PRII«.okSKI dnevnik
r«štnina plačana v gotovini	onn i *
Abb. postale I gruppo L6D3 aUU llT
Leto XXXV. Št. 2 (10.221)
TRST, sreda, 3. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v taskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO IZJAVAH SAMEGA MANDATARJA FRANCOSKI TELEVIZIJI
ŠAH NAJ BI SE RES PRIPRAVLJAL NA ODHOD DA OMOGOČI BAKTIARU SESTAVO NOVE VLADE
Homeini zatrdil, da bi nova islamska vlada nikakor ne ogrozila ameriških gospodarskih in strateških interesov v Iranu in pripomnil, da ne bo nikdar sodeloval s komunisti
TEHERAN — Šah bo v najkrajšem času zapustil Iran ter imenoval svet regentstva, ki naj ga nadomešča med njegovo odsotnostjo. To je včeraj uradno sporočil v intervjuju francoski televizijski postaji TF-1 začasni predsednik vlade Baktiar. Naglasil je sicer, da odpotuje Reza Pahlavi na oddih, jasno pa je, da skuša šah s tem omogočiti Baktiaru sestavo nove vlade in pomiritev duhov. To mu bo bržkone težko, saj je z včerajšnjim govorom preko radia in televizije o domnevnih smernicah bodoče vlade z ene strani razjaril številne poslance, ki so zaradi tega odgodili sejo te veje parlamenta, na kateri bi morali odobriti Baktiarov program, z druge ■ pa izzval še hujši odpor v ljudstvu.
Tcheranci so uprizorili množične poulične demonstracije, med katerimi so vzklikali že znana gesla «Alah je velik«, «Smrt šahu« in «Naj živi
MivvmaSm!.. _ i_I ___. i _ .	.... LZ ...... It Z..
Homeini«, a tokrat so zahtevali tudi Baktiarovo glavo: »Smrt Baktiaru, služabniku ameriškega imperializma«. Prebivalstvo je razsrjeno, ker mu je začasni predsednik vlade postregel zgolj z meglenimi obljubami: še z besedico ni omenil možnosti razpusta zloglasne tajne službe Savak, ni se dotaknil pretresljivega problema mučenj političnih jetnikov, le bežno je naglasil potrebo po večji svobodi javnega obveščanja, silno
kratkovidnost pa je dokazal glede vprašanja svobodnega delovanja političnih strank, saj je takšno svobodo zajamčil le «zakonitim», torej tistim strankam, ki se nikoli niso zamerile šahu.
Demonstrantje so, kot rečeno in kot je že navada, vzhičeno vzklikali ajtuiahu Homeiniju. Vprašanje je, če bi mu v enaki meri in z istimi čustvi, ko bi vedeli za izjave, ki jih je dal v intervjuju ameriškemu listu «Washington Post«. Tedaj bi bila mnenja prav gotovo deljena pa tudi sicer ostane razvoj dogodkov
MlIlllllllllIlfllimillllimilllllllllllllHtlllllllllllllllllllllllllltlNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllHIIIIIIIIIHIHIIlllM
Poslovilna slika?
iranski šah Pahlavi se je včeraj s soprogo nastavil fotografu v svoji rezidenci v Teheranu. Po napovedi, da bo šah kmalu odšel v tujino «na zdravljenje«, je upati, da gre za poslovilno sliko (Telefoto ANSA-UPI)
v primeru, da bi se šah sploh več ne vrnil domov in da bi oblast res prevzel pred 15 leti izgnani ajtulah, neznanka. Pa ne toliko zaradi vloge vojske kolikor spričo okoliščine, da bi utegnila vzpostavitev opevane islamske vladavine, kakor si jo zamišlja Homeini, izzvati najprej trenja in nato odkrito obračunavanje med posameznimi vejami opozicije v boju za oblast.
Kaj je dejal Homeini? V prvi vrsti, da se mora Iran spremeniti v parlamentarno republiko po zahodnem vzoru. Zdajšnji režim naj zamenja demokratična vladavina, ki bo slonela na islamskih načelih, »vendar se ne bomo zgledovali po nobenem tujem modelu«; iz tega je mogoče razbrati, da nova vlada ne bo ubrala poti, ki so jo, denimo, saudskoarabska, libijska ali pakistanska.
Homeini je tudi ponudil roko sprave Američanom, ki na vse pre-tege branijo šaha. Dejansko je do-tolažil washingtonsko upravo, češ, ne bojte se za svoje gospodarske in strateške interese, ne bomo jih ogrozili, a pod pogojem, da se ne boste še naprej vmešavali v naše notranje zadeve. Ajtulah je s tem posredno pokazal oljčno vejico tudi Veliki Britaniji in drugim zahodnim državam, ki ravno tako podpirajo Rezo Pahlavija. Kaj menijo o tem tisti, ki so med včerajšnjimi de monstracijami zmerjali Baktiara s služabnikom ameriškega imperializma?
V	isti sapi je šiitski vodja pomiril Belo hišo z zatrdilom, da se Iran po šahov! defenestraciji nikakor ne bo spremenil v «subver-zivno« silo, ki bi morda spodkopala trdnost Saudske Arabije in drugih režimov ob Perzijskem zalivu slonečih na naftnem bogastvu. Zakaj? Ker ne bo nikoli sodeloval s komunisti. Sovjetska • zveza in njegove zaveznice, kakor tudi Kitajska, je pripomnil Homeini, so že od vsega začetka naspukovale našemu gibanju prav tako kakor ZDA in njihovi zavezniki. «Nikdar se nismo in nikdar se ne bomo udinjali temu ali onemu režimu« je še naglasil ajtulah s pripombo, da bo nova, islamska vlada v Iranu ukinila naftne dobave tako Juž ni Afriki zaradi rasistične narave pretorijskega režima kakor Izraelu, «ki je vadil agente Savaka in sodeloval pri mučenju šahovih na sprotnikov«.
V	večjem delu Irana se medtem nadaljujejo siloviti spopadi med o-pozicijiskimi silami in vojsko oziroma agenti Savaka. V Teheranu so vojaki včeraj ubili dve in ranili o-krog deset oseb. V šiitskem «sve-tem mestu« Mešed je bilo splošno žalovanje za 700 žrtvami vojaške represije zadnjih treh dni — pred včerajšnjim so člani tajne službe Savak hladnokrvno pomorili 24 ljudi, na katere so streljali med divjo vožnjo z avtomobili po mestnih ulicah. V Firuzabadu so demonstran tje »pustošili krajevni sedež Savaka in osvobodili vse politične jetnike. V letoviškem mestecu Babol ob
Kaspijskem morju je vojaščina u-strelila inženirja, v Kerminšahu je bilo zadnje dni ubitih nad sto šahovih nasprotnikov itd.
Promet na železniških in medkrajevnih avtobusnih progah je paraliziran, letalski pa se kljub stavki osebja kontrolnih stolpov kolikor toliko redno odvija, ker stavkajoče nadomešča vojska. To omogoča seveda naraščajočo evakuacijo tujih državljanov, (dg)
Mllllllllilllllllllllllllllillll llllllllllllll III t III llliUllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllvillllllMlllllliilllllllll lili lllllllllilfiiliiuiif nuni ||,||||,|||||||n,
Demantiran obstoj tihega sporazuma o omejevanju nihanja evropskih valut
BRUSELJ — Izvršni organi Evropske gospodarske skupnosti se še niso začeli pripravljati na morebiten vstop v veljavo novega evropskega denarnega sistema, 'Kot so uradno sporočili, se bruseljski ura-* skupnosti v teh dneh sploh ne ukvarjajo s tem vprašanjem v pričakovanju, da Francija in Zahodna Nemčija med sabo rešita spor, ki je privedel do odložitve ustanovitve evropske »superkače«. Uradno je bila tudi demantirana vest, po kateri naj bi se že v prihodnjih dneh sestala izvršna komisija ali celo ministrski svet EGS.
V bistvu bo treba počakati, kot poudarjajo, v Bruslju, da se Giscard in Schmidt srečata na Guadalupi in se dogovorita .Dokler tega dogovora ne bo, bo celotno delovanje za ustanovitev EDS ustavljeno, saj bi bilo nepojmljivo, da bi novi sistem stopil v veljavo proti volji enega od obeh pobudnikov.
Prav tako so v Bruslju demantirali pisanje londonskega «Financial Times«, po katerem naj bi med evropskimi vladami obstajal «predspo-razum« v pričakovanju ustanovitve EDS. Po pisanju londonskega dnevnika naj bi dogovor predvideval, da bi že sedaj omejili nihanje menjalnih tečajev evropskih valut, kot da bi Evropski denarni sistem že stopil v veljavo. Tako v Bruslju kot v drugih evropskih glavnih mestih pa so izjavili, da takega dogovora ni. Res je sicer, da so menjalni tečaji v zadnjih dneh razmeroma stabilni, toda tega ne gre pripisati nobenemu tajnemu sporazumu, ki naj bi začasno nadomestil EDS.
POLOŽAJ NA AZIJSKEM JUGOVZHODU SPET IZREDNO NAPET
Ostri boji v vzhodnih pokrajinah Kampučije
Po verziji Plinom Penha gre za vietnamsko ofenzivo, Hanci pa govori o ljudski vstaji proti režimu-Poziv predsednika Sam phana
V Indoneziji osvobodili 718 političnih jetnikov
DŽAKARTA — Iz dobro obveščenih virov se je včeraj zvedelo, da so v Bandoengu ob koncu prejšnjega tedna indonezijske oblasti spustile na svobodo 718 političnih jetnikov. Med priporniki so tudi trije novinarji, jetniki pa so sedeli v zaporu vsega 11 let.
Kitajci hvalijo normalizacijo odnosov z ZDA
PEKING — Namestnik predsednika kitajske vlade Deng Xiaoping (Teng Hsiao-ping) je na včerajšnjem sprejemu delegacije predstavnikov komisije ameriške zbornice za bančne, finančne in urbanistične probleme poudaril, da je »vrnitev Tajvana v okrilje domovine kitajski notranji problem«. Glede normalizacije ameriško - kitajskih diplomatskih odnosov je Deng izjavil, da predstavlja sporazum važen korak v razvoju medsebojnih odnosov in temeljni kamen pri izgradnji trajnega miru v Aziji. Vodja ameriške delegacije Thomas Ludlow Ashley je pripomnil, da imata ZDA in Kitajska precej skupnih interesov, kar odpira ogromne možnosti sodelovanja med obema državama.
Bodoči kitajski veleposlanik v ZDA pa je ocenil ameriško - kitajski sporazum, kot opomin in udarec hegemoniji. Za Kitajce je hegemonija sinonim za Sovjetsko zvezo. Nič čudnega torej, da je kubanski predsednik Castro na sprejemu ob 20-letnici kubanske revolucije izjavil, da je Kitajska prodala revolucijo v zameno za Tajvan, bančna nakazila in za zahodno tehnologijo. »Kube ni mogoče kupiti, Kuba ni Kitajska in ne Egipt,« je zaključil predsednik Castro, medtem ko so ameriški, kitajski in egiptovski predstavniki iz protesta zapuščali dvorano narodne skupščine., (voc)
SNEŽNI VIHARJI PO EVROPI
...K.,.;.;..	.	'	•£.
Neurje s sneženjem in orkanskim vetrom je zajelo tudi Italijo in Jugoslavijo, kar lahko berete na zadnji strani. Najhujše pa je še vedno v ZR Nemčiji, kjer je sneg zamei številne avtomobiliste (Telefoto ANSA)
.......... m,, mn...............................................................................................................iiiininiumiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...............................................................mil................................................................
ANDREOTTI SE JE VČERAJ VRNIL S POČITNIC
Ob obnovitvi političnega delovanja ponovno v ospredju triletni načrt
Imenovanje predsednikov javnih ustanov drugo ključno vprašanje - Giorgio Napolitano (KPI) o političnih perspektivah
BANGKOK — V vzhodnih pokra- . jinah Kampučije so v teku ostri boji | med vladno vojsko in enotami u-pornikov, ki jih podpira bližnji Vietnam. Predsednik Kampučije Khieu Samphan je včeraj v radijskem govoru pozval «vse države in narode azijskega Jugovzhoda in vsega sveta, neuvrščene države, Združene narode in vse mednarodne organizacije«, naj si prizadevajo «za u-stavitev ofenzive, ki so jo proti Demokratični Kampučiji sprožili Vietnam, SZ in države varšavskega pakta«. Samphan je dodal, da se boji odvijajo v devetih pokrajinah vzhodne Kampučije tor da v njih sodeluje vietnamsko letalstvo. Končno je kampučijski predsednik še dejal, da je vietnajnska vojska med ofenzivo utrpela zelo hude izgube, saj naj bi od novembra, ko naj bi se začela ofenziva, imela že več kot deset tisoč mrtvih ali ranjenih.
To je seveda kampučijske uradna verzija dogodkov: verzija Hano-ia je povsem drugačna ter se sklada z verzijo «Enotne nacionalne fronte Kmerov za narodno osvoboditev«, kot se uradno nazivajo pro-vietnamsko usmerjen; kampučijski uporniki. Tiskovna agencija upornikov SPK je medtem sporočila, da so njeni oddelki zadnji dan leta zasedli strateško zelo važno mesto Kratie, ki je oddaljeno 150 kilometrov od prestolnice Phnotn Penha
in okrog 80 kilometrov od vietnamske meje. Posredno je zasedbo mesta potrdila tudi uradna radijska postaja «Glas Kampučije«, ki pa zanika obstoj protivladnih gverilcev in trdi, da ofenzivo vodijo izključno vietnamski redni vojaki.
Izguba mesta Kratie pomeni nedvomno za kampučijsko vlado hud udarec, saj je na ta način zgubila nadzorstvo nad dobro petino nacionalnega ozemlja. Kratie leži ob reki Mekongu na državni cesti štev. 13, ki povezuje Phnom Penh z Vietnamom. Radio gverilcev je tudi sporočil, da so enote upornikov dosegle važne vojaške uspehe tudi v pokrajini Ratanakiri, kjer so zavzeli področje Bung Lunga in Bor Keva ob državni cesti štev. 19. Nasprotno pa kampučijska vlada glede bojev na tem področju govori o tem, da so vietnamske sile — ki jih v Phnom Penhu enačijo z uporniki — doživele hude poraze in zgubile veliko mož in vojaškega materiala.
Po poročilih iz Hanoia pa naj bi se upor razširil na celotno kampučijsko ozemlje. Vietnamska agencija VNA je sporočila, da se je v osrednji Kampučiji prebivalstvo dvignilo proti osrednji vladi ter da so se vojaki marsikje pridružili u-pornikom. Agencija dodaja, da skuša kampučijski režim v krvi zatresti upor. (trn) . .
RIM — Andreotti se je včeraj zjutraj vrnil z zasebnega novoletnega potovanja v Španijo in Portugalsko ter takoj navezal stike z raznimi ministri za pripravo prihodnje vladne seje, posvečene triletnemu načrtu za sanacijo italijanskega gospodarstva. Vlada bi se utegnila sestati že jutri, v petek, toda u-radnega sklicanja seje doslej še ni bilo, tako da ni izključeno, da bo prvi vladni sestanek letošnjega leta šele v ponedeljek, 8. januarja:
Iz palače Chigi so dali zagotovila, da bosta ministra Bisaglia in Prodi še pred vladno sejo poslala pristojnim parlamentarnim komisijam seznam z imeni novih predsednikov TRI, ENI, ENEL, CNEN in INA, vendar marsikdo o tem dvomi, saj je vprašanje baje še povsem odprto, še posebno, ko v demokr-ščanskih vrstah še niso razrešili sporov v tej zvezi. Zato je bolj verjetno, da bo seznam imen izročen parlamentu tik pred obnovo delovanja poslanske zbornice, ki se bo prvič sestala 15. januarja.
V prihodnjih dneh bi morali tudi določiti datume nekaterih važnih strankarskih sestankov: okrog 10. t.m. bi se moralo sestati demokr-ščansko vodstvo, v tem mesecu pa bo na sporedu tudi zasedanje centralnega komiteja KPI. Glede seje centralnega komiteja PSI so že nakazali datum 17. in 18. januarja, vendar pa seja še ni bila formalno sklicana v pričakovanju razvoja političnih dogodkov. Nekateri socialistični voditelji dajejo v tem pogledu razumeti, da se bo CK sestal samo, če bo na vidiku vladna kriza.
Glede politične debate o najbolj kočljivih problemih sedanjega trenutka beležimo danes zanimiv intervju člena tajništva KPI Giorgia Napolitana tedniku »Panorama«. V do vlade dokaj spravljivem tonu je Napolitano zanikal, da bi komunisti nameravali jasno postaviti alternativo: ali Andreotti ali predčasne valitve. «Predvsem mi nočemo predčasnih volitev — je dejal Napolitano — prav tako pa nočemo niti zagovarjati nedotakljivosti sedanje vlade.« V odgovor na vprašanje, kako bo KPI reagirala na napovedano ofenzivo socialistov in socialdemokratov proti Andreottijevi vladi, se je Napolitano lotil najprej odnosov s PSI in ugotovil, da je prišlo v zadnjem času do »važnih pozitivnih dejstev«, kot je na primer doseženo soglasje med KPI in PSI o vprašanju italijanskega pristopa k Evropskemu denarnemu sistemu. «Razvoj sodelovanja med o-bema strankama — je dejal Napolitano, bi okrepil levico v odnosih s Krščansko demokracijo«, to pa bo važno predvsem »za preprečitev predčasnih volitev in za bolj koristno reševanje vprašanja odnosov med vlado in večino.«
«Videli bomo — je nato dejal Napolitano glede usode Andreottijeve vlade — ali si bo vlada ob triletnem načrtu prizadevala, da bi upo-' števala stališča celotne večine in še posebno levičarskih strank: skratka, ali bo triletni načrt z morebitnimi popravki in dopolnili lahko resna osnova za razpravo in priložnost za skupno angažiranje.« Napolitano torej vsaj med vrsticami dopušča možnost «vodene krize«, za kakršno se zavzemata PSI in PSDI in ki bi lahko privedla do globoke preosnove Andreottijeve vlade. V potrdilo temu predstavnik KPI o-menja tudi potrebo, da bi »preverili, kakšna jamstva bo sedanja vlada lahko dala za uresničevanje tri-
letnega načrta ob podpori levice in sindikatov.« V tem smislu «murata vlada in KD vedeti, aa se postavljajo resna vprašanja funkcionalnosti in doslednosti vladne akcije ter homogenosti med vlado in večino«. Napolitano torej ne načenja vprašanja vstopa komunistov v vlado, vendar se zavzema za vladno re-strukturacljo, ki bi jo morda lahko dosegli z vključitvijo zadevico sprejemljivih «tehnikov».
Glede vprašanja imenovanja predsednikov javnih ustanov je končno Napolitano zanikal, da bi bila parlija zavzela stališče, ki je diametralno nasprotno od socialističnega, pač pa je poudaril nujnost, da bi vsaj nekoliko omejili demokr-ščansko oblast. Prav tako je nujno, da ne bi več izkoriščali javnih u-stanov kot centre oblasti.
P. P.
Delegacija KPI od včeraj v Atenah
RIM — Na povabilo grške KP je včeraj odpotovala v Atene delegacija KPI, ki jo vodi Giancarlo Pa-jetta. V štiridnevnih pogovorih bodo predstavniki obeh komunističnih partij skušali poglobiti sodelovanje, razprava pa bo tekla tudi o name-
ravanem vstopu Grčije v EGS. Prav o tem vprašanju so med partijama očitna nesoglasja, ki jih bodo skušali odpraviti.
Izraelska vojna Mala nad Libanonom
TEL AVIV — Že četrtič v nekaj več kot enem tednu so skušali nekateri fanatični Izraelci, pripadniki skupine Gush Emunim, zasesti nekatere manjše predele, o-ziroma kotičke Cisjordanije. Kljub pozivom vojske so namestili na nekem griču velik šotor in ga zavarovali z bodečo žico. nakar so kraj po dolgem prepričevanju zapustili.
Medtem pa se je izvedelo, da so izraelska vojna letala letela nad južnim Libanonom. Poleg tega so vzdolž meje z Libanonm opazili masovne premike izraelskih čet, zaradi česar so palestinske sile takoj proglasile obsedno stanje.
INTERVJU GLAVNEGA TAJNIKA CE1L
Delovni urnik je treba zmanjševati postopoma
Lama je govoril še o liniji sindikalnega boja za naprej in poudaril, da se mora sindikalno gibanje povezovati tudi s političnimi silami
ANKARA — Turški notranji minister Irfan Ozaydinili je včeraj odstopil s svojega položaja. Svoj odstop je notranji minister sporočil osebno parlamentarnim skupinam ljudske republikanske stranke, katere član je tudi sam.
RIM — «Stališče, ki ga je italijansko sindikalno gibanje zavzelo glede zmanjšanja delovnega umika, je najbolj pravilno«. To je izjavil včeraj v nekam intervjuju glavni tajnik CGIL Luciano Lama. L^ma je tudi poudaril, da se'popolnoma strinja s pobudo ministra za delo Scottija, ki je pozval ministre EGS, naj zavzamejo o vprašanju enotno stališča. »Evropska sindikalna federacija se o vsej zadevi zaenkrat še ni izjasnila«, je nadaljeval Lama, »zato pa je značilno, da v posameznih državah tolmačijo vprašanje po svoje, oziroma ga rešujejo na različne načine, neenotno«. »V Italiji smo izbrali pot, po kateri je treba najprej točno določiti kriterije, upoštevajoč značilnosti posameznih industrijskih obratov in šele potem postopoma preiti na znižanje delovnega umika. Pri tem je treba stremeti tudi k temu, da bi se produktivnost povečala, da bi bile strukture boljše izkoriščene in poskrbeti za večjo zaposlitveno raven«.
Poleg vprašanja zmanjšanja delovnega urnika, se je glavni tajnik CGIL dotaknil še drugih žgočih tem, s katerimi se tačas ubadajo italijanski sindikati, predvsem izsledkov konference, ki je bila v palači EUR, avtonomije sindikata in
triletnega načrta. Linijo, ki se je izluščila na kongresu, je treba vztrajno dopolnjevati in ji slediti, kar zadeva avtonomijo sindikata pa je Lama naglasil, da sindikat n« sme vrednotiti vseh silnic izven njega kot Sovražne elemente, vključno s političnimi strankami. Ključno vprašanje sindikalnega gibanja je, da dosledno in organično izoblikuje svoje izbire in jih sooča z drugimi stališči, izven sindikata samega pa mor iskati tudi podporo. Le tako bo lahko sindikat dosegel tiste rezultate, ki si jih delavstvo pričakuje.
Na koncu intervjuja je Luciano Lama govoril še o triletnem načrtu vlade, za katerega pa je dejal, da sindikat danes še ne ve o konkretnih stališčih le te. Zaradi tega bo treba preiti v odprto soočanje z vlado samo, ne da bi ponavljali napake iz prejšnjih obdobij. Sindikat mora konkretizirati svoje predloge in se ne sme omejevati na splošne in meglene postavke, kot je to delal že večkrat doslej, (mč)
SALISBURY — Skupina črncev je skušala prejšnjo noč ugrabiti prof. Aristona Chambattija, odgovornega pri uniji afriškega ljudstva v Zimbabveju.
