SSGLAS Leto XLIV - št. 7 - CENA 12 din Kranj, petek, 25. januarja 1991 Šahovski turnir slepih . Kranj. 25. januarja - V Domu JLA v Kranju bo jut/i- 26, januarja, ob 10. uri, republiško hitropotezno šahovsko prvenstvo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Organizator srečanja je Športno, prosvetno-kulturno društvo slepih »Tomo Zupan«. Trenutno je Plavljenih 32 udeležencev, tekmovalo bo tudi pet Go-[Npev. Organizator zastonj nudi prostore. ODPRTE STRAN Miha Naglic Freske nikar! Goren\sKa banKa fcrarn Obveznice tudi v Kranj, 23. januarja hfidnji mesec bo k>«**j*> kfršni svet proučil moštu sti in način razpisa obve. nic občim xa intervencije gospodarstvu. Občinska vlada bo tudi prihodnje z intervencijami gospodarstvu skušala ohn Bjati delovna mesta, vcndi P* so denarne mc"~ •olj omejene. V kranjskega občin* r»čuna za letosn predvidenih 10 ml **rJ«v, zaradi glol kranjskega gospo« to seveda ne bo K« so občinski pr< novem drugače se« f«»aganjem plačil kov podjetjem ne k pomagati. , V Kranju se zat lutkti proto je >v di-krize -a pa f*i* obveznic, £rav» ob prog * Pokazala, ( «!o različna, gorila, da « ft»c drugega k< Rar»i sistem it Nstev samo z T»Jo perspekl •»program in *« U uspeh. 1 odje-i svet in izraz-la pa i»enja smo ' niso a, ki jvod- V°jaška dolžnost P° novem ! d pobijana, 24. januarja - Na 1 ške tnjem zasedanju republi-ra 0lxUpsčlne so poslanci zbo-*akn že sprejeli tudi novi I de ° v°Jaški dolžnosti. Gledajo4 do?'ej veljavno zakono-^n\h n'egova bistvena sprega skrajšanje vojaškega jHer k3 Sedem mesecev, pri če-irrle]n slovensko predsedstvo J p0s" Pooblastilo za odpust Jakov h nega kontir|genta vo- r°ka p 30 dm precl 'ztekorn pri?nan°Sebna novost Je tudi i Voja^-J? pravice ugovora vesti ! Uvelih1,-0,žriosti, ki J° bo moč niozof i!atl zaradi religioznih, gov vskln in moralnih razlo- S'saje ° V torl Januarja - V prostorih begunjskega Pred Se le prvič sestal uPniški odDor E,ana' za raž najmanjšega pa ceni gradnje. Na seji bodo odborniki obravnavali še informacijo o san'jj ji posledic poplav v občini, štiri osnutke odlokov (o pokoP g škem redu, pogrebnih svečanostih, o varstvu virov pitne v0(r.rv o javnem redu in miru, razrešili bodo sekretarko občinske s* t ščine Ano Prosen, imenovali načelnika uprave inšpekciji služb Gorenjsko (predlagan dosedanji Zdenko Renko) ter pravljali o predlogu za spremembo občinskega praznika. predlogov je za to, da se za praznik obdrži 9. januar, občinski j bor SDZ in svet krajevne skupnosti Sovodenj predlagata ™'Jh nij, Liberalno-demokratska stranka predlaga, naj občina " ■• več imela praznika, svet krajevne skupnosti pa, naj bi denar, menjen za praznovanje, namenili za sanacijo poplav. • H. ' Pobuda radovljiške krajevne skupnosti Župnišče bo dobilo odvzete prostore • $ Radovljica, 22. januarja - Svet krajevne skupnosti Radovljica jc' občinski skupščini pobudo, da vrne Cerkvi po vojni odvzeti del *\J nišča. Za takšno pobudo se je odločil zato, ker župnišče dela) ^ mogočih razmerah, ki še posebej otežujejo verouk za najmlaJseW ker tudi želi, da bi se ta dejavnost osredotočila na enem mestu- (| bi odvzeti del župnišča lahko vrnili, pa bi bilo treba iz njega i/S stanovalce, med katerimi so tudi Romi. V občinski upravi za urbanizem pojasnjujejo, da stan°v. < sko gospodarstvo upravlja z dvema objektoma v Radovlj'cl ji stanovanjskim delom župnišča s kaplanijo. Doslej je bilo za nemogočih razmer, v katerih dela župnišče, že več pogovor ^ tem, kako rešiti problem. Stanovanjsko gospodarstvo je ŽuP£g#! pred dvema letoma že vrnilo prostor, ki je služil za skla*** jjj zdaj pa bi morali izprazniti še tri stanovanja, ki skupaj m ^ 184 kvadratnih metrov, in stanovalcem zagotoviti nadonje.|r? stanovanja. Izvršni svet je na seji novembra že pooblastil ^ dom, da naj pri reševanju stanovanjskih problemov v občin prednost stanovalcem iz župnišča. • C. Z. Petek, 25. januarja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (M)SM^©1MGLAS V torek, sredo in včeraj zasedala slovenska skupščina Nove pristojnosti slovenske oblasti parlament je v sredo sprejel predlog republiške vlade za začetek spreminjanja republiške ustave in potrdil dva predloga dopolnil ustavnih zakonov, ki ju je predlagala ustavna komisija, v skupščinskih klopeh pa je bilo "vroče" med razpravo o zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter dopolnjenem zakonu o delovnih razmerjih. Vlada je tr-dl'a, da sta oba zakona sodobna, poslanci pa so jima očitali, da ščitita delodajalce, ne pa delavce, da mora vlada pripraviti Program zaposlovanja. Ljubljana, 23. januarja - Razen ustavnih dopolnil, delovne zakonodaje, zakonov o osebnem imenu, vojaški dolžnosti, odvetništvu in javnem pravobranilstvu so bili na sredini seji izglasovani še dodatki k dnevnemu redu. Matični odbor za kmetijstvo je predlagal dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih, na dnevni red so uvrstili oceno razmer po Plebiscitu in program aktivnosti za izvedbo plebiscitnih nalog, družbenopolitični zbor je predlagal obravnavo oceno razmer po zalivski vojni in vpliv na Slovenijo, kar na sredini skupni seji niso obravnavali in so Preložili na četrtek, pobuda, da bi skupščina posebej sklenila, da se pospeši priprava nove slovenske ustave, pa ni bila izglasovana. Skupščina je sprejela pobudo vlade za začetek postopka spre-jTUnjanja sedanje ustave, kar po "sedali republiškega sekretarja 2a zakonodajo Lojzeta Janka ni odcepitev, ampak postopna gradi-tev samostojnega pravnega siste-^a v smislu plebiscitne odločile. Osnutek 99. dopolnila, ki gre v razpravo, predvideva pristojnost republike Slovenije, da sanja ureja odnose v republiki in °dnose z drugimi jugoslovanski-011 republikami in mednarodni' mi organizacijami, skladno z. ■Mednarodnim pravom, da potopno razveljavi vse določbe slo-Vc"ske ustave, ki so del suverenih pravic Slovenije prenesle na 'ederacijo in da v Sloveniji veljajo le tisti zvezni zakoni, ki niso v nasprotju z republiškimi oziroma M nanje slovenski parlament soglasje. Osnutek 100. dopolnila pa naJ hi nadomestil 9. člen slovenske ustave, ki govori o simbolih Slovenije. Dopolnilo pravi, da je zastava Republike Slovenije belo - modra - rdeča, razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Skupščina je z dopolnjenimi ustavnimi zakoni razveljavila nekatere zvezne zakone in predpise. V kratkem je njihova vsebina naslednja: določbe o ustanavljanju in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijsko-zemljiških skupnosti ne veljajo več, zakonodajo pa je treba uskladiti do 31, marca, ne velja več določba zveznega kazenskega zakona, ki je predpisovala izgubo pokojninske dobe med 6. aprilom in 15. majem za tiste, ki so Predlogi poslancev Razen že omenjenih pobud, da mora skupščina obravnavati posledice zalivske vojne, pa tudi odločitev izvršnega sveta Slovenije, da bo zaveznikom ponudil zdravniško pomoč, o čemer pa skupščine predhodno ni seznanil, so imeli poslanci kar precej predlogov in kritik na vladno delo in njene poteze. Naše vrtičkarstvo ni afirmacija, če posledic Zaliva ne bomo obravnavali, je dejala Vika Potočnik (Liberalnodemokratska stranka) in predlagala, da naj se razišče, če so v eni od tržiškili tovarn res trošili socialne pomoči za plače za akontacije. Nekateri opozicijski poslanci so grajali hiter postopek pri spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih. Menili so. da /e to degradacija skupščine in njeno spreminjanje v glasovalni stroj, da je to ilegalno dejanje slovenske vlade in strah, da zakon ne bi bil sprejet, če hi šel v normalni postopek. Nihče ni oporekal ukrepom, ki naj preprečijo mešetarjenje s kmečko zemljo, vendar naj bo za kon posledica analiz in razprave, ne pa posameznih primerov. Po sta jamo zbor, ki bo samo sprejemal vse. kar predlaga modra vlada ah kar se skuha na družinskih zborih Demosa L 1 ■*«•*■■ Po-i da -i........... Emil Milan Pintar (SDP) je ugovarjal Peterletovi novoletni izjavi, da je šele nova vlada pognala prvo malo elektrarno, kar ni res, saj je v Sloveniji nad 100 takih elektrarn, ki jih je imela že stara vlada za prednostno nalogo. Viktor Žakelj (Socialistična stranka) je predlagal, da bi bile klekljarice na Idrijskem. Soškem in Poljanskem z minimalnim mesečnim dohodkom od 1.000 do 2.000 dinarjev oproščene dohodnin davka, od katerega proračun ne bo imel nič. kleklarice pa veliko. Moratorij za nabornike Mile Šetinc (Liberalnodemo-kratska stranka) je predlagal dopolm,ev ustreznega ustav-ne8°- zakona z moratorijem "a duženje vojaškega roka s<°venskih nabornikov. Šetinc je predlagal polletni moratorij na služenje, dokler ne n° sklenjena konfederalna P°godba oziroma znan izhod Jugoslovanske krize oziroma sPrejeta nova slovenska ustavo. Do takrat naj bi šli v vojsko le tisti, ki so razporejeni v Slovenijo. Skupščina je Še-tinčevo pobudo sprejela. Predsednik zadržal predlog Mile Šetinc (Liberalnodemokratska stranka) je družbenopolitični zbor obvestil, da je predsednik skupščine dr. France Bučar zadržal predlog skupščinske komisije za usklajevanje skupnih interesov in odnosov v Jugoslaviji, da bi slovenskim delegatom v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine podaljšali mandat. Šetinc je dejal, da nihče ne more cenzurirati obveščanja skupščine, saj je komisija njen organ. Zbor je po glasovati ju sklenil, da na j skupščina razpravlja o tem. Nekateri opozicijski poslanci so zaradi zavlačevanja pri sprejemanju nove ustave predlagali poseben skupščinski sklep, naj Še delo pospeši. Pobuda je bila po glasovanju zavrnjena, pa tudi odgovor vlade je bil, da imamo za novo ustavo že tri zavezujoče sklepe: lansko julijsko Deklaracijo o samostojnosti Slovenije, plebiscitna obveza in Izjava o dobrih manenih. Dodaten sklep ni pomenil, da skupščina ne verjame samemu sebi. polnila k sedanji ustavi, zagotovitev samo najnujnejšega delovanja in financiranja federacije, medrepubliški dogovor 0 možnem bodočem sožitju v Jugoslaviji, osnutek konfcderalne pogodbe oziroma ekonomski skupnosti, sprejem najnujnejše republiške zakonodaje, oblikovanje pogajalskih ekip za pogovore z drugimi, sporazum o pravnem nasledstvu v Jugoslaviji, aktivnosti za včla-njevanje Slovenije v mednarodne organizacije in aktivnosti za sodelovali z. okupatorjem nje trgovskih knjig bo vode-odslej predpisovala republika, ukinjeno je republiško soglasje za organizirano pošiljanje delavcev na delo v tujino, odpravljene so nekatere zakonske kolizije, Slovenija ne bo več plačevala v sklad za razvoj gospodarsko manj razvitih republik, za izplačilo osebnih dohodkov za februar in naprej se ne uporablja več zvezni zakon, Slovenija pa bo uvedla strožje kazni za tiste, ki bodo kurilno olje uporabljali za pogon motornih vozil. Dodatno so uvrstili na dnevni red oceno razmer po plebiscitu in program aktivnosti za izvedbo plebiscitnih nalog. Vlada je v program napisala 10 nalog: nova ustava Republike Slovenije, do- ^elovna zakonodaja v parlamentu Zakon odpira vrata za odpuščanje Ugovor zapisniku Poslanca Liberalne stranke Frane Golja in inž. Vitomir Groš sta protestirala zoper zapisnik slavnostne seje skupščine, na kateri so razglasili plebiscitni izid. Menila sta, da Kučanovega govora parlament ni sprejel, saj o njem ni glasoval, ampak je bila le informacija, s katero pa nekateri poslanci niso soglašali. Seja je bila tako hitro zaključena, da ni bila mogoča razprava, niti ni govoril predsednik vlade Peterle, ki bi moral na tej seji predlagati ukrepe po plebiscitu. Skupščina je spremembo sprejela. Ljubljana, 24. januarja - Decembra so skupščinski zbori sprejeli osnutek zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter predlog za izdajo zakona o delovnih razmerjih, te dni pa So Poslanci premlevali že oba predloga. Okoli 60 dopolnil, ki so jih *a