojčk tistega dražestnega, blagorodnega dekleta, za katerega se je vsak dan bolj vroče vnemalo prinčevo srce. Zlasti po zadnji noči, ko je plesal z gospodično de Valcor kotiljon, je bil ves očaran. Po nenadnem odhodu Herveja de Ferneusa, ki je pomenil resen spor, če že ne popolnega preloma, je bila njegova nada še posebno podžgana.
Nepremagljiva sila ljubezni ga je prešinila v tistem trenutku, ko mu je jasno stopila pred oči krasna dekličina postava. A bližina te mlade neznanke ga je navdajala s čudnim sladkim nemirom.
Ogledoval je dekleta vznemirjeno in vendar z iz-vestno diskretnostjo. En pogled mu je zadostoval, da je vse spoznal. Zdelo se mu je, da je dekle iz mesta ali pa celo iz vasi. Njena preprosta obleka iz črnega, belo progastega blaga, njen bel ovratnik, njen klobuček, okrašen s pentljo, vse to ni kazalo toliko na elegantno kakor na lepo in plemenito zunanjost. Obenem so pa prihajale tem bolj do veljave nežne oblike njenega mladega telesa. Rokavic ni imela in bila je tu čisto sama. Izraz njenega obraza je bil prikupljiv, kazal ni niti najmanjše sence ponosa ali domišljavosti. Sladki čari podeželja so odlikovali vso njeno postavo in to jo je tudi ločilo od dražestne dedinje Valcora. Ob polni svetlobi je bila ta razlika tem bolj vidna, če je imela Michelina temne zenice z žametastim odtenkom po svoji materi, so bile zenice tega dekleta živomodre barva.
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno* Fran Jaran Ji Za upravo in inssrarni dal bala Oton Christof // V« v Ljubljani