...............hiihiiiiii ••••     um mili   ■•■■»•"■»mi.mmmiiiim.ii.il,.iiimmliHiim mu immm..».»m...mmmm»™milimmnn«
PO PAPEŽEVI OBSODBI RAZPOROKE, KONTRACEPCIJE IN SPLAVA
Laične sile otenjujejo govor Janeza Pavla //. kot vmešavanje v italijanske notranje zadeve
RIM — Kam meri papež s svojo restavracijsko ofenzivo ob vprašanju razporoke, kontracepcije in splava? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo vsi italijanski politični komentatorji in laične stranke po nedavnih izjavah florentinskega kardinala Benellija, predsednika škofovske konference Pome in Janeza Pavla H., desnica, zlasti najbolj zakrknjena in integralistična pa skuša izkoristiti položaj in vnesti zmedo ter izzvati trenja med strankami večinske koalicije. Naravnost tipična je poteza zveze žensk, povezane z «democrazio nazionale«, ki je pozvala ministra za zdravstvo Tino An-selmi k odstopu. Po mnenju ANDIT je namreč za katoliško žensko nemo ralno, da je na čelu ministrstva, ki mora skrbeti za uresničevanje zako na o prekinitvi nosečnosti.
Analize in reakcije na nedeljski papežev govor, drugi neposredni poseg papeža Janeza Pavla II. o tej žgoči problematiki v nekaj dneh. so zelo zaskrbljene, obenem pa tudi odločne. Čeprav z različnimi toni in ostrino se laiki vprašujejo, ali je Karol Wojtyla namenoma prezrl dramatične posledice, ki jih je imel in jih še ima v Italiji in drugod skrivni splav (ravno v ponedeljek so v Milanu za las rešili življenje dekletu, ki je splavila skrivaj pri mazaču) in ali je res — kot je včeraj trdil vatikanski radio v odgovor na plaz kritik — ostal vselej na ravani velikih moralnih imperativov, ki so v pristojnosti cerkve in ki jih škofovske konference uveljavljajo v vseh državah, dasiravno ob upoštevanju
stvarnih krajevnih razmer?
Odgovor je na splošno negativen. Janez Pavel H. je prespreten politik in cerkev je vselej mojstrsko u-pravljala lasten moralni vpliv, da se papež ne bi zavedel političnega »dometa« svojih govorov, še zlasti, ker je to dokazal v svojem novoletnem govoru o miru. Tedaj je sicer dejal, da moli, da bi človeštvu prihranili novo vojno in da ne bi velesile nikoli uporabile sodobnega smrtonosnega orožja, ni pa obsodil ljudi in držav, ki to orožje proizvajajo. Skratka sprejel je to dejstvo, kot neko danost, kot stvarnost, ki jo je treba upoštevati pri načrtovanju lastnih akcij. Prav zato se je marsikomu porodil dvom, da glavni cilj te ofenzive ni nič kaj posveten in da gre v bistvu za novo bitko za o-blast. «In ni naključje — poudarja v tem okviru socialistično glasilo »Avanti« — da se v tem poskusu restavracije cerkev poslužuje ravno tem razporoke, kontracepcije in splava, ki sodijo vse tri v širši o-kvir spolnosti. Spolnost je bila vselej donosna tematika za vse organizirane religije, še zlasti p>a za katoliško. Odpovedati se etičnemu upravljanju in usmerjanju pojava bi zato bila v bistvu odpoved znatnemu delu lastne ne zgolj moralne oblasti.«
Kako odgovoriti na papežev poseg, ki ga laiki na splošno ocenjujejo kot nezaslišano vmešavanje v italijanske notranje zadeve? Mnenja pri tem niso enotna. Laiki v večini nočejo no viti frontalnih spopadov in referendumov, ki bi imeli hude posledice za italijansko družbeno tkivo in opoza-
rjajo na nevarnost verske vojne, ki bi izzvala precejšnja protislovja tu-dj v skupnosti vernikov. Drugi — zastavonoše tega gibanja so predvsem radikalci in skrajna levica — pa že pozivajo k radikalnejšemu odgovoru in predlagajo, naj Italija ne podpiše revizije konkordata, naj privije davčni vijak na dohodke Vatikana in naj mu iztrže mrežo skrbstvenih zavodov, ki med drugim ogrožajo italijansko zdravstveno reformo. (vt)
Na zadnji strani objavljamo razgovor naše sodelavke Grazie Gaspari s komunističnim izvedencem Carlom Cardio.
Kardinal Samorč odpotoval v Santiago
BUENOS AIRES - Kardinal Antonio Samore, papežev odposlanec, je včeraj popoldne odpotoval v San-tiag . da bi predložil vladi generala Pinocheta argentinski protipred-log glede spora o suverenosti nad Beaglovim kanalom. O argentinskih predlogih se zaenkrat še ničesar ne ve, uradni argentiski krogi pa so sporočili, da je pogovor med kardinalom in predsednikom Videlo pripomogel k temu, da Samorč boljše pozna celotno situacijo in bo lahko uspešno posredoval za ponovno zbliža nje med obema državama, Čilom •in Argentino.
TRŽAŠKI DNEVNIK

3- januarja 1979
TEMPERATURA JE V MESTU PADLA NA -5 STOPINJ, NA KRASU PA NA KAR 9 STOPINJ POD NIČLO
VAL SLABEGA VREMENA NI POVZROČIL TEŽAV
Sneg pobelil mesto in okolico - Burja zapihala s sunki nad 100 km na uro
Burja, led in mraz v Trstu. Po krajšem premoru se je vreme zopet poslabšalo. Kaže, da .je val polarnega mraza, ki je zajel dobršen del Evrope, že dosegel tudi naše kraje. Tržačani so se včeraj zjutraj še kar presenečeno zbudili, saj so bile mestne ulice in strehe pokrite s tanko plastjo snega, ki je zapadel čez noč, a .je tudi že v prvih jutranjih urah skopnel. Tudi temperatura se je kar čez noč znižala za nekaj stopinj pod ničlo; v mestnem središču so zabeležili do —5 stopinj. Predvsem pa je v mestu močno zapihala bu-rja s sunki, ki so večkrat presegali hitrost 100 kilometrov na uro. Tudi tokrat so gasilci imeli nekaj dela, saj je burja polomila marsikatero televizijsko anteno, pometala na ulice korce in zamajala nekaj dimnikov. Večjih nevšečnosti, na srečo, ni bilo. življenje v samem mestu, kljub 5 stopinjam pod ničlo, je včeraj potekalo normalno. Normalno stanje smo tudi zabeležili v tržaškem pristanišču saj so bile ladje tokrat dobro zasidrane.
Malce hujši kot v Trstu je bil včeraj položaj na kraški planoti. Sneg je namreč pobelil tudi okolico in predvsem vzhodni Kras. Avtomobilisti. ki so včerai zjutraj morali na delo v mesto, so se znašli pred marsikatero težavo, saj so bile ceste poledenele, burja pa, ki je tudi na Krasu močno zapihala, je botrovala marsikateremu snež ncmu zametu. Tudi temperatura je ra Krasu padla krepko pod ničlo. Tako na primer so na mejnem prehodu pri Ferentičih v popoldanskih urah zabeležili kar 9 stopinj pod ničlo. Promet se je vsekakor na tem prehodu redno odvijal: manj prometa so zabeležili na cesti proti Ljubljani, ki je težko prevozna, čeprav so jo posuli s peskom in soljo. Cestno podjetje opozarja voznike m izredno previdnost, saj led in snežni zameti botrujejo marsikateri nesreči.
Brez težav se tudi odvija promet na Koprskem, kot nam je sporočilo tamkajšnje cestno podjetje, čeprav .je tudi tam prejšnjo noč močno snežilo in je v Kopru temperatura zdrsnila pod ničlo.
Letošnja zima nam je torej z mrazom, burjo in snegom že poskrbela veliko nevšečnosti. Na taka vremena seveda nismo jwti povsem navajeni, niti kdove kako pripravljeni. Spomnimo se le na val slabega vremena, ki je zajel sredi decembra vso Furlanijo - Julijsko krajino in ki je povsem paraliziral promet in splošno dejavnost v Trstu in okolici.
Vremenoslovci vsekakor napovedujejo, da bo slabo vreme še trajalo in nam bo torej še otežkočalo življenje. Tako tudi trdi prof. Silvio Polli, docent za zemeljsko fi-ziko in bivši ravnatelj tržaškega meteorološkega urada, ki pravi, da je ta izredni mraz nadoknadil zadnjih pet milih zim. Je to izjema v pravilu, trdi še prof. Polli, sai statistike zadnjih 150 let dokazujejo, da traja lahko le tri leta obdobje milih zim. (ap)
jo denar pri občinski blagajni v Ul. Nordio štev. 11.
Jamstvo za posojilo goriške trgovinske zbornice
Deželni odbor je na zadnji seji sprejel sklep o priznanju posebnega deželnega jamstva goriški trgovinski zbornici, ki namerava najeti pri Goriški hranilnici posojilo 2 milijardi 146 milijonov lir za povečanje razstavišča »Espomego*. Dežela bo tudi prispevala po 150 milijonov lir na leto za dobo 20 let kot delno kritje obresti na omenjeno posojilo.
PO MNENJU NOVEGA ZDRUŽENJA ŠPEDITERJEV
Čez postajališče pri Fernetičih v letu 1979 75.000 tovornjakov
Postajališče bo dograjeno v letu 1980 - Skupna naložba bo znašala 24 milijard lir Neposredna povezava s suhozemnim terminalom pri Sežani
Branjevke niso postavile včeraj na Ponlerošu svojih pisanih stojnic. Na trgu sta zagospodovala mraz in burja
IIIIIIIIIIIIHIMIII|IUnil||IHI|||||||||||||||||||||||||||imilll|||||||||||||||||||||||||||||l||llinl|f|||||||l,|||||||Umil||,,||||m||||||||||||||||||||||||||||||n||||||||||lt(|||||||||||||||||H|||||||||||
IZMENJAVA PO TRŽAŠKEM AVTONOMNEM RAČUNU
Do konca lanskega novembra za 23,3 milijarde lir blaga
S sosednih jugoslovanskih območij smo uvozili predvsem živino in meso (nad 10 milijard) - Težnja k večji uravnovešenosti računa
Blagovna menjava med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi območji po tržaškem avtonomnem računu je v prvih enajstih mesecih lanskega leta dosegla vrednost 23 milijard 254 milijonov lir. Menjava je bila nekoliko manjša kakor v ustreznem razdobju leta 1977, ko je znašala 27 milijard 990 milijonov, približno na isti ravni kakor leta 1976 (24 milijard 243 milijonov), a znatno večja kakor v prejšnjih letih (leta 1975 je namreč znašala 16 milijard 47 milijonov, leta 1974 pa 12 milijard 881 milijonov lir).
V primeri z letom 1977, izkazuje avtonomni račun za leto 1978 znatno večjo uravnovešenost med uvozom in izvozom blaga, kar je treba pripisati predvsem povečanemu jugoslovanskemu uvozu s Tržaškega ne-
kako od avgusta dalje. Od celokupne vrednosti 23 milijard 254 milijonov lir odpade na naše območje 12 milijard 823 milijonov, na promet v nasprotni smeri pa 10 milijard 431 milijonov lir. Pri tem velja omeniti, da se je promet po tržaškem avtonomnem računu v preteklem novembru povečal močno nad redno mesečno poprečje in da je priliv sredstev na račun tudi v decembru dosegel zelo visoko vrednost, tako da ni izključeno, da bo zaključek računov pokazal za leto 1978 še večji globalni promet kakor v letu 1977.
Kaj smo v prvih enajstih mesecih lanskega leta uvozili na Tržaško iz sosednje Jugoslavije? Kakor običajno, predvsem živino in meso: samo goveje živine je bilo za 2.799 milijonov lir, govejega mesa pa za
• Tržaška občina obvešča, da so
včeraj začeli z izplačevanjem dodatne oskrbnine invalidom, slepcem in gluhonemim za november in december 1978. Zainteresirani naj dvigne-
Vodiki,.kodo pečali višjo prometno takso
Leto 1979 se za avtomobiliste ni pričelo najbolje. Prometna taksa za 1979, ki jo morajo avtomobilisti plačati do 10. januarja, za malokubične avtomobile (500, 126, dyane) pa do 10. februarja, se je namreč znatno zvišala in sicer za 40 od sto pri avtomobilih do 12 KM in za 30 od sto pri avtomobilih od 13 do 18 KM. Ta odlok so sprejeli že maja lani, v veljavo pa je stopil ob letošnjem plačevanju prometne takse.
Prometne takse so za avtomobile glede na konjske moči naslednje: do 12 KM (fiat 500 in 126, dyane in ami 8) 7.700 lir (doslej 4.620); 12 KM (127, fiesta 900, mini 90, VW 900, opel city in kadett, peugeot 104-900, renault 5 L in TL, renault 4, renault 6 in fiat 850) 18.400 lir (doslej 11.040); 13 KM (127-1050, 127 šport, ritmo 60, samca 1.1, fiesta 1.1, VW 1.1, 128 1.1, escort 1.1, austin ale-gro, renault 4-1.1 in horizon 1.1) 21.700 lir (doslej 15.190); 14 KM citroen GS, renault 14, peugeot 104-1.1, VW 1.2, alfasud 1.2 in ascona 1.2) 27.500 lir (doslej 19.250); 15 KM (ritmo 65, 128-1.3, beta 1.3, renault 12, taunus 1.3, alfasud 1.3, giulietta 1.3, fiesta 1.3, 131-1.3, mini 120 in renault 15) 32.000 lir (doslej 22.470); 17 KM (alfetta 1.6, 131-1.6, taunus 1.6, BMW 316, 132-1.6, renault 16, giulietta 1.5, beta 1.6 in VW 1.6) 46.900 Ur (doslej 32.800); 18 KM (alfetta 1.8, BMW 318 in 518) 52.000 lir (doslej 36.400).
4.319 milijonov, če pa dodamo še drugo živino in meso, pridemo do skupne vrednosti 10.155 milijonov Ur. Obsežen je bil tudi uvoz metalnih izdelkov in polizdelkov, ki je znašal 1.288 milijonov lir, druge u-vozne postavke pa so bile znatno manjše. Tako je uvoz žaganega in rezanega lesa dosegel vrednost 645 milijonov Ur, uvoz svežih in konser-viranih rib 232 milijonov, uvoz mleka In mlečnih izdelkov 138 milijonov, uvoz avtomobilskih delov, prikolic in pnevmatik 103 milijone, u-voz tekstila 73 milijonov lir itd.
S Tržaškega na sosedna jugoslovanska območja pa smo po tržaškem računu v istem času izvozili predvsem stroje, aparate in električne naprave v skupni vrednosti 3.568 milijonov, kemijske proizvode v vrednosti 1.669 milijonov, umetne smole in plastične mase (1.512 milijonov), kovine in ustrezne izdelke (985 milijonov), optične, kino- in fotografske aparate (547 milijonov), tekstilne surovine in izdelke (519 mi-Hjdh&ttT/ iaddlke iz ^tekla, keramike, cementa (313 milijonov), les in lesne izdelke (305 milijonov), razna vozila in dele (176 milijonov), mineralne proizvode (173 milijonov) itd.
Seja sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora v petek, 5. januarja ob 16.30 s sledečim dlnevnim redom:
1.	pregled in odobritev poročUa za občni zbor
2.	razno.
• Rajonski svet za Sv. Vid in staro mesto se bo sestal jutri ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Colautti 6.
• Tržaško Združenje obrtnikov sporoča, da so njegovi uradi odprti vsak dan, razen ob sobotah, od 8.30 do
12.00	ure in od 15.00 do 18.30.
Prekop grobov
Tržaška občina sporoča, da bodo na pokopališču piri Sv. Ani odkopali posmrtne ostanke tistih, ki so jih [»kopali v obdobju cd 28. maja do
1.	avgusta 1968. Kdor hoče poskrbeti za ohranitev ostankov, naj se obrne na čuvaja pokopališča (Ulica dellTstria 206) ali na odsek za pokopališča v Pasaži Costanzi v II. nadstropju, soba št. 427 do 31. januarja. Urad je odprt vsak dan od 8. db 11. ure.
• Sekcija KPI za Sv. Jakob in Fontano bo jutri, 4. januarja, priredila Ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Ponziana javen shod o vsebini in namenih zakonskega osnutka KPI za globalno zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika. Govorila bo sen. Jelka Gerbec, prva podpisnica zakonskega osnutka.
V Trstu so te dni ustanovili poseben konzorcij špediterjev za promet čez tovorno postajališče pri Fernetičih. Konzorcij, ki so mu nadeli naslov «Autostazione di Femetti* in ki šteje 24 članov, bo nastopal kot sobesednik Konzorcija za gradnjo in upravljanje postajališča, ki je bil ustanovljen pred osmimi leti. Konzorcija bosta skupno vodila tudi razvojno politiko za novo prometno infrastrukturo ob italijansko - jugoslovanski meji. P0 mnenju špediterjev, združenih v novem konzorciju, naj bi se nove strukture v letošnjem letu poslušalo o-krog 75.000 tovornjakov v mednarodnem prometu.
Tovorno postajališče so kakor znano uradno izročili prometu 3. junija lani, ko so začeli redno delovati carinski uradi. Med tem časom je na postajališču začela poslovati banka, uredili so urad Italijanskega avtomobilskega kluba, sedla j pa gradijo servisno postajo in lopo za hitro kvarljivo blago, Zavod za zunanjo trgovino ICE pa urejuje svoje predstavništvo.
Postajališče bo dograjeno do leta 1980. Skupna vrednost naložb bo znašala 24 milijard lir, od katerih je del prispevala država, preostali strošek pa je prevzela nase dežela Furlanija - Julijska krajina. V končni fazi bo nova struktura zavzela
280.000	kv. metrov površine in bo kakor znano povezana z neposredno carinsko cesto s suhozemnim terminalom pri Sežani. Ta cesta bo močno razbremenila sedanjo državno cesto štev. 58 (Opčine - Fernetiči - meja), kljub temu pa je za turistični promet v načrtu znatna razširitev mejnega prehoda.
in recitacije. Gaber v svojem delu izpoveduje grenki odnos do sveta, kjer živi. Pevčev nastop je kljub določenemu pesimizmu komunikativen, samo delo je želo uspehe in vzbudilo tudi nekaj polemik. Pokrovitelj recitala je gledališče «Pic-colo Teatrom iz Milana.
• Tržaška občina poziva ljudi, naj ne odlagajo v koše in najlonske vreč-
• Občinski zdravnik sporoča, da so
v tržaški občini v tednu od 18. do 24. decembra ugotovili 7 primerov škrlatinke, 11 primerov noric, 1 primer rdečk, 7 primerov srbečice (trije izven občine), 3 primere vnetja jeter (eden izven občine), 2 primera salmoneloze, 1 primer mono-nukleoze in 1 primer vnetja lasišča.
Recital Giorgia Gaberja v gledališču Rossetti
V petek bo v gledališču Rossetti gostoval znani italijanski pevec Giorgio Gaber z recitalom »Polli di allevamento*. Tekste za recital je napisal Luparini, uglasbila pa sta ga Franco Battiato in Giusto Pio. Recital presega popevkarsko raven, saj je v svojem bistvu dramski monolog, kjer si sledita petje
teza», ki ga je prejel za svoje delo lastnik Lovrenc Štranj.
.......................................................................................................................
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ke takih odpadkov, ki ne gnijejo, steklenic, konzervnih škatel in stvari, ki jih trenutno lahko obdržijo doma brez posebnih higienskih nevšečnosti. Do te odločitve je prišlo zaradi nastalih težav pri odvažanju in upepeljevanju smeti.
• Pokrajinski konzorcij za prevoze ACT sporoča, da bo z jutrišnjim dnem redno začel obratovati avtobus, ki bo vozil otroke iz mestnega predela Altura k Sv. Jakobu in sicer v osnovne šole: «Slataper», «Ti-meus», »Ribičič* in «Duca d’Aosta». Avtobus bo imel evidenčno črko «P». Od jutri dalje bo šolski avtobus «1», ki povezuje Alturo s Trgom Pesta-lozzi, vozil samo do Ul. Fianona, to je do osnovne šole na Valmauri. iiiiiimniimiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiitiiHiiiimmitiiiiiiiimiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiHiina
PRAZNOVANJE V DOLINI
S sobotnega slavja pri Štranjevih v Dolini
Domačini, prijatelji, znanci, predstavniki domačih društev in organizacij so v soboto v gostilni «Pri Studencu* v Dolini počastili 40-letni-co gostinskega dela družine Štranj ter pomembno priznanje «reda vi-
ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ ZAPADE 10. T. M.
Niikoobrestna posojila za gradnjo stanovanj ali popravilo starih hiš
Za nove gradnje posojila do 24 milijonov lir, za preureditev pa do 15 milijonov - Obrestna mera v sorazmerju z družinskimi dohodki
Po dolgih desetletjih nenačrtne stanovanjske politike, ki so ji bile naravna posledica naraščajoče pomanjkanje cenenih stanovanj in velik« gradbene špekulacije, je v zadnjih letih vendar državni parlament izglasoval nekaj zakonov, ki uvajajo v enega najbolj pomembnih sektorjev javne pobude nove elemente načrtovanja. Zakonskim normam o določanju področij za ljudske gradnje in zakonu Bucalossi o občinskih konvencijah je avgusta lani sledil desetletni načrt za sta-
..........................................................................milni.....imi«»i>ii»iiiiiiiiliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin„imniiiiiitinniitminuiiiii'............
PO EKSPLOZIJI, KI JE POVZROČILA MNOGO PREPLAHA, A NA SREČO LE NEKAJ MATERIALNE ŠKODE
V -V
POLICIJA ODKRILA SKLADIŠČE RAZSTRELIVA V UL. D0NAD0NI
V zaporu mladenič, ki je sam pripravljal razstrelivo in si je tudi izmislil novo teroristično organizacijo «Comitato antiselezione universitaria» - Za zapahi tudi njegov pajdaš
Vse se je dobro izteklo; lahko bi danes pisali o tragediji, nikakor pa ne moremo pisati o »prevratniški organizaciji* in o »terorizmu*. Naj nam bralci ne zamerijo teh u-vodnih misli, ampak ko smo včeraj poslušali vest po opoldanskih radijskih poročilih smo res mislili, da trna v Trstu sedež neka doslej neznana teroristična skupina, seveda »levičarska*, dejansko pa je šlo le za svojevrstno, izredno nevarno, politično (če to besedo pojmujemo tako, kot jo hočejo razumeti rdeči brigadista) pa za povsem nepomembno dejanje.
Silovita eksplozija je včeraj malo pred osmo uro povzročila preplah v Ul. Donadoni. SkOzi okno pritličnega stanovanja hiše štev. 33
Alessandro Tirom
je bruhnil plamen; šipe so se razletele in oknice so se raztreščile na parkiranih avtomobilih. Minilo je nekaj minut in na kraj so prihiteli gasilci. Resnici na ljubo niso imeli veliko dela. Plameni so se umaknili že pred njihovim prihodom, le v majhni posodi je gorelo. Posoda je bila polna magnezijevega prahu in gasilci niso mogli z vodo pogasiti plamenov; morali so počakati, da je visoko vnetljiva snov zgorela.