omilitev zakonskih določil predlagali zlasti sindikati, pa je večine! doletela zavrnitev. Poslanci v zborih.slovenske skupščine so se dolgo mudili Pn razpravi o delovni in zaposlitveni zakonodaji. Medtem k« bo zakon o delovnih razmerjih poskrbel, da bo delodajalec lažje in hitreje (namesto P° 24 mesecih že do šestih) odpuščal delavce in' določil jtoza-devne postopke, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ureja materialno varnost nezaposlenih delavcev. Slednja bo po novem ni'žja kot dotlej. Odmera za nadomestilo bo plača delavca v Zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, nadomestilo pa bo znašalo 60 odstotkov te osnove, vendar ne Srr>e biti nižje od 80-odstotnega 7-ajamčenega OD. Čas prejemanja nadomestila je odvisen od delovne dobe. v|5Jd osnutka do predloga je arja sicer upoštevala pripom-w naj bi olajšali odpušča-Ie delavcev, konica amand- majev, ki so jih predlagali združeni sindikati, socialdemokrati in posamezni poslanci, pa zadevajo samo osnovo zakonov. Odpuščanju delavcev se v tržni ekonomiji verjetno ne bo mogoče izogniti, vendar pa predlagatelji zakonskih dopolnil oporekajo temu, da bi imel delodajalec izključno besedo pri tem početju. Zahteve, da o tem soodločajo bodisi sindikati bodisi komisije, v kateri so tudi zastopniki zakonodajalca, pa v parlamentu niso naletele ravno na ugoden odmev. Tako si je namreč moč razlagati hladnokrvno zavrnitev domala vseh amandmajev. To je predvsem poslance opozicije navedlo k razpravam, da je parlament protidelavsko nastrojen, kar je posledica neurejenih razmerij socialnega partnerstva med delom in kapitalom. Opozicija je zaradi teh razlogov tudi predlagala, naj bi predlog zakona o delovnih razmerjih umaknili iz. skupščinske procedure do prihodnjega zasedanja, medtem pa naj v oblikovanje delovne zakonodaje vključi tudi sindikat. Tako bo delovna zakonodaja (kot povsod drugod v svetu) pisana tudi v zaščito delojemalcev, ne pa delodajalcev. Razpravljala večinoma iz opozicijskih krogov so hkrati s sprejemom te zakonodaje zahtevali tudi socialni program, tega pa je ministrica za delo Jožica Puhar obljubila za prihodnjo sejo skupščine. Sicer pa je delovna zakonodaja z zdaj oblikovanimi določili še precej pomanjkljiva, vsaj kar zadeva vprašanje lastninjenja, participacije delavcev, reprezentativnosti sindikatov in podobnega, vendar gre v zakonih očitno za nagle poteze zlasti pri prehodu na tržno godspodarjenje in zmanjševanje stroškov dela. V družbenopolitičnem zboru, kjer so še danes dopoldne premlevali zakona, so se najbolj jasno odrazila strankarska nasprotja (vladna koalicija je pritrjevala predlogu vlade in zavračala amandmaje, opozicija je vztrajala na sprejemu dopolnil sindikata), medtem ko so v zboru združenega dela včeraj glasovali bolj v skladu s podjetniškimi kot socialnimi interesi. Do zaključka redakcija ob 14. uri še z usklajevanjem še niso končali. # D. Z. Žlebir gospodarsko uveljavitev Slovenije v svetu. Poslanci so vladi očitali, da ni bila pripravljena na plebiscit in na naloge po njem, da se je uštela misleč, da bo šlo vse po našem scenariju, ni pa predvidevala, da jih imajo tudi drugi in da je premalo poudarka na gospodarskem osamosvajanju. Vlada bo program dopolnila. Nekateri poslanci so terjali, da se takoj sprejme zakon o Narodni banki Slovenije. Na koncu so se sprijaznili s pojasnilom, da je osnutek zakon pod oznako zaupno že v skupščini in da bo šel V redno skupščinsko proceduro. # J. Košnjek V Alpetouru prvi Pogajanja za podjetniško kolektivno pogodbo Kranj, januarja - Svet kranjskih sindikatov je sindikatom v podjetjih dal pobudo, da z vodstvi in organi podjetij sklenejo podjetniško kolektivno pogodbo. Ta naj bi poleg plač in delovnih razmerij urejala tudi pravila igre med sindikatom in vodstvom podjetja. Prva pogodba te vrste je bila prejšnji teden podpisana v Alpetourovi potovalni agenciji- Podpisala sta jo predsednik delavskega sveta Gorazd Siberle in predsednik sindikata Ado Pajk. Pogajanja niso bila pretežka, saj so pri vodstvu naleteli na razumevanje, delavci pa so imeli pri tarifnem delu pogodbe dokaj realne zahteve. Za osnovo je bila vzeta plača šoferjev, ki v Alpetouru predstavljajo večino zaposlenih, nato pa so se pogajali za tiste nad in pod njo. Zadnje povprečje plač v podjetju je znašalo okoli 8.500 dinarjev. O prvi v Kranju podpisani podjetniški kolektivni pogodbi zaenkrat le toliko, več so nam o njej pripravljeni povedati potlej, ko se bo po njej začela ravnati tudi praksa. Zato smo se oglasili pri pobudniku kolektivnega pogajanja v podjetjih. Svetu kranjskih sindikatov. »V Alpetourovi potovalni agenciji so prvi. ki so podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, medtem pa že dlje tečejo pogajanja tudi v drugih, zlasti večjih kranjskih podjetjih,« sta povedala predsednik Jože Antolin in sekretar kranjskih sindikatov Adolf Sitar. >Osnutki za pogajanja so narejeni v 70 odstotkov kranjskih podjetij. Trenutno najtrša pogajanja pa tečejo v Savi, kjer bo verjetno trajalo še precej časa, da bo pogodba podpisana. Za sldnjo smo še posebej zainteresirani, saj bo lahko drugim večjim podjetjem služila kot vzorec. Ponekod, zlasti v manjših podjetjih, pa se iz različnih razlogov ne odločijo za tovrstna pogajanja, vendar jih bodo prej ali slej okoliščine pripravile do podjetniških pogodb, sicer bo njihovo izplačilo še kar urejal zakon o plačah. V sindikatu se ogrevamo za to. da bi se izplačevanje osebnih dohodkov urejalo s kolektivno pogodbo in ne s splošnimi akti. Po drugi strani pa podpis prve kolektivne pogodbe v Kranju pomeni tudi afirmacijo sindikata, kar pomeni, da ga nasprotna stran priznava za partnerja. To namreč zdaj ni povsod umevno samo po sebi. Omeniti je treba tudi delne podjetniške kolektivne pogodbe, ki urejajo zgolj pravila igre med sindikatom in vodstvom podjetja. Te so v Kranju podpisane v 40 podjetjih.« • D. Z. Žlebir Časopisa Demokracija ni več V torek časopis »Demokracija« ni več izšel. Prenehanje izhajanja vsakega časopisa je udarec za demokracijo. Osnova demokracije je pluralistično javno mnenje, ki se izraža v časopisih. Potrebno je bilo veliko poguma, da je Gorenjski glas začel izdajati časopis Demokracijo, ki so ga ustanovili intelektualci iz kroga Nove revije. Pred volitvami je izdajanje Demokracije prevzel nov izdajatelj Magellan. Demokracija je postala glasilo tedanje opozicije Demos. Imela je veliko zaslug za Demosovo zmago na volitvah. Po volitvah so Demosovi veljaki nekako pozabili na Demokracijo, ki je preraščala iz. Demosovega volilnega biltena v časopis, ki je izhajal iz osnov nih ciljev Demosa, toda obenem je bil do Demosa kritičen, koje ta omahoval. Suverena in samostojna Slovenija sta bili vodilni uredniški politiki. Moč časopisa je rasla. Zaradi ankov v Demokraciji je moral Milan Meden vrniti mestu Ljubljana denar, ki gaje Dnevniku dala prejšnja oblast. Viktor Blažič. dr. Marko Kos, Igor Omerza, Janez Stanič in številni drugi so s svojimi pronicljivimi komentarji analizirali domače in mednarodne dogodke. Ivo Žajdela je odkrival pozabljeno in zamolčano zgodovino medvojnih in povojnih likvidacij in pobojev. Vine Bešter je raziskoval afere v gospodarstvu. Demokracija je bil časopis, ki je izhajal zaradi neverjetne požrtvovalnosti sodelavcev. Igor Bavčar. Janez Janša in Igor Omerza niso nikoli dobili honorarjev za svoje članke. Za številne Slovence po svetu od Avstralije, Argentine in Amerike je bila Demokracija edini stik z domovino. Toda brez denarja enostavno ne gre. Nasprotja v Demosu in medsebojna konkurenca med Demosovimi veljaki so povzročili, da jih Demokracija ni več zanimala, saj jih je motilo, če so morali brati kritike na njihov račun v »njihovem« časopisu. To je začetek konca Demosa, saj bo prepuščen na milost časopisom, katerih mogotci Demosu niso niti najmanj naklonjeni (Dnevnik. Mladina) in ki rajši dobrohotno kritiko zamenjujejo z manipulacijami v stilu »po plebiscitu bomo jedli travo« itd. Ko bodo Demosovi veljaki spoznali, da je v večstrankarskem sistemu osnova politike oblikovanje javnega mnenja in sicer predvsem tistih, ki so neopredeljeni ali mislijo drugače, takrat se bodo prepozno zbudili iz sanj. Rezultati volitev bodo za njih neprijetno presenečenje. Jože Novak Javna tribuna O lokalni samoupravi Bohinjska Bistrica, 24. januarja - Ker v Bohinju in na Bledu že razmišljajo o ustanovitvi svoje občine, bo občinski odbor Socialistične stranke Radovljica pripravil v torek ob 18. uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici javno tribuno o lokalni samoupravi. Tribuno bo vodil Vojko Volk, član predsedstva republiškega odbora socialistične stranke, sodelovali pa bodo še Darja Lavtižar - Bebler, predsednica skupščinskega odbora za lokalno samoupravo, mag. Stane V laj, sekretar odbora za lokalno samoupravo, in priznani strokovnjak dr. Savin Jogan. # C. Z. HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990 NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN 0WERL0CK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-5136 8 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Načrti z deležem Domala v vseh krajevnih skupnostih na Gorenjskem so kljub nejasnostim, kakšne bodo v prihodnje občine in kako bodo s tem v zvezi potekale spremembe tudi pri organiziranosti sedanjih krajevnih skupnosti, vseeno že razmišljali, kaj naj bi v tem letu in srednjeročnem obdobju do 1995. leta zapisali v program. V zvezi s programi, velja pa tudi za letošnjega, je ta trenutek še vedno največja neznanka Denar. Kakšno bo financiranje tako imenovane redne dejavnosti krajevnih skupnosti, bo, kot kaže, treba še povsod opredeliti v takšnih ali drugačnih kriterijih, ki naj bi jih občinske skupščine sprejemale predvidoma marca. Podobna negotovost pa se ta trenutek kaže tudi pri jinanciranju tistih programskih akcij in nalog (izven redne dejavnosti), ki so jih v krajevnih skupnostih opredelili za letos. Še vedno ni gotovo, ali bodo dosedanje uveljavljene oblike oziroma načini o na primer dvo-in enotretinjskih deležih lahko pri posameznih akcijah veljale še naprej. Nekaj pa je ta trenutek vendarle že povsem gotovo. V krajevnih skupnostih, kjer že za letos načrtujejo takšne ali drugačne akcije na komunalnem in drugih področjih, jih bodo še najlažje uresničili, če bodo z delom, denarjem, materialom... v kraju za uresničitev akcije skušali prispevati sami čimveč. Prav lahko se namreč zgodi, da bodo v takšnih krajevnih skupnostih tudi lažje "dobili" še kakšen dinar iz občinske blagajne. • A. Žalar Počitnice na Kofcah Tržič, 22. januarja - Med letošnjimi počitnicami bo dovolj možnosti za smuko vsaj v višjih legah. Eno od njih ponujajo tudi v Planinskem društvu Tržič, ki vabijo obiskovalce v svoj Dom na Kofcah. Kot sporočajo, je ta njihova postojanka odprta pozimi vsak konec tedna, v času počitnic, od 26. januarja do 10. februarja 1991, pa bo redno oskrbovana. V okolici koče, dobrih 1500 metrov visoko, je dovolj snega za odlično smuko na naravnih terenih ali turno smučanje. Za večje skupine gostom priporočajo, da se poprej najavijo na telefonsko številko 50-116, za posamične obiskovalce pa rezervacije niso potrebne. • S. Saje "Vodovodni" korak v Evropo Natančno z velikimi prihranki Vodovod Kranj ima najsodobnejšo napravo za odkrivanje okvar in izgub vode na cevovodih. