Društveni vestnik. Kranjsko. Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani ima, kakor že aazaanjeno, svoj redai občai zbor v sredo dne 30. t. m. v »Narodnem domu« v Ljubljani. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vzpored običajen. K maogobrojni udeležbi vabi o d b o r. Redni občni zbor ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani se vrši v sredo dae 30. sušca t. 1. ob 10. uri dopoldne v »Narodnem domu« (pritličje aa desno) z navadnim dnevnim redom. — K obilni udeležbi vljudao vabi o d b o r. Kamniško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 7. aprila 1904 v Radomljah. Začetek ob Y2 11 dopoldne. Razen običajnih točk bo praktičea aastop g. Kuharja; predsednik g. Letnar bo pa poročal: »Kako učimo na naši šoli zemljepis okraja?« Med slučajnostmi se pogovorimo še o čem drugem. Resai so časi, njih resnost nas združuj! Kdor le more, naj pride v naše Radomlje! Odbor. Štajersko. Učiteljsko društvo konjiškega okraja je zborovalo 3. marca v prostorih sloveaske petrazrednice v Konjicah ob izredno dobri udeležbi. Na novo pristopivša člana, gospod Janša iz Straaic ter gospod Močnik iz Pohorja, sta bila z oduševljenjem sprejeta. Gospod predsedaik jima želi, da bi res našla v društvu to, kar želita, obenem pa je tudi izrazil upanje, da nam ne bosta manjkala pri nobenem zborovanju. Pri zborovanju »Zveze« v Celju o Veliki noči bo zastopal društvo na občo željo gosp. predsednik sam, a k zborovanju »Zaveze« v Postojni so se zglasili gdč. Bezlaj in Tribnik, tov. Gosak in Zupančič. Zastopnik učiteljstva v okrajaem šolskem svetu tov. g. Jurko aam je poročal o svojem delovanju. Iz poročila stno posaeli, da, kar se tiče naših gmotaih razmer, okrajni šolski svet naše težnje vselej podpira, a kar se pa tiče še drugih odnošajev, seveda v marsikakem oziru ai vse po naši volji; temu pa je kriva sestava tako važne korporacije iz lajikov, ki seveda ne morejo po vsem razumevati naloge šole in učiteljstva. Zalibog se v dogledaem času razmere ne bodo izpremenile zaradi nebrižnosti gotovih činiteljev. — Vrlemu zastopniku se je izrazilo zaupanje ter se ga naprosilo, naj bi še tudi v naprej vztrajal na svojem težkeni mestu. Tovariš gosp. Gosak je na kratko označil stremljeaje aovodobnih risarjev ter razpravljal o razmerju, ki ga zavzeina Maria napram Wehrehfenaigu. Dočim se po Wehreafennigu še vedno šablonizira, navaja Marin mlade risarje k samostalnemu risaaju. Da pa se bo njegovo navodilo dobro razumelo, naj še vsak prečita v svrho obče orientacije tudi vsaj enega izmed večih reformatorjev. Pozivu »Steir. Schul- und Lehrerzeitung« za preganjanega tov. Horvateka, ki je za nas šel v boj, smo se odzvali z 20 K. Gospa tov. Amalija Tribnikova iz Zreč pa je poskrbela, da tudi aaš rezervni foad ni ostal praznih rok. Njeni ljubeznivosti se je posrečilo, da je nabrala za istega okrog 8 K. Želeti je pač, da bi se za ta fond ob vsakupriliki pri vseh društvih agitovalo, da dobodemo čim prej pravnega zastopnika. Prihodnje zborovanje se vrši v Tepanjah mescca majnika. Da se zopet vsi snidemo ! Goriško. Deželno učiteljsko društvo v Gorici je odposlalo deželnemu zboru to-le peticijo: Visoki deželni zbor! »Kogar sovražijo bogovi, ga narede učiteljem,« se glasi stari, dandanes bolj nego kdaj resnični pregovor. To sovraštvo bogov posebno kruto občuti učiteljstvo naše dežele, in le moralni moči učiteljstva in pa poznavanju važnosti ter imenitnosti vzvišenega poklica je pripisovati, da je ohranilo doslej svojo mirnost in hladnokrvnost. Vodo v morje bi nosili, če bi hoteli ponavljati tožbe o žalostnetn položaju, v. katerem životari stan, ki širi med narodom luč omike in prosvete; pesek v Saharo, ako bi na to opozarjali vis. deželni zbor. Izboljšanje tega položaja, ki ga učiteljstvo povsem opravičeno pričakuje, zahtevajo tudi ljudske koristi. Zakaj vsako zavlačevanje glede rešitve šolskega vprašanja prinaša škodo ne le učiteljstvu, marveč vsemu prebivalstvu. Zaradi naraščajočega pomanjkanja učiteljskega osebja, ki beži v bližnje dežele, občuti ljudski pouk že sedaj škodo, a če bodo sedanje razmere trajale še nadalje, spoznati mora vsakdo, da je neizogibno občutno nazadovanje v splošni izobrazbi vsega prebivalstva. V Trstu, kjer vedo prav ceniti pomen šole in učiteljslva so izboljšali ravnokar prav znatno gmotni položaj istega. Dne 13. febr. 1904. je potrdila vis. vlada tozadevni sklep mestne delegacije. Trst je spoznal današnje življenske razmere, priznal veliko fesnico, da je treba povzdigniti šolstvo, ako hoče stati na višini zahLev novih časov ter ustvariti temelj od morečih vsakdanjih skrbi neodvisnemu učiteljstvu, ki se bo zavedalo svoje važnosti v človeški družbi ter darovalo vse svoje sile edino le ljudski izobrazbi na oltar. Zato so znižali službeno dobo na 35 let, priznali vštevnost stanarin v pokojnino in določili letno plačo mestnemu učitelju na 2600 K. Obenem so pravično določili odškodnino onim učiteljicam, ki se poročijo. — Komaj stopijo v veljavo nove določbe, pojde v pokoj mnogo učiteljstva na Tižaškem, ker mu poteče 35-letna službena doba. Na ta izpraznjena mesta bodo silili učitelji iz vseh krajev, kjer bivajo Italijani, a v okolici dobi mesto tudi mnogo slovenskih učiteljev, Pomisliti treba dalje, da se bo Trst vedno bolj razvijal, da bo treba vedno več šol in da pojde učiteljstvo v Trst po večini le iz naše dežele, ker so oni v Istri skoraj enako plačani kakor v Trstu in se je tudi tirolskemu učiteljstvu položaj znatno izboljšal. Podpisano predsedništvo se obrača ponovno do zastopnikov obeh narodnosti v deželi z iskreno prosnjo, da se naj ugodi opravičenim željam in zahtevam učiteljstva in trdno pričakuje, da visoki deželni zbor s soglasnim sklepom priskoči učiteljstvu na pomoč in s tem slovesno prizna velevažnost, korist ter potrebo ljudske šole. Predsedništvo dežel. učit. društva. V Gorici, dne 10. marca 1904. Predsednik:Tajnik: A. Jaco bi, m. p.Ant. Kutin, m. p.