Takoj je bilo jasno, da ne gre za navaden stanovanjski požar, ampak da so vzroki dokaj neobičajni. Potreben je bil poseg policije; najprej agentov letečega oddelka tržaške kvesture, nato pa agentov DI-GOS, ki se ukvarja s »političnim* kriminalom. V trenutku eksplozije sta bila v stanovanju priletna lastnica Sofia Valentich in njen 22-letni vnuk Alessandro Tironi. Slednji se je pri eksploziji nekoliko ranil in odšel je v stranišče, da bi si izpral rano. Takoj zatem je Ul. Donadoni pretresla še ena eksplozija. Tironi je skozi straniščno okno zagnal na dvorišče manjšo količino živosrebrovega fulminata, močnega eksploziva, ki ga je hranil kar v stranišču.
Ta eksplozija ni povzročila nobene škode, pač pa je agentom DIGOS potrdila domnevo, da so na pravi poti. Zadostovala je kratka hišna preiskava in v kleti je policija našla pravo skladišče kemičnih prvin za pripravljanje razstreliva in tudi pet pripravljenih nabojev plastičnega razstreliva.
Tironija so pospremili na kvesturo, kjer je na kratkem zaslišanju dejal, da je razstrelivo pripravljal
«za zabava* (sam je študent kemije), obenem pa je povedal, da je ustanovitelj, pobudnik in. . . edini član izvenparlamentarne skupine «Comitato antiselezione universita-ria*. Včerajšnjo eksplozijo je pripisal le visoki temperaturi, ker je bilo razstrelivo spravljeno preblizu peči. Ni pa bila naključna eksplozija pred vrati tržaške univerze 15. decembra lanskega leta, ko je v nočnih urah Tironi z bombo povzročil precejšnjo materialno škodo, da bi protestiral proti »selekciji* na univerzi. Tja ga je peljal prijatelj Sergej Richter Crismancich, zahod-nonemški državljan, ki je sicer stalno naseljen v Bocnu, a že dalj časa živi v našem mestu in tudi on se je tako znašel za zapahi zaradi sodelovanja pri atentatu.
Vendar so zan; obtožbe precej mile, kar pa seveda ne velja za Tironija, ki se bo moral zagovarjati zaradi proizvajanj . in posesti razstreliva ter seveda zaradi atentata na univerzo, kar z drugimi besedami pomeni, da mladenič tvega več let zapora.
Dogodek nikakor ni nepomemben; nasprotno, vreden je vse pozornosti, saj dokazuje, da naše mesto ni »cepljeno* proti izbruhom kriminala. Za to dejansko gre; kajti iznajdljivega a nadvse nevarv.ega početja mladega Tironija ne moremo oceniti drugače kot kriminal, ki nima nikakršnega političnega in niti psevdopolitičnega ozadja, ampak se je porodil le iz neuravnovešene sle po nasilju. Sreča je le, da se je nekaj zataknilo in da ie nepazljivost mladega atentatorja razkrila policiji pravo skladišče razstreliva v mestnem središču, (bbr)
Tako jc izgledalo skladišče razstreliva v stanovanju v Ulici Donadoni
novanjske gradnje z zakonom št. 457.
S tem zakonom so v bistvu poenotili vse javne naložbe in olajšave, ki so jih prej dodeljevali posameznim kategorijam in so točno določili organe, kj na vseh ravneh odločajo o prispevkih in jih podeljujejo. Glavne smernice stanovanjski politiki bo določil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje po predlogih novoustanovljenega odbora za stanovanjske gradnje, dežele bodo ugotavljale stanovanjske potrebe, sestavljale štiriletne programe in dveletne načrte, razdeljevale razpoložljiva sredstva občinam, te pa bodo priskrbele za gradnje potrebne površine. Za redno pritekanje finančnih sredstev bo skrbel poseben odsek Blagajne za naložbe in posojila, ki bo upravljal vse razpoložljive sklade in izvrševal izplačila.
Posegi zakona gredo v tri smeri in sicer neposrednim gradnjam ljudskih stanovanj v pristojnosti občin in zavodov za ljudske hiše, ki jih nato oddajajo v najem upravičencem; olajšavam (nizkoobrestnim posojilom) gradbenim zadrugam, podjetjem in posameznikom za izgradnjo novih stanovanj ali preureditev že obstoječih; pridobivanju in urejevanju gradloenih površin, za kar gre pristojnost občinam.
Za prvi namen je določenih za prvo štiriletje, do konca leta 1981, 3.500 milijard lir, od katerih so dodelili deželi Furlaniji - Julijski krajini 35 milijard, za konvencio-nirane in finančno olajšane gradnje pa po 70 milijard na leto, od katerih naj bi naši deželi dodelili 38 milijard. Sklad za nakazila občinam za pridobivanje in urbanizacijo površin, določenih za ljudske gradnje, so povišali na 700 milijard lir.
Občine in zavodi za ljudske hiše morejo izvajati neposredne gradbene (ali preurejevalne) pobude le na področjih, ki jih določajo načrti za ljudske gradnje, podrobni načrti ali preureditveni načrti že obstoječih stavb, ki jih novi zakon predvideva in bi jih morale občine sestaviti. Isto velja za gradnje ali preureditvena dela, ki jih mislijo izvršiti zadruge, gradbena podjetja ali posamezniki in zanje dobiti nizkoobrestna posojila. Zanimanje za predvidene olajšave in potreba po ljudskih stanovanjih sta seveda tudi na Tržaškem velika.
Številni so bržkone ljudje, ki bi si radi zasebno ali združeni v gradbene zadru, s sezidali stanovanje a-li hišo in pri tem uživali posojilo (odplačljivo v največ 25 letih) do 24 milijonov lir z obrestno mero, ki gre od 4,5 do 9 odstotkov v sorazmerju z družinskim letnim dohod-
kom (ki pa ne sme presegati 10 milijonov letno). Več je tudi takih, zlasti v predmestjih in v okolici, ki bi jim prav prišlo posojilo do 15 milijonov lir (z enakimi pogoji) za preureditev in posodobljenje stanovanjskih hiš, z možnostjo dograditve in ureditve kopalnic ter opremljanja z ogrevalnimi napravam'. Kljub temu, da obstaja še nekaj nejasnosti prav v zvezi s področji, na katerih so gradben-' in preurejevalni posegi možni, ker v tržaški občini še nista stopila dokončno v veljavo niti podrobni načrt za mestno središče niti področij za ljudske gradnje, občina pa tudi ni določila še zgradb, ki so potrebne temeljitih popravil, je pa pričakovati, da bo tudi iz naše pokrajine število prošenj kar precejšnje. Rok zapade namreč že 10. t.m., prošnje je pa treba vložiti v uradih deželnega od-borništva za javna dela, kjer so na razpolago tudi zanje pripravljene tiskovine. Ti uradi so v Trstu v Ul. Cadorna št. 11, v Gorici na Korzu Italia št. 205 in v Vidmu na Trgu Osoppo št. 1.
• Italijanski inštitut za grafologijo sporoča, da bodo jutri zopet začele lekcije o «psihološki grafologiji* in sicer na pedagoškem centru v Ul. Mazzini št. 25. Lekcije drugega tečaja se bodo pa začele v torek, 9. januarja.
Praznovanje je potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju, ob petju zbora Valentin Vodnik, izmenjavi zdravic in čestitk, ter dobrem prigrizku in domači kapljici, ki je bila na voljo vsem, ki so prišli na slavje.
Slavljencem so čestitali predstavnik PD Valentin Vodnik B. Pangerc, župan E. Švab, župnik A. Grmek, ter predstavnik ŠD Breg S. Klab-jan, ki so zlasti poudarili pomemben delež, ki ga je gostilna opravila v VdsP v 'sVojem dolgoletnem obstoju. Vsem se je v imenu družine zahvalil. Aldo^ Štranj, ki je tudi v kratkih besedah orisal 40 let dela v korist vaške skupnosti. -
Praznovanje se je ob veseli pesmi in zvokih harmonike zavleklo pozno v noč, udeleženci pa so odhajali zadovoljni, da imajo v Dolini tako zavednega in gostilr.ičarja navezanega na vaško udejstvovanje, ter za prejeti dar — simpatično majolčico z napisom gostilne.
Brez dvoma bi kazalo, da bi tudi drugi gospodarstveniki ob praznovanju svojih dosežkov posnemali dolinskega gostilničarja s slavnostmi v svojem krogu, kar daje brez dvoma pravi pomen takemu delu, ki je v službi širše skupnosti.
Iz lekarne ukradli
večjo količino mamil
Včeraj so že četrtič v zadnjih dneh tatovi obiskali lekarno in u-kradli precejšnjo količino mamil. Njihov cilj je bila tokrat lekarna «S. Giusto*, v katero so vlomili skozi zadnja vrata in odnesli številna zdravila, ki vsebujejo mamila, poleg tega pa deset doz morfija, tri grame morfija v prahu in 18 gramov opija.
Zveza žena iz Doline izreka svoji članici Juštini Švab in družini svoje iskreno sožalje ob smrti matere Marije.
Pogreb naše drage mame, none in pranone
Marije Ota vd. Barut
bo jutri,
mrtvašnice
Dolino.
4. januarja, ob 13.30 iz glavne bolnišnice v
SVOJCI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
JOSIPA KOROŠEC vd. TUL
Pogreb bo danes, 3. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Dolino.
Žalujoči: sin Argco, hči Erminia, snaha Marija, zet Ernesto, vnuka Viviana in Fabio ter drugi sorodniki.
Dolina, 3. januarja 1979
Za vedno nas je zapustila naša draga mama
ANA MAVEC por. KRIŽMANČIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo:	sinova
Sveto in Andrej, hči Ema in drugi sorodniki.
Bazovica, 3. januarja 1979
SKRB ZA KULTURNE DOBRINE V NAŠI DEŽELI
Pri obnavljanju kulturnih spomenikov
je treba biti pozorni tudi na Benečijo deželo za sredstva za gradbeno dejavnost
NA RAZPOLAGO BODO SREDSTVA ZA DVE LETI
Občine morajo do 10. januarja zaprositi
Deželni odbor je povabil za katalogizira nje in restavracijo umetnim vrsto strokovnjakov - Koristen bi bil doprinos slovenskih znanstvenikov
Deželni odbor za kulturne in am-bientalne dobrine je na predlog odbornika Mizzaua odobril tri sklepe, ki naj finančno in organizacijsko okrepijo, pobude za ohranjevanje kulturnih in ambientalnih dobrin v Furlanije ‘ Julijske krajine, velik del sredstev je namenjen prav ohranjevanju kulturnih spomenikov Furlanije, ki jo je prizadel potres, ^ktbor je torej odločil, naj se zač-ne uveljavljati 7. člen deželnega zakona št. 27 iz leta 1971, ki predvideva, da se za katalogizacijo kulturnih dobrin lahko dežela posluži sodelovanja raznih strokovnjakov, inštitutov in ustanov. V tem smislu je deželno odbomištvo povabilo k sodelovanju 2U strokovnjakov (arhitektov in raziskovalcev), konzorcij za upravljanje tržaškega voj-nega muzeja, združenje «Italia no-stra» in škofijski muzej za religiozno umetnost. Za omenjeno dejavnost je deželni odbor odredil 43 milijonov. Posebno skrb je deželni odbor v svojem sklepu posvetil tudi centru za katalogizacijo kulturnih spomenikov Furlanije - Julijske krajine. Ker je delo za sestavljanje posebnega, znanstveno zasnovanega kataloga že v drugi fazi, je dežela sklenila imenovati novega sodelavca in sicer Gilberta Gan-zerja.
Posebno vsoto je dežela namenila tudi deželnemu centru za katalogizacijo in restavriranje umetnin, ki ima svoj sedež v vili Manin v Passarianu. Tu že tri leta deluje posebna šola za restavratorje. Center za restavriranje se zanima predvsem za umetnine v furlanskih središčih, kot so Buia, Humin, Foj-da, Pušja ves in druga.
Posebno pozornost bi morali raziskovalci in strokovnjaki posvetiti tudi Beneški Sloveniji, kjer je vrsta kulturnih spomenikov, ki jih je treba vsekakor ohraniti ali pa obnoviti. Beneške hiše, cerkvice, leseni ol-
Včeraj-danes
Danes, SREDA 3. januarja
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 10.45 in zatone ob 22.34 Jutri, ČETRTEK, 4. januarja ANGELA
Vreme včeraj: naj višja temperatura
9	stopinj, najnižja —4,5 stopinje, ob 13. uri —1,6 stopinje, zračni tlak 1014,9 mb nespremenjen, vlaga 20-odstotna, nebo 7 desetinki /pokrito, Padavine 0,2 cm dežja, veter 20 km na uro, severovzhodnik, sunki do 40 km na uro, temperatura morja
10	stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. januarja se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
RODILI SO SE: Sabrina Marega, Andrea Apollonio, Corinna Sfer-co, Manuel Potocco, Erika Crasso, Ailech Pohlep, Luca Baldini, Andrea Sellan, Jessica Florean, Klena Besanzini, Marco Bellani, Manuel Zaratin, Rossella Bresciami, Claudio Fazzini-Giorgi, Sara Covra.
UMRLI SO: 90-letna Giuditta Be-sesti vri. Citterio, 79-letni Umberto Giovaneili, C7 letni Antonio Griso-nich, 76-letni Antonio Stradi, 68-letna Lea Trampuš vd. Cetin, 65-letni Luigi Tedesco, 73-letna Maria Paulich por. Ugrin. B2-letna Alberta Fabris, 81-letna Ezelinda Klun vd. Čarman, 77-letni Giovanni Fi-lipaz, 76-letni Paolo Dibeilo, 87-letna Anna Persich vd. Zustovi. 65-letni Ezio Zorini, 64-letni Carlo Tu fini. 52-letni Luigi Martin, 55-letni Giusto Velišček, 82 letna Maria Gostiša vd Antonini, 95-letna Giovan-na Divo, 81-letna Elisabetta Schutz-bier vd. Zernitz, 83-letni Leopoldo Bartoli, 60-letna Edmonda Alessio Por. Veronese, 50-letni Alfredo Can-dias, 71-letni Luigi Kos.
'DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Fargo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117 Ul. Comhi 9. (»d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA si.užba Nočna služba za zavarovance [NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732 627.
LEKARNE v okolici
Roljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141 • Božje polje: Zgonik: tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124
Prispevki
tarji, freske in druge umetniške dobrine pričajo o živahni kulturni u-stvarjalnosti v Beneški Sloveniji. V Nadiški dolini je na primer vrsta umetniških spomenikov, ki govorijo o srečanju in sodelovanju med furlanskimi mojstri in mojstri iz Slovenije (predvsem iz Škofje Loke). Arhitektonske in druge značilnosti torej potrjujejo, da je bila Beneška Slovenija središče in stičišče različnih kultur, predvsem furlanske in slovenske. To dejstvo bo treba seveda upoštevati in ohraniti kulturno zapuščino, ki je pomembna za vso našo deželo. Zato se moramo vprašati, v kolikšni meri deželna u-prava upošteva doprinos raznih slovenskih kulturnih društev in strokovnjakov. Prisotnost slovenskih strokovnjakov o katerih pa v ustreznem sporočilu deželne uprave ni govora niti med posamezniki in niti med ustanovami, bi bila v raznih komisijah, dokumentacijskih centrih in med raznimi znanstvenimi sodelavci zelo koristna, saj bi slovenski znanstveniki lahko mnogo prispevali pri dejanskem vrednotenju beneških kulturnih spomenikov (a.m.)
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30—22.00 »Ultimo valzer*. Erič Clapton, Neil Diamond, Johnny Mitchell, Ringo Starr. Barvni film.
Ritz 16.00-18.20-22.15 cGeppo il fol-le». Adriano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Eden 16,30 — 19.15 — 22.00 »Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrovv, David Niven. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Per vivere meglio, divertitevi con noi*. M, Vitti, R. Pozzetto, J. Dorelli. M. Vukotič.
ExceIsior 16.00 «Convoy, trincea d’a-sfalto*. Kris Kristofferson, Ali Mac-Graw, Ernest Borgnine. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenicc 15.30 «Lo squalo 2». Barvni film.
Nazionale 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka.
Mignem 16.00 «La grande avventura continua». Drugi del. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Eutanasia di un amo-re». Toni Musante, Omella Muti. Barvni film.
Eilodrammatico 16.00 »Fatelo con me... bionde dolci danesi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 »Gease*. John Travol-ta, Olivia Newton-John. Barvni
| film.
Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo To-
Barvni
film.
Capitol 16.30 «Driver, 1’imprendibile*. R. 0’Neal, I. Adjani, B. Dem. Barvni film.
Vittorlo Veneto 15.45 «Scherzi da pre-te». Pippo Franco, Lino Toffolo, Laura Troschel. Barvni film.
Volta Milje 16.00 «New York - Pari-gi air salvatage '78». Robert Reed in Peter Brock. Barvni film.
Gledališča
Ob obletnici smrti drage mame Marije Rapotec vd. Gombač in v Počastitev spomina očeta Franca Gombača daruje hčerka Anica 10 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto novoletnih voščil daruje Branko Pahor 10.000 lir za nagrado Albina Bubniča.
V	počastitev spomina Toneta Ukmarja daruje Branko Pahor in družna 10.000 lir za nagrado Albina Bubniča.
Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Metoda Maverja daruje žena Lojza z družino 10.000 lir za PD Prešeren in 10.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na svoje drage darujeta Ivanka in Franc Resinovič 10.000 lir za Dijaško matico.
VERDI
Po desetih letih bo v gledališču Verdi spet nastopil baletni ansambel milanske Scale. Vrsta pred:tav se bo začela s «Pepelko» Sergeja Prokofjeva. Gre za delo, ki je v repertoarju vseh največjih plesnih ansamblov in solistov, za delo, v katerem je skladatelj ustvaril zelo ekspresivno glasbo. »Pepelka* sestoji iz treh dejanj, v katerih si sledi cela vrsta valčkov, mazurk in polk.
Za koreografijo «Pepelke» je tokrat poskrbel Paolo Bortoluzzi, ki bo tudi nastopil v vlogi «princa». Glavni ženski vlogi bosta prevzeli Luciana Savignano in Anna Razi. Premiera «Pepelke» bo v petek, 5. januarja, ob 2030, abonmajski turnus A za parter in stranske lože, E za balkon in stojišče. Predprodaja vstopnic od jutri pri gledališču Verdi.
* * *
V	dvorani krožka za kulturo in umetnost bo Alberto Testa jutri pred stavil baleta «Pepelko» Sergeja Prokofjeva in Adamovo «Giselle». Začetek ob 18.45.
ROSSETTI
Od 5. do 7. januarja, Giorgio Gaber v «Polli di al]evamento». Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
V	nedeljo se bodo nadaljevali nedeljski koncerti s programom, ki bo v bistvu nadaljevanje prireditev počastitev Vivaldija. Nastopila bosta komorni orkester gledališča Verdi in pa komorni zbor istega gledališča. Izvajali bodo «Credo» za zbor, godala in orgle ter «Gloria» za soliste, zbor, dve oboi, dve trobenti, godala in orgle s solistkama Mario Loredan in Aracelly Haengel.
Baletni ansambel gledališča Verdi bo nastopil v dneh 5., 6„ 8., 9. in 10. januarja ob 11.30 s posebnim sporedom za šole. Ravnateljstva, ki so zainteresirana se lahko obrnejo na tiskovni urad gledališča Verdi (tel. 62-931). Predstave so brezplačne.
RAZPIS NATEČAJA
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO v Trstu razpisuje zasebno dražbo s pogoji za izkop in zasipanje ter za zazidalna in z njimi povezana dela, za dobavo elektrike, plina in vode v mestu in v predmestjih (57. odsek) v vrednosti 800 milijonov lir.
Dražba se bo izvedla v smislu člena 1, odstavek a), zakona št. 14, z dne 2. 2. 1973.
Podjetja, ki nameravajo sodelovati na dražbi, morajo skupno s ponudbo priložiti na kolkovanem papirju pisano obvezo, da bodo izvedla tudi podobna dela, ki spadajo v pristojnost Konzorcija za prevoze In sicer v vrednosti 60 milijonov Ur.
Prošnje za vabilo — napisane na kolkovanem papirju — morajo prispeti na naslov ACEGA v Trstu, Ul. Genova 6, v roku PETNAJSTIH DNI od objave razpisa dražbe v U-radnem vestniku dežele Furlanije-JuUjske krajine.
A.C.E.G.A. TRST
RAZPIS NATEČAJA
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO v Trstu razpisuje zasebno dražbo s pogoji za izkop in zasipanje ter za zazidalna in njim sorodna dela za dobavo elektrike, plina in vode na kraški planoti (odsek 58) v vrednosti 200 milijonov lir.
Dražba se bo izvedla v smislu člena 1, cdstavek a), zakona štev. 14, z dne 2. 2. 1973.
Prošnje za vabilo — napisane na kolkovanem papirju — morajo dospeti na naslov ACEGA (v Ul. Genova 6) do vljučno 18. januarja 1979.
A.C.E.G.A. TRST
Mali oglasi
PRODAM smučarske čevlje «nor-dica» štev. 34. Telefon 567367.
MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rabljeno. Tel. 53160.
SLIKE tržaških avtorjev predajam po zmerni ceni. Telefonirati na štev. 814832.
DOBRO ohranjeno spalnico v pro-vensalskem stilu, z dvema stoloma, ročno izrezljano ogledalo ter stilni lestenec prodajam po izred ni ceni. Teleli>CU 814832.
IŠČEM v Škedpju*, pritlični prostor za slikarski atelje. Telefon 814832.
DRŽAVNA poklicna šola industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom — Trst, Ul. Matteotti 12 tel. 765276, nujno potrebuje profesorja za laboratorij za elektronsko merjenje in praktično delo.
POTREBUJEM pridnega in zanesljivega delavca srednje starostne do' be za skladišče v centru mesta in za stalno zaposlitev, po možnosti z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Pošten».
TRIINPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefon 211221 med 19. in 20. uro.
PRODAJAM zemljišče ob avtocesti pri Križu 2900 kv. m. Telefonirati na štev. 225185.
KUPIM ali menjam stare kovance I-talije. Avstrije in Jugoslavije. Re-flektante prosim, da se udeležijo rednega sestanita »Notranjskega društva zbiralcev Postojna*: sestanki so redno vsako prvo nedeljo in drugi torek v mesecu v hotelu Kras Postojna v mali dvorani. Lahko pa tudi pri meni, frizerski salon Janko Ozbič — Ljubljanska 24 - Postojna
ODDAJATE stanovanje? Vzamemo najem stanovanje ali hišo v okolici Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «stanovanje».
NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri tiskarju Jamniku, 63000 Celje, Slomškov trg št. 8.
IŠČEM pisalni stroj v dobrem stanju za domačo rabo. Telefonirati na št. 824787 (Bisiacchi).
IščF.M hišo staro ali novo z vrtom ali brez. Tudi zazidljivo zemljišče Telefonirati na št 228390
ZAVEDEN Slovenec išče trisobno stanovanje ali hišo v Bregu. Telefonirati na št. 231908.
PRODAM violino (1/1) in malo »gasilsko* črpalko po zelo ugodni ce ni. Oglasite se na telefonsko številko 066 - 24211 vsak dan od 6. do 12. ure.