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki drugih gorenjskih komunalnih podjetij. Kranj, 23. januarja - Vodovod Kranj (ekonomska enota v Javnem podjetju Komunala Kranj) je ta trenutek drugi (za podjetjem v Grosuplju), ki ima najsodobnejšo računalniško napravo za hitro in natančno odkrivanje okvar in izgub vode na cevovodih v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Gre za najnovejši dosežek dveh danskih doktorjev znanosti, ki sta ob podpori države in danske trgovinske zbornice napravo razvila pred dobrim letom. V kranjskem Vodovodu, kjer seveda niso pri nas osamljeni pri ugotovitvah številnih in pogostih takšnih ali drugačnih okvar na cevovodih, napravo že imajo, hkrati pa so ob razlagi delovanja le-te v sredo povabili na predstavitev tudi predstavnike vseh gorenjskih komunalnih podjetij. Delovanje naprave je teoretično in praktično skupaj z dipl. inž. Mirkom Hrova-tom iz ljubljanske firme Cim (consulting, inženiring in marketing) predstavil strokovnjak iz danske firme Caltronic. Glavna značilnost naprave s pomočjo računalniškega določanja kraja okvare na cevovodu je, da je izredno natančna, neobčutljiva na kakršnekoli zvočne ali druge "motnje" na kraju ugotavljanja okvare in daje z njo moč odkriti okvaro na cevovodu do dolžine petih kilometrov s premerom 3 milimetre na cevi (izliv 8 litrov vode na minuto pri pritisku 4 atmosfere). Že pri prvem praktičnem preizkusu naprave na terenu so delavci Vodovoda Kranj skupaj s predstavniki obeh firm takoj natančno odkrili okvaro. Ponovno praktično predstavitev pa so potem ponovili tudi sredi tega tedna za predstavnike drugih gorenjskih komunalnih podjetij. Kar zadeva servisiranje oziroma popravilo, danska firma zagotavlja zamenjavo naprave z nadomestno, sicer pa je življenjska doba baterij ob delovanju 200 dni po 8 ur na dan kar pet let. Posebnost naprave je tudi, da je lahka, enostavna za delo oziroma za vodovodne delavce na terenu, vsa računalniška navodila med določanjem okvare in na posebnem grafičnem zapisu (ki je hkrati lahko tudi neke vrste pisano potrdilo) pa so v slovenščini. Vodja ekonomske enote Vodovod v JPK Kranj Andrej Šter pa nam je povedal, da so stroški za nakup takšne računalniške naprave pokriti (ob sedanjih povprečnih cenah vode pri nas) med 80 do 100 tisoč kubičnimi metri "izgubljene" pitne vode. • A. Žalar Predstavnika danske firme Caltronic in ljubljanske firm Cim sta v sredo predstavila v kranjskem Vodovodu (in na terenu) predstavnikom gorenjskih komunalnih podjetij najsodobnejšo napravo za natančno določanje okvar na cevovodih. Krajevna skupnost Javorje Ob morebitnih spremembah občina Javorje Lani so v krajevni skupnosti toliko naredili na urejanju cest, kot prej v vseh letih tega srednjeročnega obdobja skupaj. Javorje, 24. januarja - Ocena, ko smo se v začetku tega tedna pogovarjali v krajevni skupnosti Javorje v škofjeloški občini s predsednikom sveta KS v pravkar končanem mandatnem obdobju Frenkom Dolencem, z novim predsednikom sveta krajevne skupnosti Marjanom Možino, poslancem v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Matejem Demšarjem in tajnico krajevne skupnosti Jerneju Dolenc, je bila glede uresničevanja nalog srednjeročnega programa nedeljena. Program, ki ni bil ravno skromen, so v veliki meri uspešno uresničevali in ga predvsem na cestah tudi uresničili. Način uresničevanja na komunalnem področju, ki je veljal in bil preizkušen v minulem obdobju, so krajani, lahko bi rekli, vzeli nekako za svojega. Za dogovorjene akcije so na primer v 1 1 vaških odborih v denarju, materialu in z deli prispevali dve tretjini, eno tretjino pa je potem primaknila občinska skupnost. Ogromna škoda (po poplavah), ki jo bo treba spomladi začeti strokovno odpravljati, je predvsem na cestah '/.opreva! - spodnja postaja žičnice, na vojaški oziroma Blegoški cesti, na usadih in premikih zemlje na Jarčjem brdu in Mlaki, na cesti javorje - Prdo-le, M ura ve - Že t i na. Če t ena ravan - Zapreval, Podmlačan -Pstote ter več usadov na celotnem območju krajevne skupnosti. Frenk Dolenc Poleg cest, ki so bile v minulem obdobju v ospredju, pa so delali tudi na vodovodih (Četena ravan, omrežje Dolenčice), telefoniji, zgradili so mrliške vežice in se v zadnjem času lotili obnavljanja spomenikov. Lani so dobili v krajevni skupnosti še 30 novih telefonskih priključkov in ima zdaj v krajevni skupnosti telefon skoraj vsaka domačija. Jerneja Dolenc skupnosti občinske skupščine Škofja Loka, ki je v krajevni skupnosti imel v zadnjem času v glavnem na skrbi organizacijo oziroma projektno - finančno plat. "Ljudje so veliko sami prispevali; posebej v nekaterih vaških odborih. Zares škoda bi bilo, če sedanjega načina financiranja tovrstnih akcij (dve tretjini : ena tretjina) ne bi obdržali še naprej. Moram pa poudariti, da ob številnih akcijah v minulem obdobju, predvsem pa lani, v krajevni skupnosti praktično ni bilo nikakršnih medsebojnih zapletov ali sporov." Načrtov za naprej pa jim v krajevni skupnosti ni zmanjkalo."Na območju celotne krajevne skupnosti oziroma posameznih vaških odborov so še vedno v ospredju urejanja cest," je ob pregledovanju sklepov opozorila tajnica krajevne skupnosti Jerneja Dolenc. "Seveda to ne pomeni, da bomo prav povsod položili asfalt. Kar precej cest pa je še vedno takšnih, da jih bo treba urediti vsaj za normalen prevoz." "Na ta način smo na primer samo lani uredili ali asfaltirali kar 8,5 kilometra cest," je poudaril bivši predsednik sveta KS Frenk Dolenc. "To je bilo zares najbolj plodno leto v celotnem minulem srednjeročnem obdobju, saj smo na primer v prejšnjih letih zadnjega srednjeročnega obdobja skupaj uredili okrog 8 kilometrov cest. Če naštejem samo nekaj lanskih j akcij na cestah: Četena ravan - jp\ Zapreval, Murave - Žetina, Javor- \ je - Mlaka, skozi vas Javorje, pa ceste do posameznih kmetij, in Po-dobeno - Poklar, Pstotel - Matajc, Jarčje brdo - Mlake, Luša -Podmlačan. Krajani pa smo še posebej zadovoljni zaradi nadaljeva- Matej Demšar nja del na glavni cestni v Dolenči-cah, kar je bil prav gotovo velik zalogaj tudi za občinsko skupnost." Kar zadeva ceste, so v programu za naprej izspostavili predvsem dokončanje del v Dolenčieah. ureditev ožine skozi Javorje in ureditev krajevnih cest Gorenja in Dolenja Žetina... "Minulo leto je bilo zares plodno," je potrdil tudi Matej Demšar, poslanec v zboru krajevnih Sicer pa je program bogat in vsestranki za naprej tudi na drugih področjih. Kot ugotavlja dosedanji podpredsednik in 13. januarja letos izvoljen za novega predsednika 15-članskega sveta KS Marjan Možina, bo na prvem mestu prav gotovo strokovna sanacija usadov, opornih zidov oziroma ostalih škod po novembrski poplavi, ki je zelo prizadela tudi to krajevno skupnost v škofjeloški občini. "Za zdaj so ceste "za Lani je bila krajevna skupnost eno samo veliko gradom če. Poleg domačinov so bili uspešni izvajalci Cestno podjetje Kranj, Tehnik Škofja kuka in zasebniki Ciril Potočnik. Beril Stanonik in Jernej Cemažar. Še posebej pa gm pri raznih akcijah in delih | krajevni skupnosti zahvala Mihi Bizjaku in Ivanu Mi-klovcu iz bivše občinske ce-stno-komunalne skupnosti, prejšnjemu predsedniku skupščine Jožem Albrehtu ter Petru Zor mami ob zadnjem nadzoru pri poplavah. silo" prevozne in narejeno je bi'0 najnujnejše. V programu pa imamo tudi ureditev igrišča pri šoli v Javorjah, kanalizacijo (Javorja Murave), javno razsvetljavo (Murave, Javorje, Dolenčice), obnovo električne napeljave (Brinje, del Javorij), gradnjo požarnih bazenov (Javorje, Brinje, Murave, Dolenčice), dokončanje obnove kapelice v Javorjah in dela na cerkvi v Četeni ravni... Še vedno razmišlja; mo tudi o otroškem vrtcu. Največ pripomb pa je zadnje čase na p®; goste okvare v telefonski central' Marjan Možina in že nekaj časa tudi na dostavo pošte. Ko se namreč lotevamo poživile turizma tudi v naši krajevni skupnosti, je nerazumljivo (*8 krajane in predvsem za goste), da po vaseh v krajevni skupnosti i" redne poštne dostave. To bomo morali urediti, saj smo na primer pred 25 leti imeli povsod na našem območju redno dostavo poštnih pošiljk..." Ob vseh načrtih in pripravljenosti v prihodnje za delo oziroma lastni vložek krajanov (tako kot v sedanjem obdobju) nekako v p'0' gramu vseeno izstopa turizem-Prepričani so, da z usklajenim jn načrtnim delom in "posluhu" širše skupnosti lahko uspejo. O kakšnih spremembah, kar zadeva občinsko organiziranost v prihodnje^ pa ne razmišljajo. Ocenjujejo, da velike spremembe v občini na tem področju ne bi bile potrebne, če pa že bo do njih prišlo, potem b°» pravijo, pač sedanja krajevna skupnost Javorje morala postat' občina Javorje. • A. Žalar Animacija in organizacija "Poletje" v Železnikih Železniki, januarja - Pozimi je v krajevni skupnosti Železniki oziroma v tem delu Selške doline na področju kulturnih in drugih dejavnosti še kar živahno. Kar pa zadeva poletje, je bilo doslej večkrat slišati mnenje, da je v kraju nekakšno mrtvilo. Ugotovitev in ocena sta bili ob koncu minulega leta poudarjeni tudi v vodstvu krajevne skupnosti. Takrat so se tudi dogovorili, da bo Stane Koblar, ki je vrsto let aktivno delal in vodil DPD Svoboda Železniki, skušal v prihodnje poživiti turistično dejavnost v kraju oziroma v krajevni skupnosti. Da pa z njegovim "odhodom" ne bi kulturna in njej sorodne dejavnosti zato imele prevelike izgube, je prav Stane Koblar predlagal, naj bi za to poslej skrbel Jure Rejec iz Jesenovca v Železnikih, ki je že doslej vrsto let uspešno sodeloval in deloval na tem področju. Pobuda je potem prerasla v zamisel in dogovor, naj Jure to delo kot neke vrste kulturni animator v kraju prevzame kar poklicno. Trenutno je treba na relaciji KS - občina urediti še nekaj formalnosti za njegovo zaposlitev, sicer pa Jure že začenja s programom oziroma prvimi koraki animacije in organizacije na tem področju. "Nekih zgledov za tovrstno "poklicno" delovanje sicer nimam, vendar pa sem že precej časa delal v DPD Svoboda, za katero najbrž ni sporna ugotovitev, da je med boljšimi v škofje- Predavanje zakoncev Štremfelj Kranj, 22. januarja - Udeleženca lanske uspešne mednarodne alpinistične odprave na Mt. Everest Marija in Andrej Štremfelj iz Kranja bosta opisala v sliki in besedi svoja doživetja na najvišji gori sveta tudi svojim someščanom. Predavanje v Kranju bo v petek, 25. januarja 1991, ob 19. uri v večnamenskem prostoru gimnazije. Obeta se torej lep večer s prvo Jugoslovanko, ki se je vzpela na 8848 metrov visoko goro, in njenim možem, ki je stal na Everestu že dvakrat. • S. Saje loški občini. Ko sem razmišljal, kaj vse sodi v to področje dela, sem ocenil, da se pozimi pravzaprav dogaja pri nas kar precej stvari. Poživiti pa bi bilo treba poletje v Železnikih oziroma v tem delu doline. Bojazni, da bi morali začenjati iz nič, ni. Imamo Mešani pevski zbor Iskra, Moški pevski zbor Ratitovec, Harmonikarski orkester Niko, pihalni orkester Alples, bogate in raznovrstne dejavnosti (folklora, dramska skupina, lutke, pevci, recitatorji...) ima šola, sodelujemo z Glasbeno šolo, kaže se zanimanje za ustanovitev dramske in recitatorske skupine. Da ne govorim, da je potem še vrsto društev, pa fotokrožek in likovna skupina... Skratka, tistih pravih pogojev za delo in živahnost v prihodnje v tem pro- jure Rejec štoru je kar nekaj. Morda me t* trenutek še najbolj skrbi denar; saj je z animacijo povezana tud' organizacija, ta pa pač vedno t"' di nekaj stane. Vendar se de'3 ne bojim in upam, da se bod°. kmalu pokazali pravi rezult3" in ugoden odmev tudi v kraju."