Razne vesti. 249
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca septembra 1923.
— (Osebne vesti.) Z ukazom z dne 31. julija 1923. je bil postavljen za ministra pravde dr. Ninko Peric, dosedaj minister za socialno politiko. Dr. Hinko I r g o li č v ministrstvu pravde je bil imenovan za inšpektorja I razreda. — Imenovanja v sodni službi: Upravitelj oddelka ministrstva pravde v Ljubljani dvorni svetnik dr. Milan Škerlj je pomaknjen v IV. čin. razred; za namestnika državnega pravdnika sta imenovana sodnika dr. Lavo M a s t n a k v Ljubljani in Fran Kovač v Novem mestu; za sodnike so imenovani avskultanti: Ferdinand N eč e-mar za Kranj, Fran Ust ar za Rogatec, Fran Detela za Trebnje, dr. Vinko Zore za Ribnico, dr. Josip Novak za Ptuj, Anton Lovšin za Kočevje, Vinko Štrukelj za Krško, Silverij P a k i ž za Kozje, Miroslav Rebula za Šmarje, dr. Mirko Kresni k za Ljubljano, Kari Tur k za Kostanjevico, dr. Edvard Vračko in Ivan Mikluš za okrožje viš. dež. sodišča v Ljubljani; premeščeni so sodniki Franjo Zorer iz Kozjega in Josip Troje iz Krka v Litijo, dr. Fran Macarol iz Ljubljane v Celje in Vladimir Velušček iz Litije k viš. dež. sodišču v Ljubljano. Pravni ipraktikanti dr. Fran M o h a r, dr. Julij F e 11 a c h e r, dr. Jakob Svet, Miloš Lečnik, Zvonko Dokler, Miloš S e n i c a. Vlado R upnik, Stanko Štrukelj in Fran Z a v a š n i k so imenovani za avskultante. — Pri upravnem sodišču v Celju so imenovani vladni koncipist Karel Trstenjak za tajnika I. razreda, sodnik dr. Fran Suhadolnik za tajnika H. razr., finančni koncipist dr. Vekoslav Voršič za pisarja I. razr. in vladni koncipist dr. Josip O r o ž i m za ipisarja II. razr. — Iz upravne službe. Imenovani so: okrajni glavar z nasl. in znač. vi. sv. Leon Qras-selli in okrajni glavar Rajko Svetec za vladna svetnika; za okr. glavarje vlad. tajniki 3r. Josip Hnbad, Rihard Koropec. Gašper L i p o v š e k, dr. Peter V a v p o ti č, dr. Otmar Pirkmaier; za vladne
17
250 Razne vesti.
tajnike okrajni komisarji Stanko M a s i č, dr. Fran B r a t i n a, Fran L e v i č n i k, Anton Svetina, dr. Janko V i d i c, Fran M a r š i č, dr. Anton M e g u š a r, dr. Ivan Vidmar, Niko B r e z i g a r, Fran V o u š e k, dr. Tina Č u š, Matko Kandrič in Miliael Za vadi al; za okrajna komisarja vlaBna koncipista Dominik Dereani in Matija Malešič. Premeščeni so: vladni svetnik Friderik Loger v Kočevje, okrajni glavar dr. Fran O g r i n v Kamnik, okrajni komisar dr. Mirko Potočnik v Ljubljano i'n koncipist Jakob P o č k a j v Mursko Soboto. — Pri financ-ni prokuraturi je imenovan dr. Fran H u b a d za višjega finančnega svetnika. — Vladni svetnik dr. Ignacij Rut ar je postavljen za direktorja poštnega čekovne ga urada v Ljubljani. — Višjemu policijskemu komisarju Gustavu Pušu je podeljen naslov in značaj policijskega svetnika; policijski konc. praktikant dr. Angel Devescovi je imenovan za prov. policijskega koncipista. — Za not a rjav Tržiču je imenovan Janko Sveti ič, v Rogatcu Lavoslav Sevnik, dr. Ivo Šorli je premeščen iz Rogatca v Šmarje, dr. Fran Pri slan iz Tržiča v Ribnico. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. Albin Suyer, dr. Viktor Moro in dr. Gregor Žerjav, vsi v Ljubljani, dr. Andrej V e b 1 e se preseli iz Sv. Lenarta v Maribor. — V pokoj so stopili načelnik oddelka ministrstva za prosveto in vere dr. Fran S k a b r n e, podpredsednik dež. sodišča z nasl. in znač. dv. svet. Fran R e g a 11 y, višjega deželnega sodišča svetnik Aleksander R a v n i h a r, in vladni svetnik dr. Aleksander K u s y. Umrl je sodnik dr. Ljudevit Z up in. — Iz državne službe so izstopili okrajna sodnika dr. Fran Ž e n k o in dr. Mile Jenko, sodnik dr. Maks P e t e r 1 i n, okrajni komisar dr. Anton Kodre, vladni koncipist Heribert Svetel in avskultant Ferdinand Kvas. Izvrševanju odvetništva se je odpovedal odvetnik dr. Gvidon Sebre v Celju.