Do 10. januarja t.l. morajo občinske uprave predstaviti deželi prošnje za finansiranje zadružnih stanovanjskih gradenj. Gre za sredstva iz najnovejšega zakona o finansiranju stanovanjskih zadrug in drugih stanovanj javnega značaja tokrat bo denarja na razpolago več kot v naslednjih letih, kajti na razpolago bodo sredstva za lansko in tudi za letošnje leto. Namen zakona je sprožiti gradbeno dejavnost,, ki je v zadnjem času precej zamrla. Podatki o začetih gradnjah v vsej državi za leto 1977 so precej klavrni, gradilo se je veliko manj kot v prejšnjih letih, in čeprav ni podatkov za pravkar minulo leto 1978 je že na prvi pogled jasno, da so se lani dela na gradbiščih pričela v še manjši meri kot predlanskim.
Da stanovanjska gradnja ne vleče več tudi zaradi visokih proizvodnih cen je razvidno tudi iz prekomernega števila novih neprodanih stanovanj. V glavni goriški u-lici, na Korzu Italia, je tik pred dograditvijo večja stavba s stanovanjskimi in poslovnimi prostori, cena za kvadratni meter v tej stavbi presega štiristo tisočakov, kar je za goriške razmere kar precej in kljub temu, da se o razpoložljivosti stanovanj v tej hiši dela velika reklama, je še vedno precej stanovanj neprodanih. Podobno je takimi stavbami v drugih predelih mesta in marsikateri gradbeni podjetnik se sedaj sprašuje kako bo z zgrajenimi in neprodanimi stanovanji, še hujši je problem v Tržiču, kjer so razni gradbeniki zadnjih letih, v prepričanju, da se bo mesto širilo zaradi naraščajoče industrializacije, zgradili precej stanovanjskih hiš, ki pa so ostale neprodane.
Kdo se bo torej vselil v ta sta novanja? Z zakonom o pravični stanarini najbrž ne bo ničesar, kajti težko bo najti zasebnika, ki bi kupil stanovanje po 400.000 lir kvadratni meter in ga potem oddal najemniku po vrednosti 325.000 lir.
Na ta način bomo imeli precej praznih novih stanovanj, dokler se zanje ne najde kupec.
itiMiiiiitiimittiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiMUiiiMiiiiiantumiimiiimtiiiiiiiiiiHiitniiiiiimmiHiiiiiiiiitmmMM
BO LETOS VREME TAKO MUHASTO KOT PRVEGA DIVE?
Razstave
Ob 30-lelnici Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18, ure. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost.
OBVESTILO ZA KMEČKE UPOKOJENCE
Vsi kmečki upokojenci morajo, kot vsako leto, poskrbeti čimpre, za žigosanje svojih zdravstvenih izkaznic «CD pens 2», da bodo veljavne tudi za leto 1979. V nasprotnem primeru ne bodo imeli pravice do zdravljenja v bolnišni cah, seveda dokler ne opravijo te formalnosti. Prav zato pozivamo vse kmečke upokojence naj čim-prej poskrbijo za žigosanje svojih izkaznic na kmečki bolniški blagajni ali pa v uradih Patronata Kmečke zveze INAC.
Razna obvestila
Glasbena matica obvešča obiskovalce koncertov, da bo klavirski recital Massima Gana 12. januarja 1979. Veljajo kupljene vstopnice: rezervacije je potrebno potrditi še enkrat. Prodaja vstopnic bo od 8. januarja dalje v pisarni Glasbene matice.
Nttjprej mora sicer občina določiti zemljišča za ljudsko ali zadružno stanovanjsko gradnjo - Precej novih neprodanih stanovanj na Goriškem
Zato je tembolj potrebno, da se za gradnjo stanovanj zanima država z zavodi za ljudske hiše ali pa stanovanjske zadruge. Te pa morajo pravočasno vložiti prošnje. Občine marajo dati tem zadrugam na razpolago ustrezna zemljišča.
Zemljišča v Gorici so na razpolago ker so bila odobrena s sklepam o reviziji regulacijskega načrta v začetku lanskega oktobra. Vendarle pa so lastniki v večini primerov vložili prizive proti tem sklepom in o teh prizivih ni občinski svet še razpravljal. Zaradi tega je sploh odprto vprašanje ali občina lahko sploh vpraša deželo za finansiranje. Najbrž bo seja občinskega sveta v ponedeljek, 8. januarja, in na njej bo govor o pri-
županstvu seja zastopnikov stanovanjskih zadrug, nekatere od teh imajo denar že zagotovljen. Odbornik za javna dela se je s predstavniki teh zadrug dogovarjal o nadaljnji akciji.
Jutri pogreb Sava Vogriča
Pogreb 15-letnega dijaka Sava Vogriča bo šele jutri zjutraj iz glavne goriške bolnišnice v stolnico, kjer bo pogrebni obred, zatem pa ga bodo prepeljali na glavno goriško pokopališče. Ni še znana ura pogreba, o tem bomo naše bralce obve-
zivih. Prejšnjo soboto je bila na I stili v jutrišnji številki našega lista.
NADALJEVANJE SEJE PREJŠNJEGA ČETRTKA
V Sovodnjah danes zvečer seja občinskega sveta
Skoro gotovo premostitev krize in nov zagon v upravljanju občine
Drevi ob 19. uri se bo na svoji prvi seji v letošnjem letu sestal občinski svet v Sovodnjah. Gre pravzaprav za nadaljevanje seje. ki je bila prejšnji četrtek, ki je bila prekinjena za nekaj dni. Na dnevnem redu nocojšnje seje je torej samo ena točka in sicer razprava o odstopu župana Jožefa češčuta. Že iz izjav na prejšnji seji. kot smo podrobno poročali, je bilo razvidno, da se ves občinski svet in svetovalci večinske liste Občinske enostnosti še posebej, zavzemajo, da bi ostal župan Jožef češčut na čelu občine, ker vestno in pošteno skrbi že celih 27 let za blagor občine in vsega prebivalstva. Tudi komponenta komunistične partije, ki je sestavni del liste Občinske enotnosti, je podprla češčutovo županovanje.
Do krize je prišlo ob nedavni stavki v tovarni Manifattura Go-riziana, ko je člankar v glasilu KPI Urata obtožil župana, da je izvajal s silo in ponoči protisindi-
..............................
V OKVIRU POLITIKE MEDNARODNE POMIRITVE
KPI predlaga izvajanje zakona o vojaških služnostih v naši deželi
Ta zakon občutno zmanjšuje bremena vojaških služnosti ter uvaja sodelo. vanje med vojsko in civilno oblastjo ■ Odgovornosti deželnega odbora in KD
«V okviru politike mednarodnega pomirjenja ter uspešne rešitve mejnega vprašanja z Jugoslavijo je potrebno v Furlaniji občutno zmanjšati vojaško navzočnost,* je dejal Arnaldo Baracetti, tajnik poslanske komisije za obrambo na tiskovni konferenci v Vidmu, kjer .je predstavil predlog KPI o zmanjšanju vojaške moči v naši deželi.
»Potrebno pa je, da deželni odbor skupno s političnimi silami deluje v tej smeri,* je še pristavil Baracetti, ki .je ob navzočnosti parlamentarcev Gerbčeve in Migliorinija ter časnikarjev obširno razčlenil vsebino predloga in cilje, ki si jih zastavlja.
Pri tem je zlasti podčrtal zahtevo, da se v dunajska pogajanja
Južab. vreme se je naenkrat spremenilo v burjo s snegom
'V nižjih predelih Goriške v glavnem brez večjih težav Nekaj poledice na izpostavljenih mestih, zasnežene ceste proti Ljubljani
Če na novega leta dan vlada veselo razpoloženje, potem bo veselo skozi vse leto. Nekaj pohodnega naj bi po ljudski modrosti veljalo tu za vreme. Kakršno je prvega dne v letu, tako se bo potem o-dražalo skozi 364 dni. Če bo res tako, potem se nam v pr vkar začetem 1979. letu ne obeta nič dobrega. Prvo polovico leta se nam obeta razmeroma mokro obdobje, potem pa naj bi nastopil mraz. Tako nekako je bilo tudi v ponedeljek, ko se je razmeroma južno vreme, ki je trajalo skoraj dva tedna proti večeru neankrat spremenilo v ledeno mrzlo burjo s sneženjem, ki pa je na Goriškem do jutra že prenehalo in je tudi posijalo sonce.
Medtem ko v nižjih legah, razen močne burje, kj je tu pa tam pometala s streh nekaj korcev, polomila nekaj vej in povzročila nekaj drugih nevšečnosti, hujših posledic m bilo, pa je slabo vieme presenetilo marsikaterega avtomobilista, ki se je namenil na izlet v Ljubljano ali pa v Kanalsko dolino, oziroma Karnijo.
Snežne padavine &o bile obilna zlasti v notranjosti Slovenije, vendar je sneg povzročil, kakor so nam včeraj zjutraj povedali na u-pravi javne varnosti v Novi Gorici, precej zastojev tudi na Primorskem. Tako je bila cesta med Ajdovščino in Črnim vrhom ter med Idrijo in Godovičem še včeraj zjutraj zaprta za tovornjake s prikolicami in vlačilce, na odseku med Podnanosom in Razdrtim pa je bila potrebna zimska oprema. Na cestah po Soški dolini je bila včeraj zjutraj na posameznih odsekih nevarna poledica, isto velja za cestno povezave med Novo Gorico in Kraško planoto.
V nižjih predelih sneg ni prijel, čeprav je nekaj časa naletaval v obliki ledenih zrn, pač pa se je do jutra obdržal na Doberdobskem krasu.
Največ težav je burja povzročila v Gorici, kjer je prišlo ponoči do daljše prekinitve električnega toka, ker je na nekaterih mestih nastal kratek stik. Zjutraj pa so
avtomobilisti neposredno lahko preizkušali lastno iznajdljivost pri odpiranju zaledenelih ključavnic na avtomobilih. V goriški okolici so včeraj zjutraj namerili od 4 do 5 stopinj pod ničlo, na bolj izpostavljenih krajev pa se je živo-srebmi stolpec spustil še niže.
SIJ) VENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi jutri, v četrtek, 4. Ja nuarja. ob 20. url v klubski dvorani na Korzu Verdi 13 predvaianje dokumentarnega filma o
POTOVANJU PO KITAJSKI
ki ga je lani posnel MILA DIN ČERNE.
Vabljeni!
Jutri seja občinskega sveta v Tržiču
Jutri popoldne se bo sestal, prvič letošnjem letu, občinski svet v Tržiču. Poleg ostalih točk, je na dnevnem redu tudi razprava in o-dobritev načrta za gradnjo ljudskih stanovanj. Seja se bo pričela ob
med vojaškima organizacijama zahodnega in vzhodnega bloka o u-ravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v srednji Evropi vključita tudi zapadna Madžarska in severovzhodna Italija in da se omenjeni dve državi udeležita dunajskih pogajanj.
Baracetti je zlasti naglasil potrebo po izvajanju 1977. leta sprejetega zakona o vojaških služnostih ter pri tern zahteval pričetek delovanja mešanega odbora predstavnikov vojske in civilnih oblasti. Na deželi so sicer izvolili civilne zastopnike mešanega odbora, vendar zaradi odgovornosti deželnega odbora in krščanske demokracije ta odbor ni zaživel in so morali vojaki sami iskati ustrezne rešitve, pri čemer so Dokazali pripravljenost za skupno delo.
Po komunističnem predlogu bi morali ODredeliti »vojaško pomembne* občine ter zmanjšati število poligonov od sedanjih 46 aa 24. V tem okviru ie ijptrebno rešiti tudi' vprašanje strelišča« »raju le Vallate pri Krminu ter v kraju Dandolo pri Ivlaniagu. Baracetti je dodal, da .je pred poldrugim letom sprejeti zakon o vojaških služnostih dober, teda vsak, tudi dober zakon postane slab, če se slabo u-nravlja. Odgovornost, za slabo uprav-ljane zakona pa je tajnik parlamentarne komisije pripisal deželnemu odboru in krščanski demokraciji.
Zakon predvideva široko posvetovanje in sodelovanje z izvoljenimi telesi, strankami in deželo, da bi odpravili ovire, ki preprečujejo gospodarski in družbeni razvoj celotne debele. Do leta 1977, ko ie pričel veljati novi zakon, so se vojaške služnosti razprostirale na 349 hektarih, kar je predstavljalo polovico površine dežele Furlanije -Julijske krajine. Novi zakon ie to področ e občutno skrčil ter je iz ražal željo prebivalstva, da se vojaški potencial v teh krajih prilagodi politiki dobrega sosedstva z Jugoslavijo in prizadevanjem pc miru v tem delu sveta.
Baracetti je poudaril, da deželni odbor še ni sestavil predloga o splošni reviziji ter o zmanjšanju vojaških služnosti, in da ie to po-
trebno izvesti v času enega leta. Deželni odbor je vojaški oblasti si cer poslal nekaj predlogov, vendar ti predlogi niso zadostni za skrčenje vojaških služnosti.
Vse kaže, da bo morala dežela resneje obravnavati vprašanje ter z dejanji dokazati, da hočejo naši kraji resnično postati most prijateljstva s sosednjo republiko ter prispevati k pomirjenju v tem delu Evrope.
Kakor smo izvedeli, se bodo v teh dneh številni izvoljeni organi v naši deželi ukvarjali z vprašanjem vojaških služnosti, da bi vršili pritisk na -deželo in na vse tiste sile, ki so dolžne poskrbeti za korektno izvajanje zakona.
kalno akcijo. S pismom, ki ga je Unita objavila prejšnje dni, je župan češčut zanikal te obtožbe. V isti številki glasila KPI je bilo tudi objavljeno stališče goriške federacije KPI, ki zagovarja nadaljevanje sodelovanja med komunisti, socialisti in neodvisnimi v so-vedenjski občini.
Zato bo najbrž na občinski seji prišlo do rešitve krize. Sovodenj-ski občinski svet ima sedaj polno roke dela. Na drugi seji. ki bo sklicana že v nekaj dneh marajo najprej zadostiti upravnemu aktu zamenjave odbornika Vižintina z dru-. gim odbornikom (to bo najbrž svetovalec Gino Marega). Zatem pa imajo na dnevnem redu vrsto jav-. nih del. letošnji občinski proračun, itd. Kot je bilo razvidno iz izjav na zadnji seji občinskega sveta čaka vse svetovalce, posebej še vse odbornike, odgovorno delo v tem letu. Potrebna bo popolna angažiranost vseh, istočasno pa tudi s strani administracije premostitev določenih birokratskih težav.
•Kino
Gorica
CORSO 17.00 - 22.00 »La carica del 101». W. Disney. Izven programa risanka «Pierino e il lupo*.
VERDI 21.00 Nastop Giorgia Gaberja. VITTORIA Danes zaprto. Jutri ob
17.00	in 22.00 «La lupa mannara*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSH)R 17.00—22.00 »Crescete e moltiplicatevi*.
PRINCIPE 16.30-22.00 »Pari e di-spari*.
Nora Gorica jn okolica
SOČA 18.00—20.00 «Zemlja izgubljena v času*. Angleški film.
SVOBODA 18.00 -20.00 »Mali greh*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Dve minuti panike*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
15.30.
.........................................................Ulili Hilli«
KOD.LO SC JC NA SILVCSTROVO
NEZNANCI VDRLI V MRTVAŠNICO NA POKOPALIŠČU V ŠPETRU OB SOČI
Razbili so tudi telefonsko govorilnico nedaleč stran
Sodna oblast je uvedla preiskavo, da bi izsledila krivce vrste kaznivih dejanj, ki so v preteklih treh dnevih močno vznemirila prebivalce v špetru ob Soči tc • na širšem tržiškem območju. Gre namreč za dejanja, ki jih nikakor ni mogoče opravičiti s prešernim razpoloženjem, ki je vladalo na Silvestrovo in prvi dan novega leta.
Na Silvestrovo je zaradi slabosti, na Ulici Nazario Sauro v Špetru ob Šopi preminil 58 letni Ruggero Bal-dassi. Ker nima bližnjih sorodnikov, so njegovo truplo prenesli v mrtvašnico pokopališča, kjer naj bi počakalo do pogreba.
Zgodilo pa se je da je neznanec, ali skupina neznancev, ronoči vdrla v mrtvašnico in menda, čeprav novica ni uradno potrjena, celo prebrskala po pokojnikovih žepih.
Isto noč so neznanci tudi razbili telefonsko kabino, nedaleč od pokopališča ter povzročili za okrog 300.000 lir škode. Ni izključeno, da je to delo ene in iste skupine, kar bo sedaj skušala ugotoviti preiskava.
Od 9. do 12. januarja stavka v tržiški bolnišnici
V dneh od 9. do 12. tm. bo stav kalo osebje tržiške bolnišnice. De la se bodo vzdržali po 2 uri vsak
dan. Namen sindikalne akcije je v tem, da bi prisilili deželno upravo na čimprejšnjo ureditev in odobritev načrta števila zaposlenih.
ZAVOD INPS SPOROČA
Izplačevanj« januarskega obroka pokojnine nekoliko z zamudo
Zavod za socialno skrbstvo obvešča, da bo zaradi zamudnih računskih operacij pri obračunavanju pokojnin, prišlo do nekaterih sprememb pri izplačevanju januarskega obroka.
Od včeraj dalje izplačujejo socialne pokojnine, za katere je do zdaj veljalo, da so jih izplačevali po 6. januarju.	|
Od 8. januarja dalje bodo izplačevali pokojnine z običajno zapadlostjo med 1. in 14. januarjem. Od 10. januarja bodo izplačevali pokojnine, ki imajo dospetje 6. januarja, 18. januarja pa pokojnine, ki zapadejo 13. januarja.
Vodstvo zavoda se oprošča in prosi za razumevanje. Zamuda je namreč v zvezi z novimi zakonskimi dolečili, ki so bila odobrena še le pred kralkim in zato ni bilo dovolj časa za njih apliciranje. I
V	mirenskem Cicibanu lani proizvedli nad
~ milijon parov čevljev
m€eV*jnrstv»«ima -g-Mirnu dolgotrajno tradicije^ saj j# bila ta dejavnost razvita še pred prvo svetovno vojno. Po vojni so izdelovanje čevljev organizirali v podjetju Jadran. Leta 1947 so izdelali 4500 parov čevljev, dvajset let kasneje pa že 287 tisoč parov. Lani pa so v tem podjetju, ki se je medtem preimenovalo v Cicibana, že sredi decembra krepko presegli zastavljeni proizvodni načrt. Izdelali so namreč že milijon parov čevljev.
V	vseh povojnih letih so mirenski čevljarji na trg poslali tako kakih 10 milijonov čevljev. Medtem ko so p leta v mirenski tovarni proizvajali raznovrstno obutev, so se v zadnjem času preusmerili v izdelavo otroških čevljev, pr. tudi i-grač. Poleg obratov v Mirnu, ima Ciciban tudi ločene obrate v Cerovem v Birdih in v Kalu nad Kanalom ter v Dolenji Trebuši, čez nekaj mesecev bo stekel nov obrat v Jelšanah pri Ilirski Bistrici, kjer bodo zaposlili kakih 1 "l žensl
Pri tem je zanimiv/ podatek, da so skoraj četi lino vrednosti proizvodnje v preteklem letu izvozili na tuje, predvsem v Zahodno Nemčijo ter v dežele Beneluxa.
Čez nekaj mesecev bo mirenski Ciciban odprl .ov obrat v JeUanah pri Ilirski Bistrici, kjer bodo zaposlili okrog 100 žensk.
Za sedaj ne bodo poimenovali občinskih telovadnic
Za sedaj ne bodo poimenovali občinske telovadnice v Štan-drežu. Da bi to telovadnico, ki jo bodo kmalu odprli, poimenovali po znanem goriškem slovenskem letalcu Edvardu Rusjanu, so dali predlog v rajonski skupščini v Stan-drežu. Edvard Rusjan je sicer živel v mestu, kot eden izmed pionirjev letalstva pa je vzletal s svojim letalom z Velikih Rojc, zato spada nekako v zgodovino Štandreža.
Na eni izmed zadnjih sej občinskega odbora so preučili ta predlog štandreške rajonske konzulte in ugotovili so, da ni nobena občinska telovadnica poimenovana. Zaradi tega so odložili razpravo, sklenili da bodi stvar preučili v širšem smislu in predsedniku štandreške rajonske skupščine odgovorili s pismom, da ne bo za sedaj telovadnica v štan-drežu poimenovana.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
■ Milili —
Namesto cvetja na grob Sava Vogriča darujeta Milko in Rudolf 20 tisoč lir za Rod modrega vala iz Gorice.
V spomin na Sava Vogriča darujeta Sergio in Marija Vittori 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetje na grob dragega prijatelja Sava Vogriča, daruje Ugo Dornik 30.000 lir za tabornike RMV.
Odbor Mladinskega centra Iz Gorice izreka svojemu predsedniku Mar* ku Vogriču in družini najgloblje *»• žalje ob nenadni in tragični smiti brala Savota.
Prosvetno društvo »Danica* In krajevna sekcija VZPi na Vrhu izrekata tižko prizadeti Vogričevi družin' iskreno sožalje ob tragični smrti
SAVA VOGRIČA
Odbor za gradnjo kulturnega ta športnega središča v Gorici izreka sožalje svojima članoma Marku in Zdeit.iu Vogriču uh hudi nesreči, ki se je pripetila v njuni družini.
Učiteljstvo, ravnatelj in tajništvo doberdouskega šolskega okrožja Izrekajo hudo prizadeti družini Vogrič najgloblje sožalje.
Ob tragiem smrti dijaka Sava Vogriča izrekajo hudo prizadeti družini iskreno sožalje dijaki učiteljišča »Simon Gregorčič* in liceja »Primož Trubar*.
Taborniki Rodu modrega vala, Mia dinski krožek Gorica, člani športn« ga združenja Dom in Domska skuc uost gojencev dijaškega doma v G« rici izrekajo Marku Vogriču in dri žini iskreno sožalje ob izgubi brak iu sina Sava.
Starši, sedanji in bivši učenci < novne šole v Sovodnjah izrekajo čiteljici Veri Vogričevi globoko soi Ije ob nenadni smrti sina Sava.
Člani prosvetnega društva Sovot nje globoko sočustvujejo z družin Vogrič ob nenadni tragični smrti š na Sava.
Nenadoma in neusmiljeno je smrt posegla v taborniške vrste, za vedno nas je zapustil naš dolgoletni član
SAVO VOGRIČ
Slovenski taborniki v Italiji, Rod Modrega vala
Gorica, Trst, 3. januarja 1979
V OBNOVLJENEM DVORCU ZEMONO
Res bogat program «Večerov z muzami»
Trinajst večerov la vse občinstvo in pet dodatnih koncertov za mladino • Zanimanje od vsepovsod - Tudi iz našega zamejstva - Dvajset ponudb neizpolnjenih
Komaj so izzveneli zadnji akordi zaključnega koncerta v Zemonu, že se je še istega večera razvnel ž.ivahen razgovor med predstavniki tovarne Lipa kot pobudnice koncertov v starem obnovljenem dvorcu, med predstavnikom Kulturne skupnosti občine Ajdovščina, Kulturne skupnosti Slovenije, predstavniki programskega odbora in nekaterimi drugimi kulturnimi delavci. Govorili so seveda o nadaljnjem delu, o nadaljnjem organiziranju koncertov, posebej še tako o celotnem koncertnem konceptu, kakor tudi o samih programih. Pri tem so se opirali tudi na dosedanje izkušnje.