* A. Žalar Smrt predsednika HS Jezersko - Igralska skupina oziroma člani KUD JezC' sko se bodo jutri (sobota), 26. januarja, v dvorani Korotan3 predstavili krajanom z grotesko Smrt predsednika hišneg3 sveta. Delo so naštudirali pod vodstvom Milana Gregor^; Jutrišnja predstava v dvorani Korotana bo ob 19. uri. Zarad1 izrednega zanimanja pa bodo v nedeljo predstavo ob 15. uf ponovili. • (až) Petek, 25. januarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Vinko Šimnovec, direktor kranjske enote SPIZ V pokoj mami pokojnina, višja od trenutne plače Finančno stisko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije Je pripisati še enemu močnemu razlogu: v pokoj odhaja precej več ljudi kot pretekla leta. Za Gorenjsko to velja še v večji meri kot za ostalo Slovenijo. Na Gorenjskem je bilo novembra lani 37.046 upokojencev, 3332 jih je prejemalo varstveni dodatek. Na Jesenicah je upokojencev 6.390, v Kranju 13.502, v Radovljici 7.235, v Škojji Loki 6.602 in v Tržiču 3.299. Ta množica ljudi prejema zelo različne pokojnine. Najnižja družinska pokojnina znaša 3.767 dinarjev, invalidska 4.378 in starostna 5.133 dinarjev, seveda brez varstvenega dodatka. Kranj, 22. januarja - Ljudi sili v pokoj strah pred jutrišnjo usodo njihovega podjetja, saj nekatera že danes niso zmožna izplačevati n»t« zajamčenih plač. Za pokojnino pa je vsaj doslej veljalo, da jo Poštar zanesljivo prinese, kakršnakoli že je. V podjetjih, ki jim gre slabo in se otepajo s presežki delavcev, »naravnega odliva« ne zadržujejo, nasprotno, z dokupi let in s predčasnim upokojevanjem ga celo pospešujejo. O lanskih tokovih upokojevanja na Gorenjskem z VINKOM ŠIMNOVCEM, direktorjem kranjske enote SPIZ. Ljudje se predčasno upokojujejo "za nazaj. Da so številke tolik-tudi zato, ker ne vedo, kakšna šne, je povezano tudi z gospodo v prihodnje pokojninska za- darskimi problemi gorenjskih konodaja, ali ne bodo pogoji za podjetij. Težave imajo v tekstil-"pokojitev ostrejši, ali se bo nj industriji, v Železarni, ^P|oh še dalo predčasno upoko- iskrah, veliko je podjetij z blo jiti. Kaj jim odgovorite? »Vsake toliko časa zakonodajalec res vzame pokojninski sistem pod drobnogled, da bi ga spremenili, kar se dogaja tudi zdaj. Vendar do spreme-niemb ne bo prišlo po hitrem Postopku, vsaj v naslednjega Pol leta, kakor se bojijo upokojenci, še ne. Pač pa glede pripravljanja na -premembe in nejasnosti na tem področju, zlasti v delovnih organizacijah, radi napeljejo stvari na svoj ™ih, tisti pred upokojitvijo pa njihovim informacijam nasedejo.« Je bilo na Gorenjskem lani tudi spričo teh razlogov toliko več zahtevkov za upokojitev? »Na Gorenjskem je bilo lani v primerjavi z letom poprej še enkrat več upokojitev. Leta 1989 smo obravnavali 1983 zahtevkov za starostno in predano upokojitev, leta 1990 pa ?560, medtem ko nekatera podala še zdaj vlagaio zahtevke kiranimi računi in pred stečajem. V podjetjih, ki so finančno slaba, je delavčeva plača nižja, kot bi bila njegova pokojnina in to je mamilo, ki vabi v predčasni pokoj. Toda ta razmerja Na enoti SPIZ v Kranju prosijo stranke, da pri njih iščejo informacije v času uradnih ur, to pa je v ponedeljkih, sredah (tega dne do 17. ure) in petkih dopoldne. Zdaj se namreč dogaja, da obiskovalci prihajajo vsak dan, tamkajšnji nameščenci pa potrebujejo tudi kak miren dan za reševanje zahtevkov. so rada varljiva, predčasne pokojnine pa nikakor niso visoke. Resda pokojnino izračunamo na podlagi najugodnejšega desetletnega povprečja plač, toda številni odtegljaji (z njimi upokojenec "plača" pravico, ker dlje uživa pokojnino) jo precej okrnejo.« Mladi, ljubezen in spolnost Najstnike zavaja odraslo telo Kranj, 24. januarja - Meta Tavčar, višja medicinska sestra iz Kranja, je skupaj z ljubljansko kolegico Ano Sečnik predlagala zavodu za šolstvo RS Slovenije program Mladi, ljubezen in spolnost. J Zavodu so program sprejeli in vključili v katalog izbirnih predmetov, iz katerega bo 39 slovenskih gimnazij črpalo snov za 66 ucmn ur obveznih izbirnih vsebin. Predvsem o pobudah za nastanek iega Programa smo se pogovarjali s soavtorico Meto Tavčar. »Mladi dandanes živijo praktično brez kakršnihkoli omejitev, mnogi nimajo človeka, ki bi jim pomagal stvari postaviti na Pravo mesto, jih ovrednotiti. Telesno zgodaj zorijo, duševno pa so še otroci. Zavede jih odraslo telo, hitro izgubijo tla pod noga-m'* kar je lahko prikrit vzrok za samopotrjevanje v napačno smer; cigarete, alkohol, mamila, spolnost brez prave osnove za to. Po raziskavah ima že 20 odstotkov štirinajstletnih in 40 odstotkov šestnajstletnih deklic spolne izkušnje. Narašča število splavov med mladimi, mladi nepripravljeni sklepajo zakonske zveze (v 70 odstotkih je na poti otrok), povprečno vsak tretji zakon gre narazen, vse več je brezposelnih, socialno ogroženih... Različni socialni programi problemov ne bodo reševali, poskušali bodo samo odpravljati posledice. Problemov se moramo 'otiti pri koreninah, ki pa so običajno globlje in največkrat Kateri so ti odtegljaji? »Osnovni odtegljaj, zaradi katerega predčasna pokojnina nikoli ni polna, je za vsako manjkajoče leto za dva odstotka zmanjšana pokojninska osnova. Če gre, denimo, moški v pokoj z 38 leti delovne dobe, mu do polnega pogoja manjkata dve leti, od pokojninske osnove pa se mu odtegnejo štirje odstotki. Ker pa gre v pokoj tudi pred dopolnjeno starostjo, se mu za manjkajočo pokojninsko dobo odtegne še pol odstotka, za manjkajočo starost pa odstotek in pol. Pri dopolnjenem 60. (ženska 55) letu starosti se mu ne odteguje več. Toda prej omenjeni osnovni odtegljaj ostane za vselej. Predčasni upokojenci tudi nimajo pravice do varstvenega dodatka (dokler ne dopolnijo 55 oziroma 60 let). Ljudem, ki vlagajo zahtevke za predčasno upokojitev, to sicer povemo, vendar se tudi pri njih še vedno pojavlja precej vlog za dodelitev varstvenega dodatka, ko se z nizko predčasno pokojnino znajdejo v gmotnih težavah.« Kolikšno pa je na Gorenjskem upokojevanje na podlagi lani omogočenega dokupa let? »Tudi dokupovanje let daje podjetjem možnost, da rešujejo svoje tehnološke in ekonomske presežke. Zato smo se ob uveljavitvi te zakonske možnosti malce bali velikega navala na tovrstno upokojevanje. Vendar se je izkazalo, da se te možnosti manj poslužujejo tisti v škripcih, bolj pa podjetja, ki imajo denar, saj je tovrsten odkup precej drag. Lani smo rešili 86 zahtevkov za dokup let presežnim delavcem in 139 zahtevkov za dokup na podlagi kmetijske ali druge samostojne dejavnosti. Pogoji za slednji dokup so namreč malo ugodnejši. Podjetja pa večidel ugotavljajo, da se jim bolj splača odpreti novo delovno mesto kot investirati v delavčevo upokojitev.« Upokojenci se bojijo, da jih bodo precej udarile dohodnine. Kateri upokojenci bodo dolžni plačevati te dajatve? »Upokojenci tudi na nas naslavljajo ta vprašanja, vendar tudi mi še ne vemo dovolj, da bi jim lahko odgovorili. Na sedežu SPIZ v Ljubljani sem za zdaj dobil podatek, da bodo prišli v poštev za odmerjanje dohodnine tisti, ki imajo neto pokojnino nad 6.702 dinarja. Predpisa, ki bi urejal olajšave za upokojence, za zdaj še ni. Sicer pa bodo morebitne olajšave upokojenci lahko uveljavljali za nazaj.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler Zveza svobodnih sindikatov Slovenije občinski svet Škofja Loka IZJAVA V občinskem svetu zveze svobodnih sindikatov Škofja Loka smo bili nemalo presenečeni nad informacijo Sekretariata za družbeni razvoj občine Škofja Loka o problematiki izplačevanja nadomestil za porodniški dopust in otroške dodatke v Republiki Sloveniji in v naši občini, kiji resorni organ republiškega izvršnega sveta dolguje za 4,4 milijona din terjatev. Povsem nerazumljivo in nelogično se nam zdi, da prihaja do motenj izplačevanja nadomestil ob dejstvu, da delavci in podjetja ter ustanove dosledno odvajajo davke in prispevke iz BOD in dohodka podjetja. Zato se zaskrbljeno sprašujemo, kje je pravi vzrok motenj pri izplačilih, kje so delavčeva namenska sredstva, ki pomenijo v obliki nadomestil za porodniški dopust in otroške doklade pri marsikateri delavki in družini en, če ne celo edini vir dohodka za preživetje. Zastoji in zamiki pri izplačevanju teh nadomestil postavljajo delavke - matere in njihove družine v negotov socialni položaj s težkimi socialnimi in političnimi posledicami, obenem pa to pomeni kršitev osnovnih pravic delavk iz dela. kolektivne pogodbe in mednarodne listine o zaščiti delavcev. V občinskem svetu zveze svobodnih sindikatov sicer pozitivno ocenjujemo aktivnost Izvršnega sveta SO Škofja Loka. ki je to problematiko uvrstil na svojo redno sejo 15. 1. 1991, vendar se nam zdijo predlagani sklepi v gradivu tega organa spričo posledic, ki bi nastale, preveč ohlapni, nekritični, predvsem pa premalo naravnani v smer takojšnje in celovite sanacije. V sindikatu smo dolžni predvsem zaradi zaščite svojih članov, pa tudi vseh delavcev, ki bi bili prizadeti, zahtevati, da Izvršni svet občine Škofja Loka pridobi od Sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo Republike Slovenije celovito informacij o vzrokih motenj financiranja tega, za delavke izredno pomembnega segmenta socialne varnosti, pa tudi o načinu reševanja tekočega financiranja v letu 1991. Z odgovorom Sekretariata za zdravstveno varstvo Republike Slovenije naj se seznanijo delegati občinske skupščine Škofja Loka in javnost. Škofja Loka. 17. 1. 1991 Predsednik OS ZSS Sandi Bartol [ Meta Tavčar ga križa Kranj v šestnajstih osnovnih šolah kranjske, tržiške in delno škofjeloške občine ter v kranjskem dijaškem domu. Njene izkušnje so dobre; učenci radi sodelujejo, sprašujejo, v svoji sramežljivosti se lažje odprejo nekomu "od zunaj" kot učitelju, ki ga vsak dan srečujejo na stopnicah ali v razredu. »Program za gimnazije, ki bi •IC'Jo v tako ali drugače moteni ga kasneje radi razširili še na "rozini. Za vsak poklic se je tre- druge srednje in poklicne šole, Ja. . Pripravljati, usposabljati, je v bistvu razširjen program za eiti. Tudi za poklic moža, žene, la °četa, matere.« Meta Tavčar si seveda ne de-utvar, da bi deseturni prodam Mladi, ljubezen in spol-n°st rešil vse. Prepričana pa je, da bo mladim vendarle pokadi, da se je treba truditi, če bodo hoteli postati dobri zakonci ln. starši. Podoben program, Prilagojen zrelostni stopnji, se Je že uveljavil za učence osmega in četrtega razreda osnovne *°le. Meta Tavčar ga letos (drugo leto) izvaja prek Rdeče- osmošolce, dopolnjen zlasti z vsebinami o ljubezni na vseh področjih. Za podajanje programa smo oblikovali skupino 24 predavateljev, jih opremili s folijami, diapozitivi, video kaseto. Vsebina bo zaobjeta tudi v skripti. Izšla bo prvi teden v februarju in jo bo lahko brezplačno dobil vsak, ki jo bo želel. Pri tem delu nam je dokaj velikodušno pomagalo petnajst sponzorjev,« je dejala Meta Tavčar. # H. Jelovčan, Foto: Jure Cigler Zahteve otroškega parlamenta Dan otroka vsak dan Ljubljana, januarja - Lanski teden otroka, ki so ga zaokrožili z nastopom otrok v slovenskem parlamentu, je temeljil na geslu Otroku zdravo in varno okolje. Zdaj pa Zveza prijateljev mladine Slovenije na javnost, skupščino in vlado vnovič naslavlja poziv, da storijo vse, da zavarujemo zdravje in življenje otrok. Med otroki je vse več nalezljivih bolezni, bolezni dihal, alergij, okvar hrbtenice in motenj vida, vse več otrok je preutrujenih, saj je njihov delovni teden daljši od 42 ur. V družinah je vse več telesnega in duševnega nasilja nad otroki, v šoli so izpostavljeni stresu, vedno več je psihosomatskih obolenj. Otroci si v obupu neredko sodijo sami, vsako leto naredi samomor za poln razred otrok. Za dva razreda jih vsako leto umre na cesti, za dve šoli pa jih je ranjenih. Zdravstveno so najbolj ogroženi srednješolci. Zaradi vseh teh (strokovno utemeljenih) ugotovitev prijatelji otrok glede na Konvencijo o otrokovih pravicah zahtevajo, da se položaj otroka v družbi izboljša, da se pri razvoju družbe bolj upoštevajo otrokovi interesi, potrebe in pravica do zdravja. Od vlade pričakujejo celostno strategijo za zagotavljanje zdravega razvoja vseh otrok in mladine v Sloveniji, slovenski parlament pa naj opredeli zdravje otrok in mladine kot eno od ključnih vprašanj družbe. Parlament naj ratificira Konvencijo o otrokovih pravicah, sprejeto na generalni skupščini OZN novembra 1989 in z njo uskladi slovensko zakonodajo. Vlada naj začne sistematično oblikovati politiko za