— (Z enačenje zakonov na Češkoslovaškem.) V Češkoslovaški republiki se vrše dela in priprave za pravno unifikacijo z največjo intenzivnostjo. Kakor znano, je bil osnutek splošnega dela kazenskega zakona izdan v tisku že pomladi leta 192L Kazensko pravo je ¦postavljeno na popolnoma nove temelje. Takoj nato se je pričel pripravljati posebni del in enotni kazenskopravdni red. Razen tega se posveča največja skrb novi redakciji občega državljanskega zakonika. Prva redakcija državljanskega zakonika je bila v rokah petih komisij in je skoraj končana. V tisku so izdani in javni diskusiji predloženi elaborati že dveh komisij (splošni del, obligacijsko pravo in dedinsko ipravo). V najkrajšem času se izdajo elaborati tudi ostalih komisij, na kar se izvrši končna revizija materiala. Reformno delo v kazenskem pravu in v državljanskem pravu se vrši v justičnem ministrstvu s sodelovanjem strokovnjakov iz krogov vseučiliških profesorjev in praktikov. Delo bo na ta način kmalu končano in kmalu bo rezultat tega dela predložen Narodnemu shromaž-deni v potrditev. Zakon z dne 13. julija 1922. št. 246 zb. z. a n. je pridelil pravosodnemu ministrstvu varstvene in skrbstvene posle na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki jih je opravljalo dotlej notranje ministrstvo. Na-
Razne vesti. 251
mesto dosedanjih sirotinsltih župnih stolic, mestnih in občinskih, so se s citiranim zakonom ustanovili državni varstveni (sirotinski) uradi prve stolice na sedežih okrajnih sodišč, podrejeni pravosodnemu ministru. Tem so nadrejeni varstveni uradi druge stolice na sedežih zbornih sodišč I. stopnje. Najvišja stopnja so varstveni uradi tretje stolice na sedežih sodnih tabul. Izvršilna naredba vpeljuje pri teh uradih podobno upravo in organizacijo kakor je pri sodiščih. V prvi stolici odločajo posamezniki na način, kakor sodniki poedinci pri okrajnih sodiščih, v drugi in tretji stolici pa kakor pri zbornih sodiščih sestavljeni senati. Za vodilne organe varstvenih uradov vseh stolic se zahteva ista kvalifikacija kakor za poklicne sodnike. Poleg teh najvažnejših legislativnih del so pripravljeni že osnutki zakonov o avtorskem pravu, o založniški pogodbi in o kazenskem sodstvu nad mladino, dočim so že uzakonjeni novela k odvetniškemu redu tei zakona o prisegi oseb brez konfesije in o mešanem mednarodnem razsodišču. Dr. Kr.
— (Ženska na porotni klopi v Nemčiji.) Z zakonomi od 25. aprila 1923 je sledila Nemčija avstrijski zakonodaji in je pripustila za ljudske sodnike — skabine in porotnike — tudi ženske. Dočim so avstrijski in nemški načrti iz preteklega desetletja vedno poudarjali, da naj se ženske uporabljajo za ljudske sodnike samo, če je obtožena ženska ali mladostna oseba sploh, je sedaj prodrlo načelo, da je pripustiti ženske v vseh primerih; ali daje se jim neutesnjena pravica, da se same izključijo od sodstva za poedini primer. Kritika (Goldschmidt, Oleispach) je pač zahtevala obvezno udeležbo ljudskih sodnikov ženskega spola glede mladoletnikov do starosti 16 let, češ preko te dobe za razumevanje mladostne mentalitete ni več treba ženske. Inače pa je ista kritika grajala, da se po sedanji uredbi stvari i po avstrijskem i po nemškemu pravu prepušča udeležba žensk slepemu slučaju. »Uspeh utegne biti,« pravi Gleispach,.»da bo nastop ljudskega sodnika ženskega spola v javnosti učinkoval takorekoč kakor pikanten dnevni dogodek«. Ako pa listamo po dnevnikih in si ozremo nekoliko po rubriki iz sodne dvorane, — vsaj kar se tiče avstrijskih dežela, — uverimo se lahko takoj, da je udejstvovanje žensk pri sodstvu značaj »pikantnosti« že popolnoma izgubilo. Dr. M. D.