Dejstvo, da je bil obisk zadovoljiv oziroma na nekih koncertih celo nepričakovan, dalje, da se odziv ni omejil le na bližnjo ali širšo okolico, temveč je vzbudil zanimanje v vsej primorski regiji in v njenem zamejstvu ter celo v Ljubljani in ostali Sloveniji, tako pri ljubiteljih glasbe, kakor pri glasbenih umetnikih, opravičuje in potrjuje pravilnost meril, ki so jih v umetniško estetskih razmišljanjih pri sestavi programov in pri izbiri izvajalcev zavzeli idejni pobudniki «Večerov z muzami*. Izbrani programi in visoka izvajalska raven glasbenih kakor književnih del pa tudi smotrno oblikovanje in predstavitev likovnih del v odzivnosti sprejemalcev nehote kažejo tudi na določeno stopnjo kulturne in estetsko umetniške osveščenosti, kar morajo prireditelji upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju. Zaradi tega postavljajo kakovost kot temeljno izhodišče na obeh ravneh v programskem in v izvajalskem tudi v nastopnem nizu »Večerov z muzami*, na katerih bodo prav tako združeni glasba, poezija in likovne zvrsti.
No, poleg teh večerov, ki jih načrt predvideva v vsem letu trinajst, bo pet dodatnih koncertov, namenjenih mladim poslušalcem; ti koncerti, ki naj bi organizirano pritegnili mladino iz osnovnih, srednjih in glasbenih šol iz ožje in širše okolice, naj bi bili ob nedeljah proti, poldnevu.
Novost z Zemonu pa bo tridnevni simpozij v drugi polovici junija na temo Kulturna zapuščina Primorske, na katerem bodo univerzitetni profesorji, muzikologi in drugi strokovnjaki obravnavali literarno, glasbeno in likovno u-stvarjalnost. Ob tej priložnosti boste še dva dodatna koncerte.
Kar zadeva sestavo programov oziroma izvajalcev, so sestavljavci upoštevali še posebno priljubljenost do vokalne glasbe v teh krajih, zato so vnesli kar sedem pevskih skupin: Komorni zbor RTV Ljubljana, ki bo tudi prvi nastopil 13. januarja, ženski zbor Colle-gium musicum fakultete glasbenih umetnosti iz Beograda, Slovenski oktet. Romunske madrigaliste iz Bukarešte, Praške madrigaliste, Komorni zbor gledališča Verdi iz Trsta in Madrigaliste iz Budimpešte.
Med komornimi ansambli je Klavirski trio iz Maribora v sestavi: Setina, Cavalieri, Mlejnik: Slovenski komorni orkester ob sodelovanju flavtistke Irene Grafenaurje-ve, dirigent Anton Nanut, dalje Nora Jankovič in duo Pahor-Sla-ma iz Trsta in harfistka Ruda Ravnik in violončelist Ciril Škerjanec.
Svoja recitala bosta imela pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnja-kova in ruski pianist Slobodnjan-ski. Dva koncerte v času simpozija bosta izpolnila: godalni orke-
ster Slovenske filharmonije ob sodelovanju violinista Roka Klopčiča in mešani zbor Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom Janeza Bolete.
Z literarnega področja so v načrtu: sredozemski motivi v mednarodni poeziji, izbor iz sodobne jugoslovanske poezije, teksti iz furlanske književnosti in izbor iz antične poezije.
Naj ob koncu omenimo še to, da so koncerti v dvorcu Zemono, ki vzbuja že od daleč zaradi svoje lege v prelepem naravnem okolju in zaradi svojega sloga ter z zanimivimi freskami okrašenih prostorov pa ne nazadnje tudi zaradi stalne razstave pohištva tovarne Lipa v zgornjih prostorih, veliko zanimanje, pobudili tudi interes pri glasbenih umetnikih, tako da je za zdaj ostalo kar dvajset ponudb oziroma želja neizpolnjenih. Vsekakor bo letošnji izredno zanimiv in bogat program vzbudil zanimanje tudi pri obiskovalcih oziroma poslušalcih teh večerov.
IVAN SILIČ
LEDENE SVEČE NA TRGU UNITA
V. Kolar: »PO VELIKI ZMAGI*
Obdobje koj po vojni in tedanje razmere na Štajerskem, v Prekmurju in v Prlekiji <- Pa tudi razmere v poraženi in okupirani Nemčiji
Zagotovo ni nič manj zanimiva in pomembna jugoslovanska nedavna zgodovina, ki se je odvijala v prvih letih po zmagi NOB in revolucije, saj se z zmago revolucije jugoslovanski boj zagotovo ni končal. Nasprotno, začelo se je novo poglavje boja za socializem v drugačnih razmerah, navidezno lažjih, vendar nič manj težavnejših in zapletenih kot med oboroženim bojem. Zlasti pomembna, pa tudi težka so bila zagotovo prva povojna leta, ko je bilo treba na ruševinah in pustošenjih vojne začeti ne samo z obnovo hudo prizadete dežele, temveč tudi s postavljanjem novih ekonomskih in drugih temeljev za uspešen razvoj danes že tako razvitega in u-spešnega jugoslovanskega samoupravnega socializma. Na tej poti je bilo mnogo ovir in težav, bodisi doma, bodisi v tujini, zlasti, še ko se je Jugoslavija kmalu po vojni znašla v primežu političnih in ekonomskih pritiskov tako z Zahoda kot Vzhoda, to je v času zloglasnega informbiroja in Stalinovega neusmiljenega pritiska na mladi, zagnani jugoslovanski socializem in njegov nadaljnji razvoj.
V tem smislu je zato izredno zanimivo in tudi po svoje dragoceno delo Vilka Kolarja «Po veliki zmagh. V tem svojem delu
se je avtor Vilko Kolar, potem ko je odložil puško kot partizan, znašel na novih okopih: pri obnovi in izgradnji nove Jugoslavije. Največ svojih moči je lahko posvetil prosveti, saj je bil po poklicu učitelj. In tako nam v svojih spominih pripoveduje o prvih povojnih letih v Prlekiji in Prekmurju ter nas na nekaterih mestih še posebej preseneča s svojim vernim prikazom takratnih dogajanj in doživetij. To je bilo vsekakor zelo razgibano obdobje in je bilo doslej še vse premalo popisano. Ob nizanju splošnih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer tega območja v prvih letih po osvoboditvi nazorno vpleta uspehe in težave pri obnovi šolskih oblasti in pri izpolnjevanju številnih političnih akcij (volitve, obvezni odkup kmetijskih pridelkov, organiziranje zadružništva, demonstracije v zvezi z državno razmejitvijo in drugo). Opisi teh dogodkov so vse kakor pomembni za razumevanje povojnih razmer na Štajerskem in v Prlekiji, saj so se zaradi posebnega medvojnega razvoja razlikovale od razmer v drugih slovenskih pokrajinah.
Značilnosti opisovanja teh prvih povojnih let na območju Prlekije in Prekmurja so tudi v avtentičnosti in avtorjevi iskreni

Novost na knjižni polici
Knjižni dar Slovenske ma tice
Tokrat je že tradicionalna zbirka zelo bogata: kar sedem del
Slovenska matica, poleg Mohorjeve družbe najstarejša slovenska založniška ustanova, proti koncu vsakega leta pripravi knjižni dar za svoje člane ir. prijatelje izbrane knjige. Tokrat je ta knjižni dar še posebno obsežen, saj je v paketu izšlo skupaj kar sedem knjig. Pri tem je založba izdala po eno pesniško zbirko, eno leposlovno delo, nadalje knjigo posvečeno u-metnostni zgodovini. Založba je poskrbela tudi za kontinuiteto zbirke Razprave in eseji, pa za dve knjigi v zbirki Filozofska knjižnica. Dejavnost SM kot književno organizacijske družbe je tudi tokrat obrodila bogat sad, pri čemer je pomembna zlasti skrb za
znanstveno publicistiko, ki se je druge založbe zaradi nedonos-nosti izogibajo, Slovenska matica pa vztraja pri svojem programu.
Naj na prvem mestu omenimo Tonete Seliškarja Pesmi pričakovanja, to literarno-zgodovinsko pomembno zbirko socialne lirike, ki je prav pri SM prvikrat izšla leta 1937. V počastitev velikih jubilejev je založba poskrbela za ponovno izdajo knjige in sicer v reproduciranem ponatisu. Ker je knjiga že pred meseci izšla in smo o njej v Primorskem že poročali, bi je v tem poročilu podrobnejše ne omenjali, tako da zadošča, da nanjo opozorimo.
Tudi Križani so veselo pričakovali novo leto na silvestrovanju, ki ga je v Ljudskem domu pripravila križka sekcija KPI
Med izredne knjige sodi tudi knjiga z naslovom Simpozij o Ivanu Cankarju. Ta knjiga, ki so jo uredili Josip Vidmar, Štefan Barbarič in Franc Zadravec, je posvečena stoletnici Cankarjevega rojstva, ki smo jo praznovali leta 1977. Prinaša pa gradivo s simpozija o Ivanu Cankarju, ki so ga julija 1976 organizirale osrednje slovenske kulturno-znanstvene u-stanove Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo Slovenije in redna poletna šola za tuje slaviste. Prav gotovo je za sluga SM, da je izdala zbornik razprav, člankov in govorov s tega simpozija o Ivanu Cankarju in s tem prispevala k popularizaciji Cankarja-in-k proslavam ob pisateljevem jubileju.
Objavljeni prispevki kažejo, da Cankarja le še nismo' do kraja o-svetlili, prepoznali in ocenili, da pa na drugi strani njegova umetniška ostalina predstavlja naš nacionalni duhovni zaklad.
Pomen zbornika je še posebno v tem, da so v njem objavljeni tudi prispevki tujih slavistov in da tako lahko zbornik nastopa pred širšo slavistično javnostjo. Ni tudi odveč omeniti, da je založba dodala knjigi izvirne ilustracije Nore Lavrinove, ki predstavljajo likovne interpretacije Cankarjevega romana Hiša Marije Pomočnice. Knjiga je sicer izšla ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in pa Raziskovalne skupnosti Slovenije.
V okviru redne zbirke so izšle tri knjige. Prva je Ivana Stoparja knjiga, posvečena razvoju srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem. Druga knjiga združuje štiri potopisno-e-sejistične spise Edvarda Kocbeka, tretja pa prinaša roman Andreja Capudra Mali cvet.
ViifHOiiHiiiiiimiHiiiiiiimimHiuiiiiniiiiitiftiiHiiimiMiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiHiimiiimiiMiiMMiiiMiiiiiiiiipiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiviiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiia
BUDIMPEŠTANSKIM MESTNIM OČETOM VSEKAKOR NI LAHKO
V podaljšanju podzemeljske železnice je rešitev sedanjih prometnih težkoč
BUDIMPEŠTA — V glavnem mestu Madžarske postaja promet eno najhujših, najtežjih vprašanj, kajti nič se ni tu tako počasi razvijalo kot prav mestni promet. In to brez obotavljanja priznavajo tudi tako imenovani mestni očetje, torej ljudje iz mestne uprave, ki glede tega postrežejo tudi z zelo konkretnimi podatki, da so namreč v mestnem prometu avtobusi leta 1938 imeli poprečno brzino 16 km na uro in da jo imajo danes, leta 1978 ali 1979 komaj 16,5 km na uro. Nadaljnji podatek: leta 1938 so avtobusi mestnega prometa v Budimpešti i-meli poldrugi milijon potnikov, da-danes pa znaša njihov dnevni poprečni promet 4 milijone in pol potnikov, kar je torej trikrat več. K temu pa dajejo mestni očetje tudi ustrezno pojasnilo: tik pred vojno, leta 1939 je bilo v vsej veliki Budimpešti nekaj sto osebnih avtomobilov, med katere je treba prišteti tudi nekaj desetin taksijev. Sedaj pa je v Budimpešti registriranih 230 tisoč osebnih avtomobilov, h katerim je treba prišteti še približno 30 tisoč avtomobilov, ki več ali manj vsak dan prispejo v glavno mesto z madžarskega podeželja, iz drugih mest ali iz tujine, tako da je dnevno v Budimpešti naj-ma.i,, 250 do 260 tisoč avtomobilov. In problem, ki iz tega nastaja, postaja iz leta v leto bolj pereč in težko mu je najti rešitev. Zato postaja ta promet tudi ozko grlo v življenju velike Budimpešte. Pro-
računi glede tega govorijo zelo zgovorno in jasno: v začetku prihodnjega desetletja, torej že čez leto dni bo v Budimpešti krožilo 300 tisoč osebnih avtomobilov, seveda v kolikor bo tolikšna množica avtomobilov sploh mogla krožiti. Posebno velja to za strogi center Budimpešte z razmeroma ozkimi ulicami.
V	zvezi s tem vprašanjem, za katerega smo rekli, da je hudo aktualen, se postavlja vprašanje, kje najti izhod, ali v podzemlju ali pa bo treba »stopiti v prvo nadstropje*. Na prvi pogled je vprašanje zelo preprosto, konkretna rešitev pa ni tako preproste. Ker bi «prehod v prvo nadstropje* močno pokvaril videz centra in bi ne rešil vsega problema, so se odločili za podzemlje in ga skušajo rešiti na kar se da primeren način. Že dolgo gradijo podzemsko železnico, ki so jo speljali tudi pod Donavo, tako da so povezali Budim s Pesto. Toda to je bil le začetek mnogo daljše podzemeljske železnice, ki so jo doslej speljali že dvajset kilometrov. Dela pa naglo napredujejo, saj računajo, da bodo v letu 1980, to se pravi v letu in še kaj več izročili prometu nadaljnjih 7 km in pol km podzemeljske železnice, v naslednjem letu jo bodo podaljšali še za 3 km, tako da bo konec leta 1981 merila že 30 km, v naslednjih petih-šestih letih pa bo budimpeštan-ska podzemeljska železnica tekla že na 40 km prog. v
V	budimpeštanski mestni upravi
pa pri tem dobesedno podčrtavajo, da «nič ni tako dragega, kot je gradnja podzemeljske železnice*, kar je tudi res, toda «za vsako ceno smo hoteli ohraniti posamezne mestne predele, še posebej najožje staro središče, ki je pomembno tako z zgodovinskega kot tudi urbanističnega in umetniškega vidika*, vendar so pri tem pazili, da bi «premočan površinski in podzemeljski promet ne ogrozil starih mestnih struktur, kar se je zgodilo ponekod drugod v svetu*.
V Budimpešti tudi pravijo, da bo rešitev mestnega prometa omogočila rešitev tudi raznih drugih problemov med drugim tudi vprašanje stanovanj. Še več, v( Budimpešti so prepričani, da bodo do leta 1990 povsem rešili stanovanjsko vprašanje in sicer tako, da bodo gradili satelitska naselja, kar pa v velikem konglomeratu, kakršna je Budimpešta, ni lahko, kajti že sedaj nad 200 tisoč prebivalcev strogega centra odhaja na delo tudi po pet, deset celo osemnajst km daleč, kar v gostem mestnem prometu pomeni uro in tudi več za na delo'in prav tako uro in več za vrnitev z dela.
Hkrati pa si je nemogoče niti zamisliti, da bi toliko ljudi preselili bliže k delovnemu mestu ali pa da bi preselili razne industrijske stru-ture v bližino centra, ker je to iz najrazličnejših razlogov nemogoče in tudi ni priporočljivo. Rešitev je torej v razširitvi podzemeljske že-
leznice, v izboljšanju mestnega prometa, k čemur teži že omenjeni načrt budipeštanske mestne uprave, ki se je za sedaj potrudila k drugačni začasni rešitvi, namreč k cenenemu javnemu prevozu, saj stane mesečna tako imenovana kombinirana vozovnica komaj 4 tisoč lr, a daje imetniku možnost, da se sleherni dan prevaža po vseh progah na delo ali z dela. Za dijake, visokošolce in upokojence pa imajo r: posebne kombinirane vozovnice, ki stanejo le tretjino gornje normalne cene. Skratka, v Budimpešti je sicer mestni prevoz počasen, kot je počasen v drugih velikih mestnih konglomeratih, a je izredno cenen, kot malokje drugje.
G. F.
Ivan Stopar: Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem je zanimiva, bogato ilustrirana knjiga, ki je sicer res namenjena predvsem strokovnjakom, pomeni pa obogatitev naše umetnostno-zgodovinske literature. Avtor, ki se kot konservator poklicno ukvarja tudi z raziskovanjem gradov, si je to tematiko izbral za svojo doktorsko disertacijo. Nekoliko korigirano jo je izdal v knjigi, ki pomeni objavo študije, ki je rezultat več kot desetletnega napornega dela.
Avtor sam pravi, da gre za poskus sintetične obravnave gradov na območju slovenske Štajerske, ki naj ponazori zakonitosti njihovega poltisočletnega razvoja. Profesor Nace šumi pa je knjigi na pol zapisal, da je knjiga Ivana Stoparja teme!jn&JdežO,"1ci' bo odmevalo tudi prek meja.
Pomen knjige nikakor. ni. zajet le v novih pogledih na strukturo in razvoj posamičnih gradov. Gre tudi za nove ugotovitve o tipologiji teh gradov, za fiksiranje njihovega splošnega razvoja ter za plodno povezavo teh problemov s širšim, za naše gradivo pobudniškim okoljem. S to knjigo smo dobili temelje za enakopravno obravnavanje profane in sakralne arhitekture za vse romansko in gotsko obdobje. Naj omenimo še kastelo-loški besednjak, prvi te vrste pri nas, ki ga je avtor dodal tekstu.
V knjigi Krogi navznoter je Edvard Kocbek zbral štiri potopisno-meditativne eseje, od katerih sta dva izpred vojne, dva pa sta iz povojnega časa. Kot drugi Kocbekovi spisi, so tudi ti eseji Kocbekovo razgledovanje po stvareh časa in sveta. Teže pa k odkrivanju spoznanj o ljudeh in o njihovih delih. Zato knjiga ni le dokument pisatelja, temveč tudi dokument časa. Pri tem tvorita jedro knjige Prvi in Drugi povojni pariški dnevnik, ki združujeta bogastvo Kocbekove misli in beležke njegovega spoznanja Pariza in pariškega duha.
Roman Andreja Capudra Mali cvet je zanimiv pripovedni tekst mladega pisatelja, kj je zaslovel predvsem kot prevajalec iz romanskih književnosti. V tem romanu, ki naj bi bil primer novega vala slovenske literature, pripoveduje pisatelj o mladem fantu, saksofonistu, ki spoznava svet v okviru svoje družbe in okolja in počasi dozoreva. Roman je zanimiv zaradi snovi, ki jo obravnava, saj slika življenje mladine v letih okrog 1960 in njeno nav-duševanje za svet jazza. Pri tem stopa v ospredje osebnost saksofonista Jerneja. Srečamo p. se s celo vrsto predstavnikov mlade generacije in to v Ljubljani, deloma pa v Dalmaciji in celo v tujini. Vsekakor je kot izsek iz življenja sodobne slovenske mladine in njenih želja, hotenj ter stranpoti, Capudrov roman zanimiva pripoved. Je pa tudi sicer nekaj posebnega, saj hoče skozi razbito zgodbo in pripovedjo o burnih doživetjih dati neko globlje sporočilo o problemih sodob-Sl. Ru.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
neposrednosti, ko odkrito in brez ovinkarjenj pripoveduje o takratnem aktivizmu, ki je kljub nekaterim svojim napakam in slabostim, administriranju in u-kazovanju bil vendar pozitiven in mobilizatorski, da so se zlasti politične razmere na tem območju, ki sprva niso bile preveč naklonjene jugoslovanskemu novemu družbenemu redu, kar se je pokazalo zlasti pri volitvah, zlagoma, a vztrajno izboljševale.
In pri tem so prav bivši partizani kot povojni aktivisti odigrali izredno pomembno vlogo ter je naš avtor prav njim in njihovemu delu s tridesetletne oddaljenosti tako dal v svojem pisanju ustrezno priznanje in o-bjektivno presojo.
Vsekakor to niso bila lahka leta. saj so nazadnjaške sile prav na tem območju imele takoj po vojni še dokaj vpliva in so s pomočjo klera in reakcije in tujine kalile in motile razvoj, ki je kljub začasnim oviram in nasprotovanjem, nezadržno šel svojo pot naprej, odpirali in gradili pa so jo prav aktivisti in bivši borci, ki so zagnano, zavestno in neustrašeno verovali v vse listo, za kar so se bili borili.
Po opisovanju resničnega stanja razmer in političnih težav v Prekmurju in Prlekiji v prvih povojnih letih pa se je avtor v drugem delu svojih spominov lotil opisovanja časa, ki ga je bil preživel v Berlinu kot šef delegacije jugoslovanskega zveznega ministrstva za delo, pozneje pa kot kulturni ataše pri jugoslovanski vojni misiji v Berlinu. Na novo razgrinja pred nami razmere v zasedeni Nemčiji in tako zvemo za marsikateri dogodek, ki je takrat sodil za kulise «veli-ke diplomacije», za odnose med štirimi zasedbenimi oblastmi ter še posebej za njegova doživetja s sovjetsko oblastjo v mesecih po informbiroju.
In prav ta ča.s informbirdja na vročih' berlinskih tleh je Vilko Kolar znal popisati zanimivo, privlačno, brez senzacionalizma, kljub temu, da nas nekatera dejstva in podrobnosti še danes presenečajo, pa čeprav vemo o tistem času sorazmerno veliko.
Avtor nam tudi zanimivo popisuje svoje delo v Berlinu, kako je iskal in pošiljal v Jugoslavijo nemške strokovnjake, da bi le ti pomagali pri ustvarjanju takratnega prvega petletnega gospodarskega plana, ki je bil dokaj ambiciozen in pogumen, a je Jugoslaviji tedaj primanjkovalo zlasti strokovnih kadrov. In prav iskanje ter pošiljanje takšnih kadrov v Jugoslavijo je avtorju o-mogočilo številna popotovanja po takratni razdeljeni in okupirani Nemčiji in so op\$i teh krajev, dogodkov in ljudi odlična upodobitev okupiratie “‘in porušene Nemčije.
Potem pa je tu še informbiro. spreminjanje odnosov Sovjetov do jugoslovanske misije, ki so končno privedli do diskriminatorskih in drugih podobnih dejanj ter končno na razglasitev Nemške demokratične republike na območju sovjetske okupacijske cone, pri inavguraciji katere je bil uradno prisoten tudi avtor nar še knjige.
Spomini Vilka Kolarja imajo zato ^nedvomno svojo dokumentarno vrednost in tako prinašajo v našo zavest in vednost o tistem času marsikaj novega, celo presenetljivega ter tako, tudi s priloženim objavljenim fotografskim gradivom, znova odpirajo pred nami nekako pozabljene, a zato nič manj zanimive in napete strani zgodovine prvih povojnih let pri nas in v Evropi.
Knjigo «Po veliki zmagh je izdala založba Borec v opremi Cvete Stepančičeve.