urejanje razmer otrok in mladine, za to naj postavi ustrezni vladni organ. Mnogi ukrepi, zdaj uvrščeni v družinsko, zdravstveno, šolsko, gospodarsko, davčno in drugo politiko, niso zmeraj v korist otrokom. Zdravje otrok ni le stvar zdravstvenih institucij, zato terjajo prijatelji mladine celostne projekte za oblikovanje vrednot, ustreznejših zdravju in življenjskega sloga otrok, mladine, staršev... Podpre naj jih tudi vlada. Otrokom je treba zagotoviti možnosti za preživetje in razvoj: omogočimo jim svobodno gibanje (zaradi onesnaženega zraka jim je pogosto omejeno), oskrbimo z dobro pitno vodo iz vseh vodovodnih pip, ne ponujajmo jim hrane z dodatki barvil in strupenih snovi, pospešimo pridelavo zdrave hrane; ne zidajmo šol, vrtcev, blokov iz gradiva, ki vsebuje radioaktivne snovi in jih tako izpostavljamo sevanju. Vlada naj stori vse, da bi se na slovenskih cestah zmanjšalo število tragičnih otroških usod. Represivni šolski sistem je treba spremeniti v prijaznejšega, več pozornosti je treba dati razgibavanju v telovadnicah in v naravi. Sekretariat za izobraževanje naj temu prilagodi šolske programe in pripravi načrt zidave telovadnic, šolskih igrišč, vrtov, dvorišč... Otroci imajo pravico tudi do dobre ekološke, zdravstvene in prometne vzgoje, ki jo kaže uvrstiti v šolske programe in programe drugih organizacij, zanje pa je treba nameniti več denarja. Preventiva je zmeraj cenejša. Na koncu pa se nevladna organizacija obrača tudi k staršem, češ naj otrokom zagotovijo toplo družinsko okolje, občutek varnosti in ljubezni. Da bi starševske želje in dolžnosti lažje udejanjali, naj se povezujejo v zveze staršev in zveze družin. • D. Ž. POMISEL Matere in otroci Vsa stvar nemara niti ne bi bila vredna toliko besed, saj smo na pomanjkanje denarja tako ali tako že navajeni, naj gre za plače, ki nam jih podjetja ne morejo več zagotoviti, ali v uradnem listu obljubljene poračunane razlike do pokojnin. Tokrat so se uračunali pri porodniških nadomestilih in otroških dodatkih, se pravi, da sta brez prejemkov ostala najšibkejša osebka, mati in otrok. Toda bolj kot klofuta družini zbuja pozornost neko drugo dejstvo. Ni še prav dolgo tega, kar je naša ministrica za zdravstveno in socialno varstvo modrovala o otroških dodatkih, ki naj bi jih bila v prihodnje (letos še ne, zato pa verjetno že drugo leto) deležna vsa otročad, ne le socialno ogrožena. Hkrati pa bi se bolje godilo vsem materam porodnicam, ne le zaposlenim, saj bi nadomestila v času porodniškega dopusta dodeljevali tudi študentkam in nezaposlenim. Domala v isti sapi pa so natanko ti ljudje, kijih namerava prihodnja socialna zakonodaja bolj privilegirati, prikrajšani za svoj običajni mesečni (za zdaj še socialni) prejemek. Povsod resda ni bilo tako hudo, saj se je v občinah ponekod našel drug denar za tovrstna izplačila, če ga ni bilo od matičnega sekretariata, ker je bil njegov proračun menda v minulem letu denarno za dva meseca prekratek. Kasneje so tudi razložili, kje na dolgi poti iz republiškega proračuna do mater (in otrok) je prišlo do kratkega stika, predsednik Peterle osebno pa je poskrbel, da so manjkajoči denar vendarle nakazali in da bo v dveh zamahih le prišel do mater in otrok. Toda ob vsem tem ne gre samo za denar, čeprav se od njega živi, pač pa tudi za pravice. Do včeraj smo jih še imeli za zanesljive, čeprav so nas vmes kajpada zanje tudi prav neprijetno opeharili. Denimo že prej omenjene zajamčene plače, ki nam jih garantira država, toda če zanje ni denarja, jih delavcem pač ne izplačajo. Toda da bo kaj takega kdaj doletelo tudi matere in otroke, ki so v ustavi najbolj zaščiteni državljani, si ni bilo misliti. • D. Z. Žlebir VESTI Izlet upokojencev v Miinchen Društvo upokojencev Kranj vabi vse svoje člane in druge upokojence na zanimiv in koristen izlet v Miinchen, ob znatnem letnem popustu cen. Odhod bo 31. januarja ob 23. uri izpred kina Center v Kranju, prihod v Munchen pričakujejo naslednjega dne ob 7. uri, povratek pa ob 18. uri ali po dogovoru. Cena izleta je 50 nemških mark. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, prijavite pa se najkasneje do 28. januarja. KRAJEVNA SKUPNOST TREBIJA 64224 GORENJA VAS razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo dela objekta "DOM POD PLANINO" na Trebiji s pripadajočim zemljiščem (z.k.vl. 293 k.o. Trebija, pare. št. 137/1; zemljišče pod objektom 487 m: in dvorišče 650 m-), ki bo v soboto, 9. 2. 1991, ob 10. uri, v prostorih Krajevne skupnosti. Izklicna cena je: 1.478.400,00 din s pogojem sklenitve pogodbe in najmanj 50 % plačila kupnine v 15 dneh po dražbi, preostali del pa najkasneje do 31. 12. 1991, neplačani del se valorizira. Objekt se prodaja delno za določen Čas še zaseden. Prednost nakupa za izklicno ceno imata dosedanja najemnika. Interesenti za nakup morajo vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene v korist žiro računa KS Trebija št.: 51510-645-60660 in to najkasneje 3 dni pred dražbo ter pred dražbo izkazati vplačilo. Podrobnejši razpisni pogoji, ogled in informacije osebno ali po telefonu 68-571 v sredo od 15. - 17. ure in v petek, od 8. -10. ure. PREJELI SMO /abilo elničarjem ivovarne Laško Odbor delničarjev Gostilniške pivovarne d. d. Laško tnašnje Pivovarne Laško) vabi e lastnike oz. njihove dediče ■Inic te pivovarne, naj mu vsaj 'o 5. februarja 1991 sporočijo v oje naslove. Gre za uveljavljanje premoženjskih pravic na podlagi zakona o denacionalizaciji. Delničarji oz. njihovi zakoniti dediči Gostilničarske pivovarne d. d. Laško naj pisno sporočijo svoje točne naslove začasnemu predsedniku ali tajniku odbora delničarjev Janezu Škrlju ali inž. Pavlu Fleretu, na naslov: Čevica 2/11, 61370 Logatec, informacije pa posreduje Odbor delničarjev po telefonu 061/741-256 vsak dan med 10. in 12. uro. Odbor delničarjev sporoča, da bo pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji pripravil spoznavno srečanje delničarjev oz. njihovih dedičev, da bi skupaj urejali odnose s sedanjo Pivovarno Laško. Odbor (razlaščenih) delničarjev je s Pivovarno v Laškem t. j. z njenim sedanjim vodstvom že vzpostavil korektne stike in upa, da bodo vzpostavljeni stiki pripomogli k razrešitvi zapletenega delničarskega vprašanja - v korist vseh z nacionalizacijo prizadetih delničarjev in sedanjega vodstva Pivovarne Laško. Začasni tajnik: inž. Pavle Frele Začasni predsednik: Janez Škrlj Začasni sedež Odbora delničarjev, Logatec, 23. januarja 1991 Seveda, boljše dimnikarske storitve Ko smo s strani oddelka za ljudsko obrambo izvršnemu svetu skupščine občine Škofja Loka predlagali razdelitev občine na tri rajone za opravljanje dimnikarske službe, nas je le-ta zadolžil za obvestitev javnosti o tem. Vse občane, podjetja in ustanove naj bi preko sredstev javnega obveščanja obvestili o dolžnostih in pravicah pri opravljanju dimnikarske službe. Morda po seriji sestavkov, ki bo očitno namenjena temu vprašanju, to sploh ne bo več potrebno. Dimnikarsko podjetje Kranj je v Gorenjskem glasu z dne 15. 1. 1991 objavilo sestavek z naslovom »Boljše dimnikarske storitve«. Ne da bi jim hoteli na veliko oporekati, moramo dodati svoj pogled. Resnica v vsakdanjem življenju ni nekaj samega po sebi, ampak rezultanta pogledov nanjo. V tem primeru za nas ni bilo važno, ali občani dimnikarjem pustijo opravljati njihovo delo in zakaj večkrat ne. Važno se nam je zdelo, da sploh premalokrat pridejo naokoli. Nadzora nad stanjem dimovodnih naprav tako v celoti ne morejo imeti, čeprav jih značaj dejavnosti k temu zadolžuje. Razlog je preprost. Premalo kadra za pokri- vanje terena, predvsem bolj oddaljenih naselij. Zakaj ne bi torej na območju občine poleg dveh obstoječih dimnikarskih rajonov oblikovali še tretjega in s tem hkrati dali vedeti: konkurenca je tukaj. Pa smo ga. Razpotegnjena Selška dolina in Podlubnik. Za izvajalca, ki ga bo predvidoma dobil, ne bo lahak in če stanje v rajonu ne bo v redu, ga bo izgubil. Dimnikarsko podjetje Kranj je bistveno boljše tehnično opremljeno kot začenjajoči zasebnik. Zato predvidevamo, da bi obdržalo mesto Škofja Loka z okolico z vso industrijo in ustanovami, ki so tam. Hkrati pričakujemo, da bo začelo zakonsko določeno pogosteje obiskovati gospodinjstva na tem območju in pri tem poleg požarno - varstvene opravljati tudi ekološko funkcijo. Zakonodaja verjetno ne bo prenesla skrbi za stanje dimovodnih naprav na občane same. To bi pomenilo prosto izbiro dimnikarja, neodvisno od rajona. Verjetno bo ostalo pri monopolu znotraj rajona in konkurenci za rajone. V primeru slabega dela izvajalcev v ostalih rajonih bo Dimnikarsko podjetje lahko razširilo svojo dejavnost še nanje. In obratno seveda. Ocenjevanje bo potekalo s preverjanjem poročil o delu na terenu v sodelovanju z inšpekcijsko službo. Za omogočitev konkurence ni nobenih zlih političnih razlogov. Dimnikarsko podjetje Kranj bo morda že jutri v zasebni lasti, pa zaradi tega samo po sebi ne bo nič bolj všečno. Š konkurenco želimo izboljšati kvaliteto storitev in s tem omogočiti občanom zadovoljstvo pri prepustitvi teh opravil za to kvalijiciranim delavcem, ter doseči zmanjšanje števila požarov v dimnikih in izboljšanje varstva zraka. Ker se osebna poznanstva ne sklepajo v nekajminutnih uradnih razgovorih, nikogar od izvajalcev še ne poznamo, ker smo pristojnost nad tem področjem prevzeli pravkar. Če smo komu mimogrede pripisali subjektivno odgovornost za nekaj, kar je povzročal dosedanji objektivni tek sistema, se opravičujemo. Mislimo, da smo bili v dosedanjih stikih z izvajalci in kandidati zanje korektni. Upamo, da bodo naši odnosi in odnosi konkurenčnih izvajalcev med seboj taki tudi v prihodnje. Nasvidenje na skupnem sestanku! Načelnik oddelka za ljudsko obrambo občine Škofja Loka Blaž Kujundžič Bioenergija je življenje Ne boste verjeli, ampak bioe-nergetski tretma je tudi prijeten pogovor. V teh kriznih časih, v tem pomanjkanju, Tomaž, a si čisto ponorel, mije nedavno tega rekel prijatelj. Da, prav zdaj potrebujemo najbolj prijetnega razgovora. Takrat namreč lepe energije potujejo od enega do drugega. Kot ovijalke nevidnih zelišč se ovijajo okrog teles. Ustvarjajo toplino. Toplino univerzuma, kozmosa. To so božanske energije. Kajti konfliktne situacije povzročajo bes, jezo, strah, obup... Kdo si to želi?! Nihče. Pa vendar, ko smo pahnjeni v položaj, ko se moramo braniti pred nekulturnimi, sadističnimi ljudmi - tudi v uniformah - nam vse kar popusti in uide nam grda beseda. Začne se prepir. Včasih letijo zobje po zraku. Ne, to je že za sodišče. Toda že ob večjem konfliktu občutimo slabost neugodno počutje, nekaj ur ali celo nekaj dni smo na sodelavca, prijatelja znanca, ženo, otroka, straše jezni. Ne moremo se pomiriti. Ne znamo se pomiriti, ker ne znamo in nočemo odpustiti. Bioenergetsko gledano: takrat imamo porušeno energetsko ravnotežje v prvih treh energetskih središčih in navadno še v srčni čakri (anahati). Zato nastanejo bolečine v prsih in trebuhu, želodcu. Posledica tega so med drugim: srčni infarkt in čir na želodcu. Vse izvira iz nevral-gičnih motenj. In iz tiste bedaste miselnosti: da se moramo kregati ...! Raje se držimo starega slovenskega pregovora: »TA PAMETNI ODNEHA.« Torej izogibajmo se konfliktnih situacij, tako doma, v službi, v družbi... Tako bomo izredno veliko naredili za zdravje. Če i ne moremo ljubiti, bodimo vsaj tolerantni! Odpuščajmo. Naučimo se odpuščati. Tako nam bo lažje. Nam in partnerju. Ce želite izvedeti več o bioe-nergiji, pridite 22. januarja na predavanje gospe Ivanke Janša ob 18. uri v Gasilskem domu ŽJ - na Jesenice. Vabi Društvo mejnih ved Jesenice. Jesenice. 2. 1. 1991 Tomaž Iskra Skoraj neokusno Gorenjski glas je dne 8. januarja v 2. številki na naslovni strani objavil zapis H. J. »Od vsega blišča, ostaja le drobec, spominska svečanost v Dražgošah, ki so si jo nekdanji borci uspeli na novo izboriti.