— (Kronika juridične fakultete v Ljubljani.) I. V poletnem semestru 1923 je ostalo število rednih in izrednih profesorjev nespremenjeno. Za honorarnega profesorja za finačnoupravno pravo je b 1 imenovan z dekretom z dne 29. junija 1923 dr. K a r 1 Š a v n i k, delegat finančnega ministrstva v Ljubljani. Izvrševanje poslov honorarnega na-stavnika je odpovedal dr. Henrik Steska
II. V poletnem semestru od 21. februarja do 28. junija 1923 so predavali: r. prof. dr. Gregor Krek: Pandektno pravo: splošni nauki (4 ure) in Državljansko pravo: splošni del obveznega prava (4 ure); — r. prof. dr. Anton Skumovič: Institucije rimskega prava (3 ure) in Civilno pravdno postopanje (3 ure); — r. prof. dr. Rado Kušej: Cerkveno in versko pravo v kraljevini SHS (4 ure), Cerkveno kazensko
17*
252 Razne vesti.
pravo (1 uro) in Državno cerkvena pravo (l uroi); — Kontr. r. prof. Mihajlo Jasinski: Pravna zgodovina južnih Slovanov (3 ure), Ruska pravna zgodovina (2 uri); — hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava (4 ure), Razvoj javnega prava v hrvatskili in srbskiii deželah (2 uri); r. prof. dr. Stan ko Lapajne: Roditeljsko in skrbstveno pravo (2 uri), Meddržavno zasebno pravo (2 uri), Zavarovalna pogodba (1 uro), Obveznosti ex variis causa-rum figuris (l uro); — hon. prof. dr. Milan Škerlj: Trgovinsko in menično pravo (3 ure); — hon. nast. ing. Igo Pehani: Rudarsko pravo (2 uri); — r. prof. dr. Metod Dolenc: Kazenskosodno postopanje (5 ur), kazensko pravo (prvi del) (1 uro), Temeljni problemi kriminalistike (1 uro);
— r. prof. dr. Ivan Plečnik (od medic, fak.) Sodna medicina (2 uri);
— r. prof. dr. Alfred Š e r k O (od medic, fak.) Forenzična psihopatolo-gija za juriste (1 uro); — r. prof dr. Ivan Žolger: Obče mednarodno pravo (4 ure); Društvo narodov (2 uri); — r. prof. dr. Leoni d P i t a-mic: Ustavno pravo kraljevine SHS (5 ur); Pravna filozofija (1 uro); izr. prof dr. Gjorgje Tasič: Pravna filozofija (4 ure); Ustavopravna veda (2 uri); — kontr. r. prof. dr. Aleksander Bilimovič: Narodno gospodarstvo (5 ur); — hon. nast. dr. Fran Skabrne: Agrarsko, lovsko in ribarstveno pravo (3 ure); — r. prof. dr. Fran Eller: Uredba finančnega gospodarstva (2 uri). Davčna teorija in naše davčno pravo (3 ure); — izr. prof. dr. Mirko Kosič: Statistika in demografija (3 ure); Uvod v ekonomsko politiko in agrarna politika (2 uri); — hon. nast. dr. Alojzij Ran t: Državno računoslovje (2 uri). — Seminarje (konverza-torije, vaje) so imeli prof. Skumovič, Jasinski, Škerlj, Pitamic, Bilimovič, Eller in Kosič.
III. V predsedstvu izpraševalnih komisij za državne izpite so bili 1.) za pravnozgodovinski izpit: dr. Danilo Marajon kot predsednik, dr. Anton Skumovič in dr. Gregor Krek kot podpredsednika; 2.) za pravosodni izpit: dr. Milan Škerlj kot predsednik, dr. Metod Dolenc in dr. Fran Tekavčič kot podpredsednika; 3.) za državo-slovni izpit: dr. Ivan Zolger kot predsednik, Fran Kremenšek kot podpredsednik.
IV. V letnem semestru 1923 je bilo vpisanih 312 rednih, 6 izrednih, skupaj 318 slušateljev, med njimi 4 ženske.
V. Promovirali so za doktorje prava: dne 17. januarja 1923 Rudolf Adamič iz Nabrežine in Ernest Gor i še k iz Griž pri Celju; dne 26. januarja 1923: Karel Škrinjar iz Sežane in Jakob Svet iz Unca; dne 27. junija 1923: Ivan Kavec iz Brega pri Breznici in Lovro Lipič 12 Dobrle vesi. Dr. M. D.