D. Ž.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Klasika in romantika v evropskem slikarstvu
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vse: Francoščina
17.00	Vlakec, glasbena igra
17.30	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro,
17.35	Nekoč je bil . .. jutri!
18.00	Argumenti
18.30	10 Hertzov Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 1 — KRONIKE
19.20	Happy days, TV film
Igrajo: Ron Hovvard, Hen-ry Winkler in drugi
19.45	Almanah naslednjega dne Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Sam in Sally, iz pripovedi M. G. Brauna
1Veek-end v Deauvillu
21.40	Zgodbe v ogledalu
22.15	Športna sreda
Pordenon: Košarka Postalmobili — Pagnossin Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 — Pro e contro
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Tečaj za reševalce
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	OTROCI ULICE PAAL, po romanu Ferenca Molnarja
18.00	Studiocinema, vzgojna oddaja
18.30	DNEVNIK 2 -ŠPORTNE VESTI
18.50	Majhne lepote
velike narave, dok. oddaja
19.05	Dober večer z . . . QUARTETTOM CETRA vmes TV film:
«Atlas Ufo Robot* Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40	DAN PRED PRAZNIKOM,
televizijska igra
21.50	Pubertetna r.oba
NAUČITI SE LJUBITI, četrto nadaljevanje
22.45	Vidim, slišim, govorim Knjige
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	TV v šoli 17.25 POROČILA
17.30	Z besedo in sl
17.40	Londonska narodna galerija, serijska oddaja
18.05	Ne prezrite
18.20	Obzornik
18.30	Puntarska pesem, 6. del
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna:
Oče gospodar
21.50	TV DNEVNIK
22.05	Miniature:
Portret kiparja Jožeta Pohlena Koper
20.00	Daber večer: Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.35	ROKE NAD MESTOM film
Režija: Francesco Rosi, i-grajo: Rod Steiger, Salvo Randone . . .
22.10 Iz tropskega gozda:
Svet brez pohlepa,
22.40	20 minut z . . .
■ Maurizio in Afričan people
Zagreb
17.45	Zlata nit, otroška oddaja
18.15	Dokumentarni film
21.30	Karavana Šansonov
22.15	Dokumentarni film
ŠVICA
17.55 Dan športa
19.05	V hiši in izven hiše
20.45	Argumenti
21.35	Glasbena oddaja
z Amalio Rodriguez
22.20	Zgodba z 90 leti
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro
po naše; 8.05 Koder teče, ondod moči; 9.30 Kaj nam pomenijo danes; 8.40	Iz zborovske zakladnica; 10.05	Koncert sredi jutra;
11.00	Ljudje in dogodki; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Zafrkon, radijski variete; 13.15 Naši zbori; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo;
17.05 Mi in glasba; 18.05 »Neznani zločinec*.
KOPER
7.30,	8.30,	9.30,	10.30,	11.30,
12.30,	13.30,	14.30,	15.30,	16.25,
16.30,	17.30,	18.30,	19.30,	20.30,
21.30,	22.30	Poročila; 7.00 Dobro
jutro v glasbi: 8.32 Glasbena oddaja; 9.00	Štiri koraki; 9.15 15	,,, ,	,.	.
minut os holandsko skupino Teaali-	,.^na.1"ej^' .J'
Tn- nav.	r.iininnm/i Honicnilri-	Svet pravljic m	Zgodb;
23.00 Poročila; 6.00 - 7.30 To noč, danes zjutraj; 8.40 Glasbeni pro gram; 9.00 10.35 Radio anch'io; 11.30 Srce s «K»; 12.05 - 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Program o Italu Svevu; 15.05 Rally; 16.45 Srečanje z VIP; 17.05 Globetrotter; 18.00 Potovanje v decibelu; 18.30 Zlati trikotnik; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Glasbena cddaja; 19.50 Radijska igra; 20.20 II Con-certone; 21.35 Kanj gre elektronska glasba?; 22.15 športne vesti - košarka; 23.08 Lahko noč od...
LJUBLJANA
7.00, 8.(K), 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00,
23.00,	20.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08
9.05 Pisan 9.25 Za"
Si. v“sitsSf; ssms&u?	s
kotiček
10.40 Program z Vanno; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Samoupravnik; 14.10 Zimska plošča ’78; 14.33 Poje zbor Scciete Alpina friulana; 14.45 Kim Parade; 15.00 Kulturni momenti, danes; 15.15 Edig Gallet-ti; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklamna in zabavna glasba; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 19.33 Crash; 20.00 Večerni zbori; 0.32 Rock party;
21.00	Vabilo k jazzu; 21.32 Glasbena oddaja; 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00,
Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes ob 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 14.55 Pet minut za EP; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Odskočna deska - Aleš Vesel -klavir; 18.30 Koncert za besedo -Misel; 18.55 Minute za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otrcci!; 19.45 Minute z...; 20.00 Koncert iz našega studia; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 -4.30 Nočni program.	y
iiiiiiiHiiiiHiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiinutiiiiiiiimiiiiHiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
LE KDO NAJ BI NAPOVEDANIM NOVOSTIM SLEDIL
Prižema j oče se tesna krila in zelo visoke tenke pete?
Menda ni bilo obdobja, ki bi bilo glede mode bolj «liberalno» ali »demokratično* kot je sedanje. Nekoč in vse do pred kakim desetletjem so teko pri moških kot pri ženskah veljali strogi «kanoni», zakoni, ki so se sicer spreminjali, a so bili v času njihove veljavnosti obvezni za vse, kajti «v modi* je bila n.pr. pri moških dvoredna temna ali enoredna svetla obleka in vsi moški so bili v temni ali svetli obleki in vsi ali s širokimi ali izredno ozkimi hlačami, kot bi bili uniformirani, še huje je bilo glede tega pri ženskah, saj so se v mesecu dveh krila, ki so bila do kolen ali podaljšala do gležnjev ali pa se še bolj skrajšala, krepko nad kolena v času tako imenovanih mini kril. In to je veljalo za vse,
niiiiiiiiiriiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifinitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiMiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiaiiiiiiia
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Iz finančne zagate se ne boste rešili tako lahko. Pobotali se boste s starim tekmecem.
BIK (21.4. do 20.5.) Postopno izboljšanje gospodarske situacije. Obisk starega znanca iz mladosti. Vedrost in dobro počutje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne delajte uslug ljudem, ki jih niso vredni. Kratkotrajen občutek zapuščenosti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes ne boste dosegli cilja. Zanimiv razplet čustvenega razmerja, ki ga niste pričakovali.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Sreča vam bo danes naklonjena, zlasti kar zadeva navezovanje stikov.
Horoskop
Spopad med mnenji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekatere spremembe v poslovnih odnosih bodo za vas koristne. Ne odrecite pomoči sorodniku.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Položaj je odvisen od uspešno opravljene naloge, ki vam je bila poverjena. Začnite se ukvarjati s kakim športom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Poslovne zveze vam bodo omogočile izpolnitev davnega načrta. Nasprotja na čustvenem področju.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kdor se ukvarja s skrbjo za druge, bo danes občutil zadoščenje. Blagodejna sprostitev živcev. Prijetno doživetje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kar ste si naložili, boste z lahkoto zmogli. Trdo obračunajt s osebo, ki vas neopravičeno blati.
VODNAR (od 21.1. d0 19.2.) Prišla bo težko pričakovana pošiljka. Vesel večer ob prijateljevem prazniku. Neko čustvo bo pognalo globoke korenine.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno bo ugodno rešeno vprašanje vašega napredovanja. Ne zapravljajte dobrega glasu ki ga u-' živate.
dokler ni v ženski modi zavladala prava resnična svoboda, zares praktičen način oblačenja, tako da si vsaka ženska nadene to, kar ji trenutno najbolj prija in seveda kar ji tudi najbolj pristaja. Res je sicer, da je uspeh pri takšnem načinu oblačenja odvisen od okusa posameznika, vendar daje ta način oblačenja možnost, da smo povsem svobodni, ali vsaj ne vezani na razne konvencionalnosti. Seveda veljajo še določena pravila, ki pa niso več toga. In vendar se nam za letošnje leto obetajo novosti, nekateri menijo celo velike novosti, ki da bodo sprevrgle dosedanji način oblačenja. Čeprav v te trditve dvomimo, saj se je ženska privadila svobodi in menimo, da ne bo od nje odstopila, bomo te novosti navedli tako, kot jih napovedujejo nekatere italijanske modne hiše:
Ženska bo v pasu morala biti ozka. Pa tudi bolj športnim čevljem z najrazličnejšimi petami naj bi odklenkalo, kajti odslej bodo v modi le zelo visoke in tenke pete. V ramah bo ženska široka, krilo pa bo tesno, zelo tesno. Skratka moda nakazuje ali napoveduje vračanje za več desetletij nazaj.
Ponavljamo, da so to le osnovne norme, ki jih napovedujejo in vprašanje je, kdo jim bo sledil, vendar moramo k temu dodati, da so velike modne hiše in veljavnejše modne trgovine pripravile velike razprodaje ali ponekod že začele z velikimi razprodajami, da bi se rešile velikih zalog najrazličnejših
modnih artiklov, ki so veljali doslej in ki v bodoče ne bodo prišli več v poštev. Proti pomladi bodo začeli veljati zgoraj omenjeni novi modni kanoni, ki pravzaprav niti niso novi, ki pa ponovno prihajajo do veljave.
Krila, kot smo že rekli, bodo tesna, tako da bodo določeni deU ženskega telesa prišli bolj do izraza. Prav tako bodo krila tudi bolj kratka. V modo bodo prišli spet klobučki. Obvezne bodo rokavice seveda kožnate in kratke. Ponovno bodo prišle v poštev skrajno tenke in prozorne nogavice, kjer bomo imeli še to novost, da se bodo spet uveljavile nogavice S šivom.
Rekli smo že tudi, da pridejo spet v modo čevlji z visoko in tenko peto, hkrati poudarjajo, da bodo čevlji zelo odprti. Ženska, ki bo nosila čevlje z visoko peto, bo morala spremeniti tudi način hoje, saj ji visoke pete in tesno krilo ne bodo dopuščali normalne hoje.
Zelo tesna krila bodo zahtevala od ženske še drugo veliko žrtev, kajti vsak odvečen kilogram se bo poznal in dosedanja relativna svoboda na tem področju je mimo.
Če k temu dodamo še novosti v pričeski, menimo, da smo ustvarili približno pobodo ženske utesnjenosti v prihodnji pomladi. Svoboda v dosedanji pričeski je mimo. Ženske bodo morale pogosteje v frizerski salon, kajti v modo prihajajo kratki in nakodrani lasje, doba sproščenih las je mimo...
SMUČARSKI SKOKI
VČERAJ V GARMISCH PARTENKIRCHNU
Izreden uspeh B. Norčiča
Z odličnim skokom (100 m) je osvojil drugo mesto - Zmagal je Samek (ČSSR) - Po dveh tekmah vodi Finec Kokkonen, Norčič šesti
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Med naraščajniki Kantove! in Polet
Start naraščajniškega prvenstva bo v nedeljo - Nadaljevanje tudi v vseh ostalih ligah - Jadranovi ekipi v ospredju
.....I........
Jugoslovan Bogdan Norčič (na sliki) je včeraj v Garmisch - Parlenkirchnu z drugim mestom dosegel svoj
življenjski uspeh
GARMISCH - PARTENKIRCHEN — Nagajiv veter, zaradi katerega so morali organizatorji večkrat skoke prekiniti in celo ukiniti drugo ®prijo, in Jugoslovan Bogdan Nor-cič sta bila gotovo največja junaka včerajšnje druge preizkušnje novoletne «Intersport» turneje.
Začeli bi takoj z Norčičevim u-spehom. 26-letni Bogdan, zaposlen kot elektrikar pri podjetju Iskra, J® včeraj verjetno dosegel svoj življenjski uspeh. Pred začetkom tekmovanja so ga mnogi ocenili kot dobrega kandidata za uvrstitev med najbolših deset. Nihče pa prav gotovo ni pričakoval takega podviga: orugo mesto v najboljši svetovni konkurenci je res nadvse zavidljiv, bi reklj skoraj neverjeten uspeh za skakalca, kateremu smo trinajsto uiesto iz Oberstdorfa že ocenili kot soliden dosežek.
Pa povrnimo se k tekmovanju samemu. Na prvi dan leta so morali Organizatorji preizkušnjo zaradi selo slabega vremena preložiti. To je bilo prvič v zgodovini novoletne turneje, se pravi v sedemindvajsetih letih tega tekmovanja, da so n-rali prireditelji skoke preložiti. Vreme pa je bilo res nemogoče, na robu doskočnega polja pa se je vseeno nabralo več kot deset tisoč gledalcev.
Vremensko stanje pa se je včeraj znatno izboljšalo, ostal pa je samo nagajiv, vendar za skoke včasih premočan veter. Sunki so tako tekmovanje hudo zavlekli, tako da so morali začetek prve serije, predviden ob 13., preložiti na nedoločen čas. Pravzaprav je devet skakalcev svojo nalogo že opravilo. , deseti, Finec Puikonen, pa je- tupalu zaradi premočnega sunka strmčgia,-vu. Le akrobatske sposobnosti- so Ra rešile nevarnega padca. Te sre-Pa ni imel v jutranjih poskusnih setjjah Norvežan Bergerud, ki je Padel že na odskočni deski, nato je ® t® zdrsel v nezavestnem stanju do dna proge. Ta dva incidenta sta Prireditelje prepričala, da je bite prekinitev nujna.
. p° več kot enourni prekinitvi se je serija nadaljevala. V splošni napetosti, saj je veter stalno ogrožal skakalce med poletom, so se tek-jnovalci spuščali v dolino. Prvi so b*h še nekoliko prestrašeni, zato najboljši dosežki prišli šele proti koncu. Na vsak način je bila druga serija ukinjena.
Sicer pa so Jugoslovani tudi e-kipno dosegli izjemen uspeh. Najprej nas je s solidnim skokom presenetil Miran Tepež (40. mesto), nato pa je Marko Mlakar z lepim slogom poletel zelo daleč (94,5 m in končno 14. mesto). Kajzer se Je tudi izkazal in dosegel 37. mesto. Samo Bogataj je nekoliko razočaral in je osvojil le 63. mesto. Na koncu pa še izredni skok Bogdana Norčiča, za katerega upamo, da bo znal podobne dosežke v svoji karieri še ponoviti.
Vse smo povedali, še nič pa o zmagovalcu. Slavil je Čehoslovak Jožef Samek s skokom 101 metra in je s tem tudi postavil nov rekord skakalnice (prejšnji rekord 97 metrov Jinja Raške).
Na skupni lestvici je po včerajšnji preizkušnji prevzel vodstvo Fi-ne® Kokkonen pred Dannebergom in Duschkom. Norčič pa je seveda
znatno izboljšal svoj položaj in je trenutno šesti. Na koncu pa naj še omenimo popoln polom zmagovalca iz Oberstdorfa Sovjeta Ivanova, ki si je z včerajšnjim skokom zapravil vse možnosti za končno zmago.
Vrstni red v Garmisch - Par-tenkirchnu:
1.	J. Samek (ČSSR)	120,5
(101,0 m)
2.	B.	Norčič (Jug.)	117,6
(100,0 m)
3.	P.	Kokkonen (Fin.)	114,4
( 97,0 m)
4.	H.	Duschek (NDR)	113,2
( 96,5 m)
5.	M.	Buse (NDR)	112,5
( 96,0 m)
6.	J.	Tanczos (ČSSR)	111,5
( 96,0 m)
7.	H. - J. Sumi (Švi.) 111,2 ( 96,5 m)
8.	J.	Denney (ZDA)	110,3
( 95,5 m)
9.	J.	Danneberg (NDR)	110,1
( 95,0 m)
10.	S.	Bobak (Polj.)	109,4
( 94,5 m)
Lestvica po dveh preizkušnjah:
1.	P.	Kokkonen (Fin.)	346,8
2.	J.	Danneberg (NDR)	344,7
3.	H.	Duschek (NDR)	335,8
4.	J.	Tanczos (ČSSR)	334,3
5.	H.	- J. Sumi (Švi.)	331,7
6.	B.	Norčič (Jug.)	329,8
7.	L.	škoda (ČSSR)	326,6
Vsa prvenstva so bila sicer zaradi novoletnih praznikov prekinjena, zdi pa se nam primerno, da podamo kratek pregled o prvenstvih, v katerih nastopajo naše ekipe. PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Obe naši članski ekipi sta pred pričetkom prvenstva spadali v ozek krog favoritov za končno zmago. Jadran je to vlogo doslej upravičil, saj je v petih kolih žel prav toliko u-spehov in je s Ferroviariom na vrhu lestvice (jadranovci so sicer slavili kar. .. šestkrat, kajti ponoviti so morali tekmo z Barcolano). Nekoliko je zatajil Bor, ki je po začetnih treh zmagah dvakrat zapored odšel poražen z igrišča. Borovci so ti dve tekmi mogoče preveč «čutili» ter stopili na igrišče zelo živčni, kar je seveda vplivalo na njihovo igro. Počitnice pa bodo bržkone dobro dele Percovi ekipi, ki ostaja po našem mnenju (še posebno sedaj, ko se bo v ekipo vrnil Peter Žerjal) glavni tekmec Jadrana za osvojitev prvega mesta. Vali-čeva ekipa pa je po tem, kar je pokazala doslej in glede na moč ostalih ekip, še vedno favorit za končno zmago.
LESTVICA PO 5. KOLU
Jadran in Ferroviario 10, Sco-glietto 8, Jeans Corner in Bor 6, CUS in Grandi Motori 4, Barcolana 2, Stella Azzurra in Cartaria 0.
PRIHODNJE KOLO
Barcolana - Cartaria, Ferroviario - Jadran (7.1. ob 11.30 v Mira-marskem drevoredu), CUS - Jeans Corner, Bor -Scoglietto (7. 1. ob H. uri v Dolini), Stella Azzurra - Grandi Motori.
NA ENOTEDENSKEM SMUČARSKEM TEČAJU V SLOVENIJI
TEČAJNIKrSK DEVIN NAVDUŠENI
Nastopili so na raznih tekmovanjih - Trenerja Grašič in Albreht Edinstveno doživetje v Gorjah - V nedeljo, 7. januarja, v Dol
Kljub božičnim in novoletnim počitnicam se delo pri Smučarskem klubu Devin ni zaustavilo.
Dne 24. decembra so se namreč tekači udeležili tekmovanja za 15. Rožičev memorial, ki ga organizira Smučarsko društvo Rateče. Tekmovanja so se udeležili vsi najboljši smučarji Slovenije.
' 'naJbbl^šli 'uVr^fJteV za naše barve je tokrat poskrbel mlajši mladinec Aleš Gruden',' ki je na končni lestvici zasedel zadovoljivo 15. mesto, takoj za njim, to je na 16. mesto, se je uvrstil Giani Legiša. Tekmovala sta na razdalji 5 km.
Med starejšimi mladinci si je Pavel Antonič na 10 km dolgi progi priboril 21. mesto. Tudi mladi Elio lori je med mlajšimi pionirji dobro smučal in po 2 km pristal na 29. mestu. Izidi naših atletov so bili še kar dobri, če pomislimo, da so o-praviii le dva treninga na snegu in da po premoru po zaključeni ski-rol sezoni, so šele sedaj začeli s suhimi treningi.
Takoj po božiču, to je 26. decembra, so se naši smučarji, tako tekači kot alpski, odpravili na enotedenski trening na Pokljuko, kjer so trenirali dvakrat dnevno pod vodstvom izkušenih trenerjev, kot sta Vinko Grašič in Tone Albreht, katerima gre iskrena zahvala za trud, :i sta ga v tem tednu vložila da bi našim varovancem nudila čim več. Večerne ure pa so izrabili za to, da so se podrobno seznanili o rabi maž, tehnike in o vsem tem, kar lahko nudita trenerja, ki sta sama dolgo časa tekmovala.
Po končanem tečaju so naši tekači še preverili, koliko so na tem tečaju pridobili. V soboto, 30. decembra, so se namreč udeležili dveh tekmovanj. Prvo je bilo v jutranjih urah v Bohinjski Bistrici za Gobčev pokal. Na tem tekmovanju so nastopili Roberta Sardoč, Elio lori in Pavel Antonič. Rezultati tega tekmovanja so za naše smučarje izredni. Roberta Sardoč je namreč med
mlajšimi pionirkami osvojila 8. mesto med 21 udeleženkami. Elio lori, ki je praktično tekmoval z isto konkurenco kot v Ratečah, je zasedel 20. mesto, praktično je svojo pozicijo izboljšal kar za devet mest. Za pravo senzacijo pa je poskrbel Pavel Antonič, ki je v hujši konkurenci, kot je bila v Ratečah, zasedel nadvse odlično 7.‘mesto. V Ratečah je Pavel zasedel 21. mesto med 26 nastopajočimi, v Bohinjski Bistrici se je tekmovanja udeležilo 37 tekmovalcev.
Drugo tekmovanje je bilo v Gorjah. Tega tekmovanja sta se udeležila mlajša mladinca Aleš Gruden in Giani Legiša. Tekmovanje je bilo za naša fanta prava senzacija, saj se je odvijalo v nočnih urah, 5 km dolgo progo pa so razsvetljevale goreče bakle. Bilo je res pravo novoletno vzdušje. Naša fanta sta se z vsemi silami pognala v boj in si ob bodrenju nepoznanih gledalcev z «daj Devin* priborila dobri uvrstitvi: Giani Legiša je pristal na 7. mestu, Aleš Gruden pa na 10. mestu.
Dne 31. decembra se je enotedenski trening zaključil. Po izmenjavi
OMVKSTILO SK Devin
obvešča, da se bo smučarska telovadba, ki je bila med počitnicami prekinjena, redno nadaljevala od 10. januarja z istim urnikom in bo v istih dneh.
• * •
Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da se je na stadionu «1. ,naj» v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije.
novoletnih voščil in obljubi za ponovno srečanje v prihodnji sezoni smo zapustili Pokljuko.
V nedeljo, 7. januarja, čaka naše tekmovalce ponovno tekmovanje v matični domovini in sicer v Dolu pri Ljubljani, kjer se bodo ekipe potegovale za osvojitev «Srbme pa-lice», ,posawezjjiKii pa za medalje. Tekmovanje prireja TVD Partizan Dol, ki je stalni gost na mednarod-nčm ski-rol tekmovanju v Mavhi-njah in na pokalu «Lept vrh* v Ovčji vasi, ki ga prireja naš klub že vrsto let.
Š. F.
HOKEJ NA LEDU
Vaipellice le zmagal
V pni italijanski ligi v hokeju na ledu je končno slavilo tudi moštvo Vaipellice, ki je doslej ostalo praznih rok. Hokejisti Valpelliceja so namreč nepričakovano, a zasluženo premagali Brunico s 5:3.
Ostali izidi: Bolzano - Alleghe 9:1, Asiago - Merano 4:4, Gardena - Cor-tina 5:4.
Lestvica: Bolzano in Gardena 29, Merano 22, Cortina 19, Brunico 15, Diavoli Milan 14, Asiago 13, Alleghe 9, Vaipellice 2.
NOGOMET
Turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki bo v Viareggiu od 14. do 26. februarja, bo nastopilo po osem tujih in osem italijanskih ekip.