« »Obletnica boja partizanov iz Cankarjevega bataljona s premočnim sovražnikom 9. januarja 1942... in... ni povšeči starim partizanom.« Besedi nekdanji borci povesta, da obstajajo tudi sedanji borci. Beseda stari borci pa, da so še tudi mladi. Prav je raba »boj je bojevala Slovenska narodnoosvobodilna vojska - Cankarjev bataljon proti okupatorjevi armadi in z bojem uspel, da so okupatorji prenehali z načrtovanimi izselitvami. « Hitler je boje v Dražgošah osebno spremljal, in s tem, ko je angažiral elitno vojsko, je potrdil nastajajočo Slovensko narodnoosvobodilno vojsko, kar je v ponos slovenski TO. Beseda nekdanji partizani ali stari partizani je v nekem smislu žaljivka, ki so jo prinesli tujci v naše kraje. Tudi nekateri novejši politiki rabijo besedo bivši partizani, nekateri se tako celo podpisujejo, ali pustijo, da jih tako titulirajo v novonastalih strankah. Prav je dosledno in dostojno imenovati Slovenska narodnoosvobodilna vojska, kar je to tudi bila vse do aprila 1945, ko se je spremenila v JLA. Slovensko ljudsko armado so priznavali zavezniki Velike Britanije, Amerike in Rusije, ki so imeli pri Slovenskem glavnem štabu svoje vojne misije. Maribor, 10. januarja 1991 Stane Bobek SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflUf) Iskra Na podlagi sklepa Odbora za raziskovanje pri Izvršnem svetu Skupščine občine Jesenice OBJAVLJAMO RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1991 S PODROČJA - energetskih virov, - surovinskih virov, - kmetijstva, - varstva okolja, - izboljšanja proizvodne organizacije in poslovanja, - družboslovja, - naravoslovja in medicine. Sodelujejo lahko: - delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij RS, - delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijava naj vsebuje: - naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma raziskovalno nalogo, - naslov raziskovalne naloge, - ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela, ter recenzorja, - izhodišče, cilj in namen dela, - utemeljitev in uporabnost rezultatov, - časovni potek in finančni predračun (s sofinancerji). Prijave sprejemamo do 1. MARCA 1991 na naslov: OBČINA JESENICE, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, Odbor za raziskovanje. Alojzij Žibert Pod Maryinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Bil sem obsojen na smrt Prijateljstvo med Slovenci in ruskimi partizani se je tako udomačilo, da v nočnih urah, ko ni bilo nadzornih kontrol, sploh nismo več stražili v strelskih jarkih, pač pa smo bili kar po posameznih hišah. V nočnih urah zaradi pogostega miniranja proge vlaki niso vozili. Vsako jutro so odšle na obhod po progi posebne ekipe z aparati za iskanje in odkrivanje min. Dobljene mine je bilo treba izvleči izpod šin ali pragov, jih razmontirati in šele potem, ko je bila celotna trasa proge pregledana, so pripeljali vlaki. Kmalu je nastopil čas, ko so partizani predlagali, da pristopimo v njihov tabor in gremo z njimi, kajti fronta se je močno približevala. To pa je bil povod za veliko razpravo o veliki odločitvi. Nikakor se v bunkerju nismo mogli zediniti, kdo naj gre prvi in kako naj celotno akcijo izpeljemo, da ne bi tudi doma občutili kakšnih posledic. Za posrednika med našimi in partizani sva bila določena jaz in moj dobri prijatelj Konrad Erjavšek. Pobeg naj bi potekal tako, da tega naši predpostavljeni na postojanki ne bi predčasno opazili. Doslej nas niso preštevali, vedno pa jih je bilo tudi precej na terenu po progi in na drugih stražarskih mestih. Prvotna zamisel je bila, da bi najprej odšli v partizane štirje Slovenci, drugi bi ostali doma, da bodo ob vdoru odprli španske jez- dece in vrata ter spustili napadalce v bunker. Zelo odločno smo mi postavili zahtevo, naj se po nepotrebnem ne preliva krvi, razen morda v silobranu ali pri tistih, ki bi se trdoživo upirali. Vsem naj se pobere le orožje, municija in ostala oprema. Dan pred odločitvijo je bil prvotni sklep in program nekoliko spremenjen. Določeno je bilo, da gre Erjavšek in še nekdo takoj v ukrajinske partizane, ostali pa ostanemo doma v bunkerju in pripravimo vse potrebno, da ne bi ob zasedbi prišlo do prelivanja krvi in ubijanja. Po tem spremenjenem planu sem bil določen, da ob času moje straže odpremo vrata še drugi skupini, ki naj potem privede naslednjo noč partizansko četo, ki zaradi kamujlaže uprizori napad in nas odvede s seboj. Vse je potekalo lepo po načrtu, toda naslednji dan je bilo vse izdano. Vse, ki smo bili ob pobegu na stražah, so odpeljali na zaslišanje v Malin. To mesto je bilo takrat že proglašeno zaradi bližine fronte, ki je divjala okrog Kijeva, kot frontno zbirališče. Zasliševanje je bilo v nekdanjem šolskem poslopju. Vsa krivda se je čedalje bolj zvračala nadme. Vojaški tožilec, neki oficir, je predlagal smrtno kazen. Mrzel pot me je oblil po vsem telesu in skoraj, da nisem padel v nezavest. Moj zagovornik, višji narednik (štabsfeldwebel) je povzel besedo: »Meine Herren! Pri tem primeru se vidi tragika vojne. Fant je Slovan. Njegovo domovino so zasedle naše enote. Se mlad kmečki fant je moral od doma in brez prave vojaške priprave je prišel sem. Prepričan sem, da ni vedel, kaj dela, pač pa se je hotel samo izogniti fronte. Priporočam velikodušje in milo kazen!« Oficirji za mizo so se nekaj časa posvetovali, potem pa je predsednik - neki major, ukazal, naj vsi vstanemo. V imenu velikega nemškega reicha in voditelja Adolfa Hitlerja me je zaradi izdaje in prelomitve vojaške prisege obsodil na smrt z ustrelitvijo. Zaprli so me v šolsko klet. Ta je imela le malo okno zamreženo z železnim križem. Pred zaklenjenimi vrati je stal stražar. Bilo je poldne. V teh trenutkih nesreče, ko sem bil ves iz sebe, sem jokal in molil. Premišljeval sem svojo mladost. Pet otrok nas je živih, eden je umrl zaradi božjasti, ko je imel komaj tri leta. Živeli smo na kmetiji, ki ni dajala dovolj živeža za preživljanje in je moral oče na dnino k drugim kmetom ali za priložnostnim zaslužkom. Nikoli ga nisem videl pijanega in nikoli, da bi šel z mamo zaradi zabave v gostilno ali na priboljšek. Mama je bila vedno bolehna, večkrat močno bolna in na različnih operacijah. Oba sta nas vzgajala v veri, poštenju, skromnosti in marljivosti do dela. Sebi sta pritrgovala, da je bilo za nas. Pokrižala sta me, ko sem odhajal od doma in vsi smo jokali-Nad našo domovino se je s prihodom Nemcev razgrnil oblak negotovosti, trpljenja in smrti. Otrok sem moral po svetu. Vse dotlej me je varovalo Jezusovo in Marijino srce, ki mu je bila posvečena nasu družina. Za gotovo vem, da me ves čas odsotnosti od doma spremlja atova in mamina molitev, njihove prošnje za srečno vrnitev in njihove skrbi in solze. Sam Bog ve, kaj delata v tem trenutku, ko čakam tu in si bom morda moral sam kopati jamo za svoj grob. rfe-Tega ne bom storil! Pred sabo v kleti sem videl kamen, v katerega $* bom zadnji trenutek pognal tako, da si bom pred temi rablji razbil lobanjo. Skozi zaprta vrata sem zaklical stražarju in ga prosil, naj mi da košček papirja, da napišem poslednje pismo staršem, bratom sestri. Obljubil je, toda papirja mi ni dal. Pokleknil sem k zidu in molil tako goreče, da bi se zid omehčal, če bi bilo mogoče. Priporočal in izročil sem se brezjanski Mariji, saj je bila tudi ona v tej vojni pregnana s svojega doma na Brezjah. In glej čudež, rešitev se je približevala. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN (mšm&m^lGLAS Ob novem slovenskem filmu Ječarji SLOVENSKI 0RWELL1990 Za slovenske razmere je vsak nov film prav gotovo dogodek posebne vrste. Že zato, ker pri nas filmska produkcija filme enega leta lahko nasteje na prste ene roke. Po drugi strani pa vsak nov slovenski film preskuša, ali se je ozračje nenaklonjenosti do slovenskega filma pri ____gledalcih že kaj spremenilo. Na takšno pot se je vsekakor podal tudi novi slovenski film Ječarji v režiji Marjana C iglica. S slovenskim filmom je zad- stva nekdanje Kulturne skup- nja leta nekako takole: ko se film rodi in stopi ves svež v areno pred kritična očesa ocenjevalcev, nasršenih kritikov in tudi bolj naklonjenih poznavalcev, se prepusti milosti in nemilosti gledalčevega odziva. Zadnja leta - pravzaprav že kar deset let - slovenski film pri nosti Slovenije so bila preveč okleščena, morda pa je pred ta film vskočilo tudi nekaj 'agresivnejših' projektov. No, filmu ni bilo usojeno, da bi šel v pozabo, še preden bi nastal. Lani seje denar vendarle našel, film smo posneli, veliko prizorov tudi na Brdu pri Kranju in ko- filmskem gledalstvu ni cenjen, nec preteklega leta je bil nared. Večina filmov je, potem ko so Premiera je bila predvidena si. ga ogledali najbolj radoved- novembra na Dnevih sloven-ni< izginila iz kinodvoran. Slo- skega filma v Celju, pa so vse venskemu filmu poznavalci skupaj žal preprečile poplave, kitajo hermetičnost, ki ga od- Prireditev je prestavljena na fe-daljuje od sposobnosti dojema- bruar, no, in Ječarje bomo nJa najširšega filmskega občin- kljub vsemu promovirali na-stva in tudi od filmske kritike, slednji mesec svečano kot vsa-vprašanje pa je seveda, ali ne kemu filmu pritiče." nastajajo takšni filmi "prezgodaj". Nekateri od teh so namreč danes že povsem drugače gledljivi. .. Za novi slovenski film Ječar-ki je nastal v produkciji Stu- dia 37 prav gotovo ne veljajo takšna razmišljanja. Celo nasprotno. Morda bi se celo kaza-lo vprašati, ali ni po filmu Do konca in naprej, ki je po dolgem času spet privabil v kino gledalce, nov zasuk k pridobivanju slovenskega filmskega gledalca tudi film Ječarji. Glede na tradicionalno vljudno hladen odziv premierskega občinstva, ki si je novi film ogledala minuli torek v Cankarjevem domu, bi sicer kaj težko napovedali polne kinodvorane. Toda sodobna "orvvellovska" tema, ki ji je pisec scenarija Željko Kozinc dal okvir kriminalke, bo po vsej verjetnosti ugajala. O novem filmu pa smo se pogovarjali z režiserjem Marianom Cialičem. Novi slovenski film Ječarji je ne glede na to, da gre za znanstveno fantastiko, v bistvu politi-ce"film - zloraba oblasti nad človekom. Ali so ustvarjalce filma "avdihnile kakšne znane domače razmere? V novem slovenskem filmu Ječarji igrajo: Ksenija Mari nkovič, Svetozar Cvet kovic, Ivo Ban. Polde Bibič, Marjeta Gregorač, Gojmir Le-šnjak, Janez Hočevar. Scenarij je delo Željka Kozinca, direktor fotografije je Valentin Perko, glasba Jurij Korene, montaža Stane Kostanje vec, režija Marjan Ciglič. Ali bo sedanje politično dogajanje pri nas filmu kaj zmanjšalo vznemirljivost, ki naj jo film takega žanra s političnim ozadjem prinaša gledalstvu? "V zadnjem času so se politični sistemi zelo natančno profilirali, ni več nobenih kriterijev. Če je bil Orvvell 1984 še utopija, bi zdaj lahko rekli, da je Orvvell tako rekoč že naš vsakdan, nič ni več izjemnega, nič ni skritega, nič tudi najbolj nemogoče nas več ne more presenetiti. Utopija postaja stvarnost v v tem svetu. Prav to pa skuša moj film predstaviti, seveda po naše, v našem prostoru. Film išče vzporednice kot so geron-tokracija, 'nevarna mladina' in Imate občutek, da bo film dobro sprejet - tako glede teme, ki jo prinaša in tudi žanrsko? "Med slovenskim filmom kot institucijo in občinstvom že nekaj časa stoji domala nepredirna stena. Mislim, da jo je prav zdaj predrl Jureta Perva-nje film Do konca in naprej, Ječarji pa prav tako ubirajo takšna pota. Skratka, ustvarjalci filma smo se trudili za neko novo ozračje okoli slovenskega filma. Po dolgem zatišju se mi zdi, da se vendarle nekaj zdaj spreminja. Naš film se seveda v primerjavi s tujim izborom ne more primerjati. Toda glede na možnosti, s katerimi pri nas naredimo film, potem prav gotovo za enak vložek slovenski ustvarjalec da v film več kot pa recimo ameriški. Slovenski film se sicer trudi, da bi bil gledan, pa mu to ne uspe, zelo pogosto se to dogaja. Gledalec pa je razumljivo razvajen, vedno Štiriindvajset ur glasbe MOZART POVEZUJE EVROPO Ljubljana - Ljubitelji klasične muzike, častilci Mozarta pa sploh, bodo v nedeljo, 27. januarja, na obletnico rojstva W. A. Mozarta, imeli radio naravnan na III. program Radia Slovenije. Ljubljanska radijska postaja se bo namreč s celodnevnim prenosom koncertov iz desetih evropskih mest na ta način vključila v počastitev glasbenega genija, ki se mu v letu 1991 (ob 200-letnici smrti) klanja vsa kulturna Fvropa. Nedeljski glasbeni praznik na radijskih valovih je seveda le uvod v glasbene prireditve, ki se bodo v tem Mozartu posvečenem letu odvijale tudi naslednje mesece. Nedeljski dogodek, ki ga organizira Evropska zveza radijskih postaj, se začenja že ob 8. uri zjutraj, bo prenašalo neposredno osemnajst radijskih postaj, med njimi tudi vse jugoslovanske. Pred prenosom koncerta iz Prage, ki se začenja ob 9. uri, b° najprej na sporedu resna glasba iz ljubljanskega studia. °ve uri bosta minili ob poslušanju Praške simfonije št. 38, nato sledi koncert iz Dresdna. Ob 11. uri se vključuje v prenos Dunaj in sicer z izvedbo Misse Solemnis K 337 ter deli drugih glasbenikov. Zgodnje Mozartove simfonije bodo na sPoredu ob 13. uri iz Mantove, ob 14. uri prevzemajo glasbeno povezavo godbeniki iz Augsburga, uro kasneje pa Pariz. 0b 16. uri ne kaže zamuditi prenosa koncerta znamenitega 2t»ora londonske Westminstrske katedrale s sakralnim programom. Ob 17. uri bo nadaljevanje koncerta iz Haaga, ob 18. uri pa se bo v prenos vključila Bratislava. Rojstno mesto Salz-b"rg bo počastilo Mozarta ob 19. uri z izvedbo opere Čarobna piščal: nastopajo bruseljski Theatre de la Monnaie in nagrajenci pevskega tekmovanja akademije v Salzburgu. Zadnja nedeljska ura pa se bo iztekla z ljubljansko oddajo Puškin, Mozart, Salieri. Prav gotovo je takšen program dovolj velik razlog, da tega doslej največjega projekta neposrednih radijskih prenosov, kar so se jih lotile evropske radijske postaje, nikakor ne gre zamuditi. • L. M. vidi najboljši izbor stotih filmov svetovne produkcije. Izhod? Narediti je treba gledljiv film. In pri tem ni treba, da bi bila sporočilnost, pa kvaliteta kaj manjša." Okoli slovenskega filma se zadnje čase nasploh veliko dviguje prah. Ali se morda bojite za usodo filma pri nas? "Ne, ne bojim se. Film ne more izgubiti svoje funkcije, ne more enostavno izginiti, saj je predstavnik kulture nekega naroda, celo reprezentativen predstavnik, ki hkrati lahko največ pove o stanju kulture v neki sredini, na primer pri nas. Prej je bil indoktriniran in je zato zdaj tako na udaru. Upam, da ne bo ponovno indoktriniran. Gledam popolnoma realno na sedanja dogajanja, celo optimist sem, mislim, da se že začenja graditi neka nova simbioza med filmom in gledalcem in v tem je rešitev slovenskega filma. Prepričan sem, da bomo čez čas že lahko govorili o novem vzponu našega filma. Tudi čas bi že bil, kriza res že predolgo traja." Svoj prvi celovečerec Razseljena oseba ste posneli 1982, na svoj drugi film, če odštejemo televizijsko nadaljevanko Kugy, ste čakali skoraj deset let. Upajmo, da na tretji film ne boste čakali tako dolgo. "Odvisno je od Ječarjev. Če bodo dobro sprejeti, potem se bom novih projektov lahko lotil morda že kmalu. S scenaristom Željkom Kozincem pripravljava Zlatoroga." • Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler Razstavišče Veronika "Scenarij Željka Kozinca je podobno. Seveda vse na ravni nastal že leta 1986 in ga je spre- fikcije. Scenarist je izbral oblije' še pokojni Bojan Stih za Vi- ko znanstvene kriminalke, film b°- Kasneje je scenarij prevzel Pa seveda ni duhamoren, pač Studio 37, a je že povsem pri- pa tudi z določeno mero hu-Pravljen še čakal dve leti, seve- mome distance šepeta svoje da iz finančnih razlogov.' Sred- sporočilo." SLIKE IN GRAFIKE ANDREJE PEKLAR V razstavišču Veronika v Kamniku je decembra in še januarja razstavljala slike in grafike mlada akademska slikarka Andreja Peklar, ki se je šolala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Subjektivno duševno stanje, ki ga v gledalcu vzbudi realistična (naturalistična) slika, je popolnoma drugačno od tistega, ki ga vzbudi abstraktna - nepredmetna. Abstraktna podoba daje veliko večjo možnost in svobodo subjektivnih predstav in asociacij. Abstraktna slika ne predstavlja (nekaj), ampak SE predstavlja! Če pojmujemo slikarstvo Andreje Peklar kot nepredmetno (konkretno, abstraktno), je to nujno mišljeno aposteriorno. Zdi se, da izhaja večina njenega slikarskega izkustva iz konkretnih mimetičnih izkušenj, znanj in zaznavanj. Del razstavljenega gradiva, njeno (še) povsem figurativno slikarstvo, nas o tem prepričuje. To so oljne slike moških figur (modelov), slikarsko rešene v čistih ploskvah modrih in zelenih odtenkov, z občutkom za barvno prefinjenost. Tudi slika, pravzaprav diptih, ateljejskega inte-rierja, je zgovorna v svojih poenostavitvah in barvno ubranih rešitvah, žlahtnih sivinah. V »abstraktnih« slikah Andreje Peklar oble forme in vertikale, kot nosilci racionalno pretehtanih tran-sparentnih »barvitih sivin« plastijo sliko in ustvarjajo navidezno tridimenzionalnost (prostorskost). Modri, rdeči ali rumeni pravo-kotniški liki kot akcenti v kompozicijah (reminiscenca na Mon-driana!?), še bolj pa igra naključij barv, ki se cedijo po platnu, kažejo na vse večje eksperimentiranje v smislu odmika od mime-sisa. Ravno v abstraktnem slikarstvu pa v večini primerov NE gre za eksperiment, ki naj bi odkrival, ampak zadostuje njegov izid. Kljub vsemu pa v celotnem ustroju slik Andreje Peklar, v pomenskih elementih, lebdečih v neznanem, še vedno slutimo možnost delnega prepoznavanja. V slikarskih litografijah, v črno-beli in barvni izvedbi, še prepoznavamo predmetni svet kot tihožitja, ki pa težijo k vse večji redukciji in poenostavitvam. To likovno eksperimentiranje je problematika, ki se ozko veže na njeno slikarstvo. Dušan Lipovec CVETO SEVER PREDSTAVLJA Kranj - Jutri, v soboto, ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču premieru nove lutkovne predstave Cveta Severja Rdeča kapica. Predstava je nastala po Severjevi zamisli, s sceno sodeluje Saša Kump. lutke - marionete je izdelal Dušan SokliČ. In kakšna predstava se obeta? Cveto Sever zagotavlja, da bi se tudi s tako posodobljeno pravljico o Rdeči kapici strinjala tudi brata Grimm. Iz pravljice seveda ni izpustil nobene glavne osebe, niti strašnega volka ni pozabil, le tako strašen ni, kar je seveda v pravljici tudi mogoče. In babica, kdo ve ali je bila pojedena zares, ali pa se ji je vse skupaj sanjalo. Vse odgovore daje nova Rdeča kapica primerna za leta tja od 3. pa do 103. leta. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled spominska razstava fotografskih del Toneta Marčana, mojstra EFIAP. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akad. slikar France Slana. PREDDVOR - V hotelu grad Hrib v Predvoru razstavlja slikarka Marta Jakopič - Kunaver. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled mednarodna razstava karikatur na temo Televizija. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slovenskih ljudskih ornamentov s kmečkih skrinj Nade Šalamon in pero-risb Nevenke Virant. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije na temo Beneške maske Franci Kolman. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža je na ogled klubska razstava črnobelih fotografij Foto kinokluba Radovljica. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava likovnih del oblikovalca Zdravka Dolinska. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Silvestra Plotajsa - Sice. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Marijan Jesenovec. V galeriji Fara je na ogled prodajna razstava Novi vitraž oblikovalke Lene Sajn. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa je možen ogled le po predhodni najavi na upravi muzeja. TRŽIČ - V kulturnem domu v Lomu pod Storžičem bo v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri premiera komedije Janeza Jalna Lesena peč v režiji Ludvika Sokliča. Predstavo je pripravil KUD Lom pod Storžičem. KAMNIK - Danes, v petek, ob 19.30 bo v prostoru nad kavarno Veronika diapredstava z naslovom Finska. Ob glasbi in diapozitivih bo deželo predstavil Marko Vrabec. VITRAŽI LENE SAJN V ponedeljek, 21. januarja, so v galeriji FARA v Škofji Loki odprli razstavo vitražev oblikovalke Lene Šajn iz Kranja. Tokrat se predstavlja z oknicami v zanimivi kombinaciji zalede-nelih in modrih stekel, pa tudi s toplimi barvami zemlje in jeseni. "Rada imam stekla," je dejala ob otvoritvi Lena Sajn, "in sama sebe včasih ne razumem, kje najdem toliko potrpljenja, da zdržim ure in ure pri enem vitražu, ki ima še vrsto vmesnih obrtniških faz. Sliko v olju naredim mimogrede...". Razstava bo odprta do 15. februarja. • D. Dolenc PREDSTAVITEV GROSLJEVE _POEZIJE_ Kranj - ZKO Kranj prireja danes, v petek, ob 19.30 uri v modri dvorani gradu Kieselstein, v Tomšičevi ulici, literarni večer s pesnikom Markom Elsnerjem Grošljem ob izidu njegove nove pesniške zbirke Memento Mori. Hkrati bo v istem prostoru tudi razstava likovnih del Darka Burje. Za glasbeni del prireditve bo poskrbel duo Tanta 2. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ GLASBENI VEČER Kranj - Na osnovni šoli v Besnici bo jutri, v soboto, 26. januarja, ob 19.30 glasbeni večer, ki ga prireja Moški pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom dirigenta Egija Gašperšiča. V prvem delu prireditve bosta nastopila znana slovenska operna pevca Zlata in Dragiša Ognjanovič s samospevi Schuberta, Simoniti-ja, Ipavca in Michla. V drugem delu pa bo predstavljena spevoigra za soliste, zbor in klavir z naslovom Kovačev študent, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec. Solisti bodo: Zlata Ognjanovič - kovačeva žena Meta, Franci Prime - kovač Stane Mihelič -kovačev sin Janez in Tone Peternel - poštar Žan. Novo v kinu TENKA LINIJA SMRTI Glavne vloge: Kiefer Sutherland, Julia Roberts, Kevin Bacon Režija: Joel Schumacher Vsaka filmska generacija je imela svoje potovanje. Potovanje kot simbol, v katerem se odkrivajo nova obzorja še nevidnih in nedoživetih stanj, pravzaprav pomeni manifest posamezne generacije. Do 50. let so generacije odkrivale najskrivnejše kotičke zemlje na vseh kontinentih, potovali so v središče zemlje, v vesolje in človeško telo. V 60. letih se potovanje obrne navznoter: z omamljujočim vetrčkom svobode, se generacije 60. let s pomočjo halucinogenih drog odpravi v komplicirane globine človeškega uma. 70. in 80. leta označuje potovanje v svet novo-izgrajenega biznisa, v futurološka postnuklearna mesta in puščave, v pošastne možnosti kloniranja in genetskega inženiringa, v morske globine in najoddaljenejše galaksije. Velika širina prostora in časa, prepletanje mikro in makro svetov, označuje že več kot samo lahko utrujenost ideje. In predvsem dilemo: katero je tisto potovanje, ki je še preostalo, ki je sploh še možno za generacijo devetdesetih? Bomo zgolj vegetirali ob izkušnjah predhodnikov. Fascinanten in hkrati edino logičen odgovor nudi film Tenka linija smrti. Manifest naše generacije je smrt, od koder se še nihče ni vrnil, da bi nam povedal, kako je tam. Cinično in morbidno, ampak za junake naše zgodbe edino sprejemljivo. Kiefer Sutherland izumi način, po katerem je možno po polmi-nutni totalni smrti (srce ne dela, dihanja ni, linija na monitorju je ravna) tistega, ki potuje, spet obuditi k življenju in ga vprašati, kaj je »tam čez« videl. Sčasoma se čas smrti podaljšuje na dve, tri, štiri, pet minut..., seveda vzporedno z nevarnostjo, ki tovrstnim pustolovščinam pritiče. Razvoj dogodkov in končno spoznanje - vse to ostane na ravni briljantne osnovne ideje. Tempo filma ne pade niti za hip, kar ni poceni rešitev. Najlepše pa je to, da se pod napeto in gledljivo zgodbo, z znanimi in priljubljenimi igralci, skriva še tista tiha in ostra britev, ki se ti zareže nekam globoko noter in rečeš: »To je to.