Udeleženci turnirja: Juventus, In-ter, Milan, Fiorentina, Vicenza, Na-poli, Roma, Perugia, Krakov (Poljska), Duisburg (ZRN), Rijeka (Jugoslavija), Beograd (Jugoslavija), Peking (Kitajska), America (Mehika), Atletico (Španija) in eno moštvo iz Tunizije ali Alžirije.
MLADINCI
Tudi v tem prvenstvu je ekipa Jadrana žela levji delež. Tavčarjevi varovanci so po prvem delu prvenstva sami na vrhu lestvice in imajo seveda lepe možnosti za prestop v naslednji del. Jadranovcem je celo uspelo na tujem premagati ekipo Hurlinghama, ki je veljala pred pričetkom prvenstva za velikega favorita.
Borovci pa so trenutno s tremi zmagami v sedmih tekmah na četrtem mestu skupno z Alabardo. Pa-rovelovi varovanci so nekoliko zaradi smole, delno pa tudi po lastni krivdi, nerodno izgubili nekaj tekem (Ferroviario ter Alabarda). V povratnem delu je torej njihov cilj obdržati sedanjo mesto (od tretje-uvrščenega jih ločijo namreč kar štiri točke).
LESTVICA PO 7. KOLU
Jadran 14, Hurlingham 12, Ferroviario 10, Bor in Alabarda 6, Servo-lana in Inter 1904 4, Stella Azzurra brez točk.
PRIHODNJE KOLO
Inter 1904 - Ferroviario, Bor -Servolana (6. 1. ob 17. uri v Dolini), Hurlingham - Stella Azzurra, Alabarda - Jadran (7. 1. ob 16.30 v Ulici Mortte Cengio).
KADETI
V	tem prvenstvu so odigrali prvi dve koli, a le v skupini A, v kateri nastopa tudi Bor. Peganovi varovanci so v obeh tekmah odšli poraženi z igrišča, vendar so proti In-terju B imeli dokajšnjo mero smole, saj so nasprotniki slavili le s točko prednosti. Ne smemo pozabiti, da sestavljajo to ekipo v glavnem za leto mlajši košarkarji, da je tudi trener Pegan še zelo mlad in ob prvi samostojni trenerski izkušnji ter da morajo borovci trenirati tudi v zimskih razmerah na odprtem igrišču.
Ta teden se bodo pričele tekme tudi v B skupini, kjer nastopata tudi Kontovel in Breg. Še posebno Kon-tovelci imajo lepe možnosti za uvrstitev v višje predele lestvice. Že solidno ekipo so namreč letos ojačili še nekateri poletovci.
LESTVICA PO 2. KOLU A SKUPINA
Alabarda, Ferroviario, SGT in Inter B 4, Don Bosco A 2, Bor in Chiadino 0,
PRIHODNJE KOLO
A SKUPINA: Bor - Ferroviario (7. 1. ob 11. uri na stadionu 1. maj), Chiadino - SGT, Alabarda - Don Bosco A. Počitek: Inter B.
B SKUPINA:' Don Boscd B'*"Inter A, Breg - Servolana (7. !.• ob 9. uri v Dolini), Saba 11 Kontovel"(7. 1. ob 9. uri na Greti).
NARAŠČAJNIKI
V	nedeljo bo start tudi v prvenstvu naraščajnikov, kjer bosta slovensko košarko zastopala Polet in Kontovel. Obe ekipi bi se morali u-
vrstiti na solidna mesta, verjetno pa ne bosta posegli po najvišjih mestih. V prvem kolu bo Kontovel igral na tujem z Don Boscom in bi že v tej tekmi lahko pripravil presenečenje. Poletovci pa bodo zaradi «f.orfaita» miljskega Interja v prvem kolu počivali.
SPORED 1. KOLA Chiadino - Ferroviario, Servolana -Alabarda, Don Bosco - Kontovel (7.
1.	ob 11. uri v Istrski ulici), Inter 1904 - Libertas. Počitek: Polet. DEČKI
Stanje v prvenstvu dečkov je zaenkrat dokaj zapleteno. Nekatere e-kipe so namreč odigrale štiri, druge tri, Alabarda pa celo samo dve tekmi. Tako je Kontovel, ki pa je imel ugoden razpored, celo na prvem mestu z Don Boscom. Lisjakovi varovanci pa do konca prvenstva lahko realno računajo na uvrstitev nekje na sredini lestvice.
Povsem drugačni so upi Sokola, ki meri le na predzadnje mesto: ne smemo namreč mimo dejstva, da so sokolovci v glavnem leto dni mlajši od norme. Zato je že zmaga, ki so jo dosegli proti Scogliettu, lep uspeh
LESTVICA PO 4. KOLU Kontovel in Don Bosco 6, Ferroviario, Servolana in Alabarda 4, Sokol, Inter Milje in Libertas. 2, Scoglietto 0.
PRIHODNJE KOLO Sokol - Servolana (6. 1. ob 16. uri v Nabrežini), Don Bosco - Alabar-da, Libertas - Inter Milje, Ferroviario - Scoglietto. Počitek: Kontovel.
Marko
Ob koncu leta je atletska sekcija Bora izdala dve brošuri, ki prikazujeta celotno tekmovalno dejavnost domače atletike v letu 1978 in tudi del iz leta 1977, ki ni bil dokumentiran na podoben način.
Zbirka o delovanju najmlajših navaja tudi rezultate AK Levstik in Adrie ter društvene rekorde vseh treh domačih atletskih klubov. Obogatena je s številnimi slikami in je nenadomestljive vrednosti za dokumentacijo našega športa. Uredil in opremil jo je Borov trener Adrijan Lasič.
Druga brošura, ki je v glavnem
nuiiiHiMmiiiimimiitimiiiiinmiiiiiniHiiiiiiiiimmtiiiiMiiitmiimfiiiitifvtfiiiHiviiiiiitiiitiiivniitiiiitiiiii
TEK CEZ DRN IN STRN V ORGANIZACIJI ADRIE
Kar 42 udeležencev
Dokaj naporna proga - Člani najštevilnejši
Dvainštirideset atletov in kolesar jev se je v nedeljo udeležilo teka čez dm in stm, ki ga je na Hudem letu priredilo športno društvo Adria iz Lonjerja. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba več kot zadovoljiva, predvsem zaradi številnih deklet in pa najmlajših, ki so se udeležili te manifestacije.
Nastopajoči so bili razdeljeni v več kategorij, najprej pa so nastopali dečki, na?^aiMižii»»48ti<fc«ner trov dolgi progi. Zmagal jovStefa-no Bevilacqua pred-članom lonjer-ske Adrie Zudkem rter' pred borovcem Langanom. Tek je bil izredno borben in izenačen, startalo je devet fantov, vendar pa sta dva odstopila. Tudi med dekleti je bil tek izredno izenačen, nastopale pa so tekmovalke CSI, Bora, Ginnasti-
iiiuamiiiiiiiitiiHimiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiitiuinniii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,
NOGOMET
ZAOSTALA TEKMA 2. AL
Neroden poraz Primorca
Trcbence je premagala tržaška ekipa Campancllc
Campanelle — Primorec 2:1
(2:0)
PRIMOREC: Maglica, M. Kralj, Štoka, Skrem, Mauro Kralj H., Husu (v 40. min. F. Milkovič), Edvin Kralj, Kralj, Mauro Kralj I., Križ-mančič, Boris Kralj, 12 Pavatič.
STRELCI: v 21. min. Zorzut, v 32. min. Prada, v 54. min. Mauro Kralj I. iz enajstmetrovke.
GLEDALCEV: približno 200.
Primorec je na domačem igrišču ponovno doživel poraz, in sicer proti ekipi Campanelle. Trebenci so sicer igrali kot gostje, ker je pač nogometna zveza določila, da se namesto stalno namočenega igrišča v Trstu igra v Trebčah, kjer je bilo igrišče v izredno dobrem stanju.
Trebenci so z optimizmom gledali
na to tekmo. Upah so vsaj na remi, a dve veliki napaki obrambe v prvem polčasu sta botrovali, da je e-kipa poražena zapustila igrišče.
V drugem polčasu je sicer Primorec zmanjšal razliko že v deveti minuti, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad Borisom Kraljem. Uspešno je tudi tokrat streljal specialist Mauro Kralj I. Odtlej so Trebenci dobesedno oblegali nasprotnikova vrata, a vse je bilo zaman. Malo zaradi smole, malo zaradi netočnosti je Tržačanom uspelo obdržati vodstvo do konca tekme.
Poraz Trebencev je bil tako neizbežen. Še enkrat so tako po nepotrebnem zapravili zasluženo točko.
Bruno Križmančič
ce. Zmagala je Grazia Bracchetti, medtem ko je bila borovka Antoni tretja. Proga pa je merila nekaj več kot 2.060 metrov. '
Najštevilnejša pa je bila udeležba med člani, kjer je nastopilo 25 tekmovalcev - kolesarjev in aktivnih atletov. Tekmovali so na zelo naporni, 6.500 metrov dolgi progi, ki je bila še težavnejša zaradi dežja in razmočene steze. O naporu teka prija tudl deMvfl. .da ga je zaključilo KlffXi^aW?n^en»čno je zma-uefrazza, fnedtem ko je
... presenetljivo drugi (jerasari, pred
Vittonjem in Godničem. Nasploh pa so bili kolesarji dokaj dobri v boju z aktivnimi tekači. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v več kategorij, glede na leta. Absolutni zmagovalec med kolesarji je bil Cerasa-ri pred Godničem in Ruizzierjem (vsi Adria).
LESTVICA
TWllr| *
1.	Bevilacqua	3’41”
2.	Zudek	3'47”
3.	Langan	3’48"
sledijo nato Gašperlin, Gregori, Han. Giacomini
Dekleta:
1.	Bracchetti	6'13”
2.	Medvešček	6T9”
3.	Antoni	6'28”
sledijo nato Ferrari, Sabo C., Sabo G., Raimondi in Nugnes člani: absolutna lestvica:
1.	Oueirazza	26’38”
2.	Cerasari	27'12”
3.	Vittori	28,00”
4.	Godnič	2814”
5.	Ruzzier Kategorija A:
1. Godnič, 2. Ruzzier, 3. Čok, 4. Do-glia, 5. Vegliach, 6. Kalc, 7. Bo-nanno C.
Kategorija B 1. Cerasari, 2. Saccone Kategorija C:
1. Bonanno G., 2. Marega, 3. Man-dricardo, 4. Scagnol Kategorija D:
1. Maver, 2. Muran Kategorija atletov:
1. Queirazza, 2. Vittori, 3. Renko, itd.	R. PEČAR
zbirka rezultatov istega obdobja, obsega delovanje starejših kategorij atletov in atletinj Bora. Med drugim vsebuje tudi seznam tehnične literature z atletsko ali splošno športno tematiko, ki je na razpolago pri arhivu sekcije.	kb
TENIS
PRVENSTVO AVSTRALIJE
Marks presenetil
MELBOURNE — Avstralec John Marks je v polfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije poskrbel za veliko presenečenje. Marks je namreč premagal Američana Ashea s 6:4, 6:2, 2:6, 1:6, 9:7.
V drugem polfinalu pa je Vila* brez težav odpravil Američana Pfisterja s 6:2, 6:0, 6:3.
Parun izločen
AUCKLAND (Nova Zelandija) -Na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju je prišlo do velikega presenečenja. Komaj 17-letni Indijec Ramesh Krishnan je v prvem kolu izločil Paruna s 7:5, 6:2.
NOGOMET
Danes s pričetkom ob 14.30 bosta obe turinski nogometni enajsterici odigrali prijateljsko tekmo.
Torino bo igral doma z Monzo, medtem ko se bo Juventus v gosteh spoprijel z Novaro.
£IKLOKROS
CHEVRES — Švicar Albert Zwei-fel je osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v ciklokrosu v švicarskem mestu Cheyres.
To je že 14. zmaga švicarskega asa v tej sezoni.
Borovec Robi Klobas (št. 10) med metom na koš
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti) 82.
•Vaše dekle je pri nas začela tako po malem jemati denar. Zabredla nam je. Vem, da vam bo vse to zelo mučno, a jaz vendar ne morem mimo tega. Magazin je državni; kot se reče — ljudsko premoženje. Moram paziti nanj. Vem, da je podjetje z denarjem in blagom za ljudi nevarno, celo še za mlade in še kadar postanejo lahkomiselni. Razumem lahko vse, a sentimentalen ne morem biti. Nimam pravice do tega. Trgovina je pač trgoma, kakor pravimo. To so računi in ne pesmi. Številke Se mi morajo skladati med seboj, a se morajo pokrivati 2 resničnim denarjem in z resničnim stanjem.«
Za čas je prenehal in si spet prižgal cigareto, ki mu j0 ugasnila. Oče Suhadolc je izrabil ta presledek in suho vPrašal z nekoliko hripavim, a tudi boječim glasom, kakor da ne more verjeti:
•Pravite — Majda da je vzela denar?«
•Jemala je. Večkrat je vzela.«
•Mnogo?«
•Precej. Seveda — kakor to pač kdo razume.«
«2e dolgo tega, kar je začela?«
•Bo kake tri tedne, ko je vzela prvič,« je odvrnil Komar.
Zdaj si je bil Suhadolc že o marsičem na jasnem-bilo je pred tistim, ko je bil prišel k njej. Denar, ki mu ga je bila dala, je bil torej iz podjetja, o tem ni bilo dvoma. Nedeljo prej je bila doma, vsekakor z denarjem, le da ni povedala. Odšla je bila v mesto, rekoč, da si mora kupiti neke drobnarije. Takrat jo je bil vprašal. •Kako da si kupuješ tu, ko si vendar v magazinu in se pri vas laže dobi?!« — «Vsega se tudi pri nas ne dobi,« mu je odvrnila. »Povrhu bi bilo čudno, da bi si mi uslužbenci prvi izbirali!« Oče Suhadolc je zopet razmišljal: potemtakem je imela denar, ko jo je on prišel prosit zanj? A je rekla, da ga nima! — Skoraj da se mu je to zazdelo hujše, kakor da je — kradla! Ne, njemu ne bi smela prikrivati!
•Torej tako — da je jemala denar?« je dejal Suhadolc naglas, a vendar bolj zase kakor za Komarja.
Komar je videl, kako je človeka zadelo. Zdaj mu je že gledal naravnost v obraz: bil je to droben, že starčevski obraz, izgaran, ki so vanj skrbi zarezale globoke brazde. — Komar ni bil sentimentalen, a pred njim je sedel človek s težkim življenjem, eden tistih malih ljudi, ki jim je bilo vedno slabo postlano. Svojih sedem otrok je imel kljub vsemu nad vse rad.
•Da, jemala je,» je prikimal kratko Komar.
Suhadolc je dvakrat, trikrat pomežiknil, nato je vprašal suho:
•Kaj zdaj nameravate z nami?«
Da, vprašal je: «z nami«, ne pa «z njo«! Vzel je torej krivdo tudi nase! Komar se je nehote nasmehnil. Gle-
dal ga je precej časa. Nato je dejal s spremenjenim, prijateljskim glasom:
•Zdi se mi, da imate Majdo zelo radi?«
Suhadolc se je otožno nasmehnil. Tiho je odvrnil:
•Otrok mi je težko zbolela. Niti več nisem dvomil, da ne bo nič iz nje. Mesece in mesece sem jo nosil na svojih rokah. — Vidite, pa mi je ostala... nemara v svojo in mojo nesrečo, gotovo pa meni v žalost. — Vidite, takrat se mi je priljubila, kakor nobeden od sedmih otrok, kar sva jih rodila z materjo. To prav gotovo ni v redu, a kaj si morem? Je že tako dano ljudem: nikdar nismo do vseh enako pravični. Kruh lahko razrežeš na sedem enakih kosov, pri ljubezni pa kateremu vedno nekoliko skrivaj dodaš.« In oče Suhadolc se je spet žalostno nasmehnil, a tudi Komar se je nasmehnil ob tej njegovi primeri. Vprašal je:
•In ona? Je tudi ona vas tako rada imela? Nekoč mi je mnogo vedela povedati o domu, posebno še o vasi«
«0 — rada me je imela... dober otrok je bila!« je rekel Suhadolc tiho, a s posebnim zadoščenjem, kakor da ne gre za neko zgubljeno Majdo, temveč za tisto malo, dobro, žejno vsega lepega, velikega, ki še ni poznala sveta Ni mislil na sramoto, ni mislil na njeno grdo, nepošteno dejanje; mislil je na njeno ljubezen, s katero ga je otrok obsipavala, njega posebej! «Rada me je imela,* je ponovil tiho.
Komar mu je ostal na dolgu z odgovorom: vstal je in odšel brez besede.
Šele sedaj se je Suhadolc do kraja zavedel, kaj se dogaja. Počutil se je kakor jetnik. Bil je brez moči, da bi karkoli ukrenil. Vedel pa je, da gre za usodo njegove
Majde. V njem je silovito zakričalo, do bolečine:
•Majda, kaj se je zgodilo s teboj?!«
Majda se je zdrznila in odrevenela, ko je vstopil Komar.
•Zdaj je tu,» jo je obšlo in ob spoznanju, da se je začelo, se je vsa zrušila. Nikamor ni več mogla. Tisto — .čez mejo« — je postalo že smešno. Tokrat tudi volje ni imela več. Kakor da je komaj čakala tega trenutka, da, prav tega, ko se bo začelo.
Pred tremi dnevi jo je bil Komar na lep način prelisičil. Gledal jo je nekaj časa, ko je prišel k njej, nato je dejal: .Majda, bolni ste. Niti minute več mi ne boste delali. Pojdite k zdravniku!« — Majda se je uprla: «Saj lahko grem popoldne, tovariš Komar, ni taka sila!« Majda je slutila, da gre bolj za druge stvari in ne tolikanj za njeno zdravje, ko ji v resnici ni nič. Komar je postajal nepopustljiv. Rekel je: «Zgovoril sem se z zdravnikom. Ob pol enajstih vas bo čakal. Menda mu zdaj ne bomo spreminjali njegovega dnevnega reda, Majda?«
To je tako povedal, da si Majda ni upala še ugovarjati. Niti malo pa ni dvomila, da ima Komar drugačne namene. Ko je odhajala — in Komar se ni ganil iz njene sobe — je hotela vzeti ključe s seboj. Komar je videl to kretnjo in ji je nedolžno dejal:
•Ključe mi tu pustite... jih rabim...«
Ni takoj ponudila. Dejala je: »Odgovarjam za blagajno...«
«Da,» je pritrdil smehljajoč se Komar. «Meni jih boste menda zaupali? Ne bojte se — ne bom vam brskal po skrivnostih.«
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6
PRIMORSKI DNEVNIK
3. januarja 1979
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Lflibl|ana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj in tlaka j
LJztt
j l*rst založnikov FIEG
NIČ KAJ SPODBUDEN ZAČETEK NOVEGA LETA
Polarni zrak prodrl tudi v Sredozemlje: v Italiji in Jugoslaviji snežni viharji
fOgromna škoda na tiranski obali - Orkan v osrednji Dalmaciji
RIM — Predsinočnjim je hladni polami zrak prešel Alpe in s silo vdrl v Sredozemlje. Posledice so bile takojšnje: v bornih dveh u-rah je temperatura padla od 10 do 15 stopinj, v nekaterih krajih še več. Hladni zrak je najprej zajel severovzhodne predele Italije, včeraj pa je že zajel najjužnejše kraje Sicilije.
V Dolomitih so namerili prave sibirske temperature: pri končni postaji žičnice Marmolada minus 29 stopinj Celzija, minus 17 v. Sappadi in minus 16 v Cortini d Ampezzo. Na Južnem Tirolskem so se včeraj temperature gibale od minus 10 do minus 20 stopinj Celzija. Skoraj v vsej Italiji z izjemo najjužnejših o-balnih območij je živosrebrni stolpec zdrknil pod ničlo.
Hladni zrak je s silo izpodrinil prejšnjega, relativno toplejšega, ki je povzročil oblačnost in snežne padavine, ki so bile obilnejše predvsem v Emiliji in Romagni ter na srednjem Jadranu. Zastoji v prometu zaradi debele snežne oddeje, ki ponekod presega 60 centimetrov snega so občutni predvsem v Markah in v Abrucih. Po malem je pršelo občasno skoraj po vsej sever-
SEVERNO OD ALP SE VREME POSTOPOMA IZBOLJŠUJE
LONDON — V severozahodni, vzhodni in srednji Evropi se je vreme v zadnjih urah nekoliko izboljšalo. Mraz je v primerjavi z novim letom popustil, kljub temu pa so bile včerajšnje temperature še vedno zelo nizke: Helsinki minus 24, Oslo minus 23, Stockholm minus 19, Varšava minus 23, Bonn minus 18, Berlin minus 12, Dunaj minus 13, Beograd minus 12 in London minus 6.
Po mnenju britanske meteorološke službe je najhujše prešlo, mraz pa bo vseeno vztrajal vsaj do konca tedna, padavine naj bi postopoma prenehale, le Atlantski ocean bo še dalje razburkan. Včerajšnje vesti so namreč imele kot skupni imenovalec prav veter in z njim v zvezi razburkano morje. Norveška trgovska ladja «Wiking» je včeraj prosila za pomoč, ko se je nahajala severno od nizozemske obale. Devet članov posadke bodo skušali rešiti z oceanskim vlačilcem, saj je uporaba helikopterjev nemogoča. Včeraj je prispela v Rotterdam neka ladja, ki je v noči med 31. decembrom in 1. januarjem rešila 6 članov posadke ciprske trgovske ladje cDecimum*. V brodolomu je izgubil življenje poveljnik ciprske ladje. Težave so tudi v trajektnih zvezah med Francijo in Veliko Britanijo ter med Nemčijo in Švedsko.
Nad britanskim otočjem so padavine prenehale, sneženje se je za sedaj pomaknilo nad Francijo, kjer poročajo tudi o prvih žrtvah. Polarni mraz je včeraj prodrl do francoske sredozemske obale, kjer so v nekaj urah temperature padle za 10 do 20 stopinj Celzija. Francoski meteorologi so nekoliko manj optimisti od svojih britanskih kolegov, saj predvidevajo celo poslabšanje vremena s sneženjem in vetrom, v severovzhodnih območjih države pa bi morala temperatura pasti do minus 20 stopinj.
Avstrijci so se na srečo ušteli, saj ni prišlo do napovedanih snežnih viharjev, le temperatura je v nekaj urah bliskovito padla. Na Dunaju je v šestih urah temperatura padla z 8 stopinj nad ničlo na kar 15 pod ničlo. Dunajčane je nenadni temperaturni preobrat presenetil, da je zaradi mraza počilo na tisoče steklenic mineralne vode in piva, ki jih meščani držijo na balkonih. Rahlo je snežilo le na Salzburškem in na Koroškem, v alpskih dolinah pa je pihal močan severni veter s sunki preko 90 kilometrov na uro.
V Sovjetski zvezi se je v zadnjih urah položaj normaliziral, saj so temperature ponovno na januarskem povprečju. Zvezna republika Nemčija pa je še vedno v težkem položaju, čeprav se vojska in drugi reševalci na vse kriplje trudijo, da bi vzpostavili prekinjene prometne zveze. Meteorologi upajo, da ne bo v prihodnjih dneh večjih padavin, kar bi omogočilo postopno normalizacijo težkega položaja, (voc)
Smrt Gcorgeja Markova je bila politični umor?
LONDON — Preiskava o zagonetni smrti bolgarskega begunca Georgeja Markova je dokazala, da ni umrl zaradi bolezni, temveč je bil zastrupljen. Dva dni pred smrtjo ga je v londonskem središču neznanec cnehote* oplazil z dežnikom po nogi, po vsej verjetnosti pa je bil v dežnikovi konici ricinin, najhujši rastlinski strup, alkaloid ricinusovih semen. Pred smrtjo so zdravniki opazili neznatno brazgotino, a niso ničesar posumili, saj so bili prepričani, da ima Markov neko krvno bolezen.
ni in srednji Italiji. Za nameček so sneženje spremljali močni severni vetrovi, ki so marsikje narasli do orkanske jakosti in so spremenili meteže v prave snežne viharje.
Tirensko obalo, pa sta pestila mistral in zahodni vetrovi, ki ' so ponekod dosegli hitrost 130 kilometrov na uro. škoda je ogromna; pobesnelo morje je rušilo valobrane, izpodjedalo Obalne ceste in rušilo železniške proge. Morje je tudi do petdeset metrov vdrlo v ribiška naselja in' obalna mesta. Železniški promet proti kalabrijskim trajektnim lukam je bil več ur prekinjen. Veter je odkrival strehe in ruval drevesa. Toskansko, Kampanijsko in Sicilsko otočje sta bili popolnoma odrezani, saj si nobena ladja ni upala iz pristanov. Pri Vibu Va-lenzii (Catanzaro) je pod silo valov nasedla mala grška trgovska ladja «Georgeos Scoras*. Sedem članov posadke pogrešajo, enega pa so rešili izvidniški čolni finančnih stražnikov, k,i so morali opustiti i-skanje brodolomcev, saj je morje doseglo osmo jakostno stopnjo. Južno od francoskega pristanišča Tou-lona je grški tanker «Lisboa» prosil za pomoč, v težavah je tudi neka danska motorna ladja ob severni tunizijski obali.
Silen veter je tudi razbesnel o-bičajno mirno gladino severnoitalijanskih jezer, kjer so prekinili plovbo, valovi pa so številne gliserje in jahte potopili. Najbolj zgovoren dokaz prodora hladnega zraka je sinočnje sneženje v Palermu, ki nedvomno spada v annale meteoroloških zapisovanj.
Podatka, da je v Anconi pihala burja s sunki do 80 kilometrov na uro, da je pri Teramu morje dose glo osmo jakostno stopnjo, sta že sama po sebi dokazovala, da se na drugi strani Jadrana, v Jugoslaviji, dogajajo izredne vremenske neprilike. Na srednjem Jadranu ob dalmatinski obali je divjal orkan 12 stopnje po Beaufortovi lestvici, ki obsega le dvanajst stopenj. Zastal je ves pomorski promet, zastoji so bili uidi v cestnem prometu na Jadranski maestrali. Vsa osrednja Dalmacija je bila brez luči in telefonskih vez, saj je burja s posameznimi sunki do 150 kilometrov na uro, dobesedno pometala z električnimi in telefonskimi drogovi. V severnih območjih Črne gore, v Liki in v Bosni so divjali snežni viharji. Po vsej Jugoslaviji je temperatura padla pod običajno povprečje. Na Bjelašnici je v nekaj urah zapadlo kar 80 centimetrov snega! Vsa Slovenija je pod snežno odejo, povsod je promet oviran, saj sol zaradi nizkih temperatur ne preprečuje poledice, ki je občutna predvsem na avtocesti Razdrto - Vrhnika.
Meteorologi predvidevajo le občasno izboljšanje, že drevi bi moral Sredozemlje zajeti nov val hladnega zraka, ki bo predvsem na Jadranu povzročil tudi padavine, predvsem kot sneg. (voc)
RAZGOVOR Z DOCENTOM CERKVENEGA PRAVA CARLOM CARDIO
S treznostjo in zmernostjo osamiti katoliške integraiistišne kroge
Z napadom na zakon o prekinitvi nosečnosti prikrivajo drugačne cilje - Ofenziva posledica vse večje osamljenosti nazadnjaških krogov
RIM — Po dolgi in razpravi je italijanski
Razburkano morje in izredno nizka temperatura na Baltiku sta spremenila poveljniški most nekega finskega trajekta v pravo arabesko ledu
zelo napeti parlament lani maja odobril zakon o prekinitvi nosečnosti proti kateremu so v zadnjih časih prej škofje, nato florentinski kardinal Benelii in končno tudi sam papež zagnali ostro ofenzivo. Cerkveni hierarhiji so se v tej ofenzivi pridružili najbolj in-tegralističnini katoliški krogi kot je «Gibanje za življenje* pa tudi de-mokrščanska desnica, ki se zaenkrat vsekakor še giblje za kulisami. Gre za nedopustno vmešavanje v italijanske notranje zadeve? Napad proti zakonu o prekinitvi nosečnosti skriva tudi druge politične probleme? Zakaj je cerkvena hierarhija izbrala ravno ta trenutek za protiofenzivo? O teh vprašanjih smo se razgovarjali s Carlom Cardio, docentom cerkvenega prava na univerzi v Cagliariju in izvedencem KPI. ki je sledil razpravi o konkordatu
VPR.: Zakaj je Cerkev sprožila svojo ofenzivo v tem trenutku?
CARDIA: Osebno sem vselej zelo previden, ko govorim o Cerkvi kot enotni stvarnosti, saj je dovolj, da pomislimo kako različna stali-
šča so zavzeli italijanski in tuji teologi ob vprašanjih spolnosti in materinstva in da se spomnimo na pozitiven in ustvarjalen prispevek nekaterih katoličanov oblikovanju italijanske zakonodaje o socialni zaščiti materinstva in o prekinitvi nosečnosti. Res pa je tudi, da se nekatere sile organizirajo in skušajo vsiliti lastno voljo kot že večkrat tako raznoliki in razvejani stvarnosti kot je Cerkev in katoliško gibanje na sploh. Izbira trenutka pa preseneča in je težko razumljiva.
VPR.: Ta nova verska ofenziva ima po tvojem mnenju zgolj moralni značaj? Je prezloben kdor misli, da se za njo skrivajo bolj ambiciozni in politično otipijivejši cilji?
CARDIA: Menim, da nekateri in-tegralistični krogi imajo očitne politične cilje kot že leta 1974 in tolikokrat prej v italijanski zgodovini. Zdi se mi, da omenjeni krogi skušajo izkoristiti poenotenje, do katerega je prišlo v katoliškem svetu v zadnjih dveh letih, da bi zavrli in preusmerili počasen in težaven proces družbenega in političnega raz-
voja. Poudariti pa gre, da se ti kro-
........................................................umnimi...................................................................iiiiiiiiiiii.milili......................................
SKLEP SINDIKATOV IN VODSTVA PODJETJA
Zanussijevi delani v dopolnilni blagajni
Uslužbenci vodilnega italijanskega podjetja gospodinjskih strojev bodo doma do 19. t.m.
Razburkano morje in veter ustavila delo potapljačev
RIM — V novem letu čakajo a-stronomij kar na štiri mrke: dva sončna in dva lunina. V Italiji pa bo viden samo en mrk in sicer delni lunin mrk, ki bo 13. marca zvečer. Zemlja bo namreč zasenčila mesec za osem desetin njene oble.
Prvi mrk pa bo popolni sončni mrk 26. februarja, tedaj bo luna povsem zakrila sonce. Ta pojav pa si bodo lahko ogledali le v Združenih držav Amerike in vzhodni Kanadi.
PORDENON — Okrog 12 tisoč delavcev nekaterih italijanskih o-bratov skupine «Zanussi» je od včeraj v dopolnilni blagajni, ki bo trajala do 19. t.m. Od 19. januarja naprej pa bedo delavci «Zanussija» ft»t».iali-.doma' tudi ob četrtkih in petkih in to skozi štiri nadaljnje tedne. Sa.m<> < v > pordenonski pokrajini bo v dopolnilni blagajni 8 tisoč delavcev sektorja ELDOM (gospodinjskih strojev), in sicer v tovarnah v Porcii, Comini in Ma-niagu.
Za začasno prekinitev dela so se dogovorili med vodstvom podjetja in sindikalnimi organizacijami 13. decembra lani, da bi se s tem uspešno zoperstavili manjšemu povpraševanju po gospodinjskih strojih na domačem in tujem tržišču, da bi uvedli nekatere nove tehnologije v izdelavi le-teh in da bi izpraznili skladišča, v katerih se je v zadnjih mesecih nabralo toliko materiala; da so prepolna.
Ukrep o dopolnilni blagajni je prišel, dokaj nepričakovano, saj je «Zanussi» vodilna italijanska industrija na tem področju in ima veliko podružnic tudi v svetu, kjer si je pridobila ugled in sloves. Sicer pa je bilo zaslutiti krizo v sektorju proizvodnje gospodinjskih strojev, predvsem hladilnikov, pralnih strojev in zmrzovalnikov, tudi že prej, kar narekuje in postavlja vrsto vprašanj.
Prvo in najbolj pereče vprašanje je vsekakor to, kako naj postane italijanska industrija gospodinjskih strojev spet konkurenčna na mednarodnem tržišču, saj prav izdelke «Zanussija» močno ogroža-
Churchill hotel napasti SZ z jedrskim orožjem
LONDON — Winston Churchill leta 1948, ko je bila hladna vojna na višku, predlagal atomski napad na Sovjetsko zvezo, ko ta še ni razpolagala z jedrskim orožjem. Hotel je postaviti Sovjetsko zvezo pred izbiro: ali zapusti Vzhodno Nemčijo, ali pa bodo Angleži in Američani uničili vsa sovjetska mesta z jedrskim orožjem. Toda britanska in a-meriška vlada sta bili odločno proti.
Takrat je bil Churchill vodja konservativne opozicije.
To vest je objavil dnevnik «Guar-dian* včeraj, kajti šele sedaj je britanska vlada dovolila, da zadeva pride v javnost.,
..................................................................................miiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiitiiiiiiiiiimmiiimiiiiiii
jo in jim spodrivajo tla angleške in francoske firme, ki so uvedle nove tehnologije in nastopajo na svetovnem trgu z izredno popolnimi izdelki, ki nimajo ničesar zavidati «Zanussijevim». Drugo vprašanje pa'lahko strnemo'v misel, da je produkcija gospodinjskih strojev podjetja «Zanussi» presegla povpraševanje trga, oziroma, drugače rečeno, podjetje proizvaja veliko več, kolikor lahko sploh proda.
V prihodnjih mesecih bo treba zato poiskati novih rešitev, pred vsem pa bo pri «Zanussiju» treba uvesti industrijsko načrtovanje.
(mč)
PROMETNA NESREČA PRI BARIJU
Osem mrtvih pri trčenju dveh avtomobilov
BARI — Blizu naselja Castellana Grotte se je pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala osem smrtnih žrtev, štiri osebe so bile pri priči mrtve, .tri so umrle med prevozom v bolnišnico, 17-letno dekle, ki je edino prišlo živo v bolnišnico, pa je izdihnilo nekaj ur po nesreči. Trud zdravnikov, da bi ji rešili življenje, je bil zaman. Vse žrtve so zelo mlade, saj je bilo najstarejšemu komaj 19 let.
Do nesreče je prišlo včeraj proti jutru, ko sta avtomobila, ki sta vozila v nasprotni smeri (v vsakem so bile po 4 osebe), silovito trčila.
Niso še ugotovili ali je bilo vzrok trčenja prehitevanje ali pa je eden od avtomobilov zdrsnil na cestišču (cesta ni ravno najboljša, vsa razkopana in precčj ozka).
Na kraj nesreče je prihitelo več izvidnic prometne policije, ki skušajo ugotoviti vzrok trčenja. Vsekakor čenju,
menijo, da je eden izmed avtomobilov zdrsnil in zavozil na levo stran ceste ravno v trenutku, ko je privozil v nasprotni smeri drugi avtomobil.
Mladeniči so hoteli podaljšati praznovanje novega leta s krajšim izletom, ki pa jirr je bil usoden, (ml)
Na sliki (Telefoto Ansa): razbitini obeh avtomobilov po silovitem tr-
PALERMO — Žara# močnih vetrov in zelo razburkanega morja so vse operacije potapljačev, ki skušajo potegniti na kopno trupla ponesrečenih potnikov in razbitine letala DC 9, ki je strmoglavilo pred enajstimi dnevi pri Punta Raisi, zaenkrat prekinjene. Na dnu morja leži še 76 trupel, medtem ko kraja, kjer naj bi ležal prednji del letala, niso še identificirali,
Zaenkrat se nadaljuje samo sodna preiskava. Preiskovalci imajo v rokah več elementov, ki naj bi pripomogli rekonstruirati celotno dinamiko letalske katastrofe. «Čmo škatlo*, v kateri je zapis celotnega poleta, so že prenesli v Rim na letališče Fiumicino, kjer bodo začeli z razbiranjem podatkov, čeprav kaže, da so ti podatki za preiskovalce nezanimivi. Bolj zanimivi bi bili podatki, ki so zabeleženi na magnetnem traku v kabini pilotov, vendar je le malo možnosti, da bi se pogovori med pilotom in letališčem Punta Raisi ohranili, ker je trak že preveč časa v slani vodi, pa niti prednjega dela DC 9 niso še lokalizirali.
Na sliki: enote italijanske vojne mornarice, ki so soudeležene pri o-peracijah okrog strmoglavljenega letala DC-9, se zaradi razburkanega morja vračajo v pristanišče v Palermo. (Telefoto ANSA)
i Knjižni dar
(Nadaljevanje s 4. strani)
ne mladine in njenega sveta.
Razprava Bruna Hartmana Celjski grofje v slovenski dramatiki izhaja iz podatka, da tematika Celjskih grofov obsega kar 25 dramskih del, sega v leto 0817 in se zaključuje zaenkrat leta 1975. Motivika Celjskih grofov v Hartmanovi obdelavi obsega tri smeri, motiv kaznovanega grešnika, motiv Veronike Deseniške in Mlinarjevega Janeza.
Zanimivo je, da se skozi večino del vleče ideja jugoslovanstva, čeprav je to zgodovinsko docela nepotrjena.
Svojo razpravo je avtor razdelil na osem poglavij, od katerih sta prvo uvodno in zadnje sklepno, vmes pa razpravlja o dramskih delih s celjansko motiviko, o literaturi, o slovenskih dramatikih. o celjskih grofih, o celjskih grofih v zgodovinopisju in slovenski politiki, o snovi, o motibih in temah, o slovenski dramatiki o Celjskih grofih ter o osnovnih motivih te dramske tematike.
Delo, ki je nekoliko predelana doktorska disertacija, pomeni torej novo delo na tematiko Celjskih grofov, obenem pa kritično obravnava ne samo tematiko samo, temveč tudi vse, kar je bilo na to temo v slovenski literaturi doslej napisanega.
Znameniti francoski filozof Henri Bergson, 1859 - 1941 je napisal tudi študijo Esej o smehu, s katerim je dosegel posebno popularnost, Smeh je avtor razložil kot obrambo družbe proti vsakemu individualnemu pojavu, ki bi lahko razbil njeno enovitost. Tako opravlja smeh vlogo družbenega korektiva. Ta esej smo v prevodu Janeza Gradišnika dobili v Filozofski knjižnici
S M. Dodana sta še dva traktata, ki pobliže uvajata v Bergsonovo filozofijo. Pomembnejši pa je slovenski uvod izpod peresa Andreja Capudra.
Naj na koncu pregleda omenimo še prvo knjigo tretjega dela znane in iskane Vorlanderjeve Zgodovine filozofije, ki je izšla v prevodu Slavoja Žižka. Slovenski prevod te obširne predstavitve tokov v filozofiji se ravna po najnovejši izdaji, upošteva pa tudi delitve tretjega dela na tri knjige. Knjiga obsega zgodovino filozofije 19. stoletja. Istočasno pa je založba poskrbela za ponatis prvega dela Vorlanderjeve zgodovine filozofije, ki je prvič izšla v slovenščini leta 1968.
lilMiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiimiiriiiniimtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiuii
STOPNJEVANJE POLITIČNEGA NASILJA V ŠPANIJI
Teroristi umorili vojaškega majorja
Pokojni je bil pomočnik guvernerja v San Sebastianu V Pamp Ioni bomba ubila policijskega razstreljevalca
MADRID — Težka je pot španske demokracije. Komaj je bila prejšnji teden uveljavljena nova u-stava ter je predsednik vlade Sua-rez sklenil razpustiti parlament, da se prihodnjega marca demokratično obnovi in že .je pričelo število bombnih atentatov in drugih terorističnih napadov rasti, Samo včeraj sta bili na primer dve osebi ubiti, a spirala nasilja, ki pomeni pač grobo kršitev načel o umirjenem in omikanem političnem dialogu, se bo v prihodnje skoraj gotovo še stopnjevala v pristnem de-stabilizacijskem slogu.
V San Sebastianu, pristaniškem mestu ob Biskajskem zalivu, ki mu Baski pravijo Doo'ostia, je skupina štirih ali petih teroristov (očividci pač glede števila ne soglašajo) iz neposredne bližine ustrelila pomoč nika vojaškega guvernerja, majorja kopne vojske Joseja Mario Her-rero. Nanj so streljali v trenutko, ko je hotel sesti v avtomobil, ki naj bi ga z doma odpeljal na sedež pokrajinskega vojaškega poveljstva. Atentatorji so brž oobe-gnili z vozilom, ki je bilo parkirano tam blizu ter izginili. Preisko-
valci seveda sumijo, da gre pri storilcih za pripadnike baskovske separatistične organizacije ETA, sicer njenega vojaškega krila.
To je prva žrtev terorizma v Španiji letos — lani jih je bilo 100. Skoraj istočasno je peklenski stroj, ki so ga neznanci namestili olizu vhoda v pisarno nekega skrajno delničarskega industrijca, člana stranke «Fuerza nueva», ubil policijskega razstreljevalca. Nekdo je bombo zapazil in o najdbi obvestil policijo, nesrečniku pa ni uspelo bombe onesposobiti, preden bi po čila.
Prav tako v Pamploni, baskovski Iruni, glavnem mestu pokrajine Navarre, je peklenski stroj opustošil kavarno Kabul v bližini prizorišča gori navedenega atentata. K sreči ni bilo človeških žrtev, kot jih ni bilo niti v ix>mbnem atentatu na vojašnico tako imenovane civilne straže v Madridu. V obeh primerih je eksplozija razbila okenske šipe na najmanj tridesetih okoliških poslopjih.
Doslej ni prevzela odgovornosti za atentate še nobena organizacija
(dg)
gi «oprijemajo» vrednot in čustev kot so vrednost življenja, spoštovanje naravnega ciklusa materinstva, sreča ob rojstvu otrok, ki so skupne vsem, tudi laikom. To pa je, po moji oceni, napaka, ker mislijo, da se ob teh vprašanjih spopadajo tisti, ki so naklonjeni splavu in tisti, ki mu nasprotujejo. Spor zadeva povsem drugačna vprašanja in miselnosti, saj gre tu za spopad med tistimi, ki preprečujejo ženski in novim generacijam svoboden spolni, družbeni in kulturni razvoj, da jim potem silijo nezaželeno nosečnost in tistimi, ki skušajo odpraviti vzroke splava tako, d v bo vsako novo življenje plod pozitivnega in etično veljavnega razmerja. Prav zato mislim, da morajo biti te vrednote temelj obrambe civilnega zakona in v to obrambo je treba vključiti velik del katoliških krogov. Laična fronta mora govoriti trezno in razsodno in mora zavračati nestrpnost, ki je lastna integralističnim skupinicam v Cerkvi in izven nje.
VPR.: Se ti ne zdi, da se cerkvena hierarhija bori proti splavu, da bi dosegla od italijanske države u-godnejše pogoje pri reviziji konkordata ter glede posesti Cerkve in obstoja skrbstvenih ustanov?
CARDIA: Ne bi se spuščal v taka razglabljanja, ker tudi ne vidim povezave med vprašanjem nosečnosti, konkordatom in zakonom št. 382. Lahko pa rečem, da poskus ustvarjanja vzdušja križarske vojne otež-koča reševanje vprašanj, ki zadevajo odnos med državo in Cerkvijo, za kar so odgovorne omenjene sile.
VPR.: Misliš, da je v teh letih levica preveč popuščala cerkvenim oblastem?
CARDIA:	Razumem vprašanje,
vprašujem pa se, ali si ga danes res lahko zastavljamo. Kakšno popuščanje? Kakšna šibkost? če bi res popuščali, ne bi razumel, zakaj nekatere integralistične sile napadajo državne zakone. Zdi se mi, da je iz dneva v dan bolj jasno, da politika, ki je osnovana na laičnosti in pluralizmu, ki sprejema prispevke katolikov in ni prežeta s skrajnostjo, osamlja integraliste in jim odtujuje vsakršno podporo za njihove politične in verske pustolovščine.
Razgovor zapisala
GRAZIA GASPARI
Grški tanker po brodolomu sam proti Atlantiku
LA CORUNA — Španska vojn mornarica je včeraj sporočila, d se je grški tanker «Andros Pa tri a oddaljil od španskih obal, tako d je onesnaženje morja preprečene Kot znano, je na tankerju včera po močni eksploziji in začetku p< žara nastala velika luknja, iz ka tere se je izlilo v morje okrog 5
Poljubi policaja v novem letu
Vse kaže, da so imeli policijski agenti avstralske države Queensland na Silvestrovo veliko dela, saj so si razposajeni Avstralci privoščili kar precej žlahtne kaplice, pa tudi krepkejših likerjev. K splošni pijanosti je pa brez dvoma pripomogla tudi pasja vročina (nad 35 stopinj Celzija v senci). Pri «ohlajevanjud tako razbeljenega vzdušja so policaji najbrž pozabili rokavice doma, tako da so si nakopali precejšnje sovraštvo ljudi, če je poveljstvo sil iavne varnosti imelo za potrebno, da začne širokopotezno kampanjo v znamenju gesla «Poljubi policaja v novem letu*. Policijsko poveljstvo upa. da bo lako približalo agente javne varnosti ljudstvu in dokazalo. da tudi organi pregona niso neobčutljivi na izraze prijaznosti in prijateljstva državljanov.
Kaže. da je geslo v nekaterih plasteh prebivalstva imelo res velik odziv, če naj verjamemo krajevnim. časopisom so bile zanj dovzetne predvsem brhke mladenke, ki ljubeče poljubljajo mlade in postavne policiste kar na ustnice, (vt)
tisoč ton petroleja, od skupno 260 tisoč, kolikor jih lahko prevaža tanker.
Glasnik španske vojne mornarice je še sporočil, da kapitan tankerja ni hotel zapustiti svojega mesta, kot so to storili člani posadke, vendar se je na koncu le premislil, potem ko je vključil napravo za avtomatsko vodeoje. Tanker se je nato sam s hitrostjo približno štirih vozlov oddaljil proti Atlantskemu oceanu.
Od 28 članov posadke, ki so takoj po eksploziji zapustili ladjo in nato utonili v morju, so zaenkrat potegnili na kopno samo 9 trupel.