« 2. S. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Varčevalci banke Les Prijavite svoje terjatve Kranj, 24. januarja - Marjan Colja, stečajni upravitelj banke Les d.d. Ljubljana, nam je obljubil, da bo bralce Gorenjskega glasa tekoče in podrobno obveščal, kaj se dogaja s prihranki v banki Les. Več kot polovica varčevalcev banke Les je z Gorenjske, kar je razumljivo, saj je nastala pod okriljem Elana. Po dosedanjih podatkih je varčevalcev (hranilnih knjižic) približno 17 tisoč, od tega 10 tisoč z Gorenjske. Banka Les d.d. Ljubljana je od 21. decembra v stečajnem postopku, zakon seveda predpisuje natančno določene postopke, ki jih morate poznati, da boste lahko uveljavili svoje terjatve. Pomagali vam bomo, kolikor je v naši moči, saj nam je stečajni upravitelj Marjan Colja obljubil, da bo za Gorenjski glas redno pošiljal obvestila. V tem trenutku je najbolj pomembno, da svoje terjatve prijavite sodišču, prijaviti morate torej, koliko vam dolguje banka Les. Za varčevalce je stečajni upravitelj organiziral posebno pomoč, za upnike - varčevalce z Gorenjske v športni trgovini Elana v Begunjah, kjer se lahko oglasite od 8. do 15. ure, z ljubljanskega območja pa na sedežu banke Les na Gru-barjevem nabrežju 6 v Ljubljani. Tam imajo pripravljene obrazce za prijavo terjatev, dobili boste potrdilo, s seboj pa morate prinesti hranilno knjižico in osebno izkaznico. Ker je upnikov veliko, so napravili razpored: hranilne vloge nad 100 tisoč dinarji bodo vpisovali do 25. januarja, od 50 do 100 tisoč dinarjev od 28. januarja do 1. februarja, od 10 do 50 tisoč dinarjev od 4. do 8. februarja, do 10 tisoč dinarjev pa od 11. do 15. februarja. Zamudniki pa bodo terjatve lahko prijavili od 18. do 20. februarja. IZ LETA 1938 Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine Kranjska industrijska družba, KID, je največje in najmo-derneje urejeno železarsko podjetje v Jugoslaviji in na Balkanu. Družba je bila ustanovljena leta 1869 v Ljubljani po združitvi tvrdke L. C. Luckmann, Čari C. Holzer in V. Seuing von Pothorn. V začetku je imela družba le parni mlin v Ljubljani, ki pa je bil kasneje opuščen, ko je družba prenesla svoje delovanje na Gorenjsko, kjer je pokupila razne, že dolgo obstoječe manjše železarske obrate. Leta 1870 je kupila družba od Karla barona Zoisa posestvo in obrate na Javorniku, v Bohinjski Bistrici in v Rado-vni, leta 1871 od Viktorja Ruarda posestvo in železarske obrate na Jesenicah, v Mojstrani, na Begunjščici, Jelovci, Pokljuki in Belci, leta 1873 pa še posestva in obrate barona Dietricha. Pozneje je družba prevzela še rudarstvo v Petrovi gori pri Topuskem. Prvi predsednik upravnega odbora KID je bil Mihael Angelo Zois, zadnji iz slavnega rodu Zoisov. Podjetje je kmalu združilo vse svoje obrate na Jesenicah in javorniku. Zgradilo je tudi veliko železarno v Skednju pri Trstu in žičarno v Bistrici v Rožu na Koroškem, ki pa danes nista več v sestavu KID. Vsi obrati na Jesenicah in na Javorniku so leta 1929 prešli v posest jugoslovanske finančne skupine, ki jo predstavlja Avgust VVesten iz Celja. V teku naslednjih let so bile izvršene velike investicije za racionalizacijo, razširitev in modernizacijo obratov. Produkcija seje polagoma razširila na razne nove izdelke, ki se do tedaj v Jugoslaviji še niso izdelovali. Osnova in predpogoji za nastanek in razvoj železarske industrije v okolici Jesenic so bili nekdaj železarna in manganova ruda, prostrani gozdovi, ki so dajali les za oglje, in pa bogata vodna sila za pogon. Vsi ti predpogoji za današnjo industrijo nimajo več toliko pomena, saj so zaloge rud že izčrpane in jih je treba dovažati od drugod, oglje pa je nadomestil premog. Sedaj obsegajo družbeni obrati lastne rudnike pri Prijedoru v vrbaski in pri Vojniću v savski banovini ter plavž, valjarne in druge železarske obrate na Jesenicah in Javorniku. V svojih tovarnah proizvaja KID sledeče proizvode: vsakovrstne polizdelke (ingote, ca-glje raznih oblik, plamene in platine v vseh dolžinah in težah), paličasto železo, betonsko železo, razno ključavničarsko in kotno železo, toplo valjano trakasto železo, valjano žico in tračnice do 24 kg profila; kvalitetno pločevino za najrazličnejšo uporabo (fino, črno, dekapirano in pocinkano), vlečeno žico, hladno valjano trakasto železo, vzmeti za pohištvo, vsakovrstne žičnike za stavbarstvo, livarstvo, čevljarstvo in ladjedelstvo; najrazličnejše dimenzije vsakovrstnih cevi, cevi za pohištvo, za vodovode, paro-vode, plinovode in pocinkane cevi; posebna izdelava in edina v državi za Isteg betonsko železo in v zadnjem času kvalitetne elektrode za električno in acetilensko varjenje. Stalež delavstva je znašal konec 1. 1938 3.350 delavcev in 315 nameščencev, skupaj 3.665 uslužbencev samo pri delih v tovarnah, ne oziraje se na zunanja gradbena, investicijska in rudniška dela. Podjetje ima za svojo širšo okolico velikanski gospodarski, nacionalni in socialni pomen. Vsa visoka Gorenjska, ki obsega sicer pokrajinsko najlepše dele naše domovine, bi bila brez jeseniške industrije gotovo naša najrevnejša pokrajina. Saj živi skoraj ves radovljiški okraj posredno ali pa neposredno od jeseniških železarn. Leta 1938 je izplačala KID samo na delavskih mezdah 78 milijonov dinarjev. Ta denar, izplačan neposredno najšibkejšemu sloju, pride potom trgovcev in obrtnikov takoj zopet v obtok in poživlja naše narodno gospodarstvo. Tovarne leže na državni meji sredi naše najbolj tujskoprometne pokrajine. Številni tujci si po življenjskem standardu na Jesenicah ustvarjajo svoje pojme o življenju in gospodarskem stanju v naši državi. Delavske mezde pri KID so najvišje mezde v železarski industriji na Balkanu. Povprečna dnevna delavska mezda je v letu 1938 znašala 67 din. Uslužbenci stanujejo deloma v tovarniških stanovanjih, deloma pa v lastnih delavskih domovih, za katere jim je KID odstopila brezplačno zemljišče. Samo v zadnjih dveh letih je družba prispevala nad 3 milijone dinarjev skoraj brezobrestnega posojila delavcem za zgradbo lastnih domov. Za izobrazbo domačih strokovnih moči je ustanovilo podjetje lastne kovinarsko nadaljevalno šolo, ki jo obiskuje 36 gojencev. KID vzdržuje 10 štipendistov v Drž. rudarski šoli v Celju, izdaja lasten tovarniški časopis za strokovno izbrazbo delavcev, prireja skupne tovarniške izlete, ki se jih je leta 1938 udeležilo nad 6000 delavcev in njihovih svojcev. Letošnjo zimo je priredila KID tovarniški smučarski dan, ki je bil po številu udeležencev dosedaj največji smučarski izlet v Jugoslaviji sploh. Razširitev kovačnice čaka na boljše čase Uko spet počasi povečuje izvoz Stare težave premagali, boj za preživetje pa je seveda zdaj trd tudi za kroparske kovače. Kropa, 22. januarja - Kroparski Uko je eno redkih podjetij v radovljiški občini, ki v nedavnem poročilu izvršnega sveta o gospodarskih razmerah, ni posebej omenjeno, kar seveda pomeni, da posluje bolje kot drugi. Tudi v banki se Uko uvršča v najvišji bonitetni razred. Vendar pa je tudi v Uko boj za preživetje trd, vse manj računov je plačanih, zato morajo pri drugih podjetjih najemati posojila in trenutno so zadolženi za dvomesečno realizacijo. Pred petimi leti je imel kroparski Uko kopico težav, polnile so časopisne stolpce, večkrat jih je obravnavala tudi radovljiška vlada, zastavljala so se vprašanja, ali bo kovaštvo v Kropi povsem zamrlo. Pred štirimi leti je direktor podjetja postal Rado Zupan, ki so mu prav zdaj zaupali še en mandat, stvari so se počasi začele urejati, izboljšali so se medsebojni odnosi. Seveda pa poslovanja ni moč izboljšati čez noč, kar je nemara najbolj primerno pojasniti z izvozom. Uko je začel izvažati na začetku sedemdesetih let, ga stalno povečeval in na tuje prodajal celo 60 odstotkov proizvodnje, pred petimi leti pa je izvoz povsem usahnil, padel je dobesedno na ničlo. V zadnjih letih so spet uspeli najti nekaj kupcev v Nemčiji, Avstriji in Švici in izvozijo 20 odstotkov proizvodnje. Plačanih vse manj računov Likvidnostni problemi so tudi v Uko vse večji, na bančna posojila ne morejo računati, najemajo jih pri drugih podjetij in trenutno znašajo 300 tisoč dinarjev, kar predstavlja vrednost dvomesečne realizacije. Vse manj računov je plačanih, pravi direktor Rado Zupan, za plače in prispevke denar še nekako zberejo, vse ostalo pa rešujejo s poboti. Plače so trenutno slabe, povprečje znaša 5.500 dinarjev, kar je pod republiškim povprečjem. Zaradi težav z likvidnostjo jih ne upajo povečati, saj 45 članski kolektiv v boju za preživetje res lahko računa samo nase. V druge republike zaradi neplačanih računov praktično ne prodajajo več, med neplačniki pa je tudi vse več slovenskih podjetij, zato iščejo rešitev v večjem izvozu. Z novim italijanskim kupcem se dogovarjajo o dodelavnem poslu, s čimer bi rešili problem oskrbe z materialom, ki ga zaradi slabe likvidnosti vse težje plačujejo. Poleg tega pa gre za material, ki ga pri nas, za kovanje izredno mehko surovino, ki omogoča lažje in lepše oblikovanje. Seveda pa je pri umetnem ko-vaštvu delo, bolje rečeno znanje kovačev zelo pomembno, v ceni ima kar 70-odstotni delež, material torej le 30-odstotnega. Nekaj izdelkov bo oproščenih davka Umetno kovaštvo Kropa ohranja tradicijo kroparskih kovačev, po vojni je bilo priključeno Plamenu, leta 1956 pa je šlo na samostojno pot, letos torej praznuje 35-letnico. Pro- izvodnja je vse do danes ostala obrtniška, stroje uporabljajo le za nekatere izdelke oziroma za njihove sestavne dele, v vsakem pa je še vedno nekaj ročnega. Seznam Ukovih izdelkov je dolg, predstavljene imajo v tovarniški prodajalni, ki je hkrati seveda izložba, približno 150 jih je. Že pred leti so zastavili akcijo za oprostitev plačila 13-odstotnega prometnega davka zaradi ročnega dela za približno 100 izdelkov, odobritev so dobili za 40 izdelkov, pri strokovni presoji je sodeloval etnolog Janez Bogataj. Akcija še ni speljana do konca, saj morajo štampiljke na papirje pritisniti še v radovljiški občini. Za kovače več zanimanja V Ukovi kovačnici še vedno kujejo po starem, delo je zahtevno in naporno, pogoji dela so težki. Načrte preureditve kova- čnice so zaradi težav z likvidnostjo odložili na boljše čase, prizidek bo moral počakati, tudi za nove stroje ni denarja. Ze pred časom so skušali prodati zemljišče v Kropi, ki ga ne p0' trebujejo, vendar se je stvar zataknila pri prehodu družbene v zasebno lastnino, kar nemara zdaj ne bo več problem. Kovači imajo beneficirano delovno dobo, zato so starejši že odšli v pokoj, ostal je 'e eden, drugi pa delajo občasno še honorarno. Mladi se v preteklih letih za ta poklic niso odločali, svoje je napravilo tudi usmerjeno izobraževanje, saj se v Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah za ta poklic ne izučijo, prakso pa so imeli le tri tedne. S sodelovanjem lipniške osnovne šole so pred leti uvedli kovaški krožek, otroci so prihajali v Uko in nekaj so jih uspeli navdušiti za kovaški poklic oziroma umetno kovanje. Nedvomno pa bo svoje napravila tudi vse večja brezposelnost. • M. Volčjak BPT v pričakovanju stečajnega postopka Pomembna je prava diagnoza Tržič, 22. januarja - Reševanje BPT ni le v tem, da se iz meseca v mesec zagotavljajo plače delavcev, temveč je treba postaviti pravo diagnozo in vendar že ukrepati, strokovnjakom, ki se bodo zagrizli v reševanje BPT, pa nuditi vso pomoč, so si bili na torkovi seji enotni člani izvršnega sveta. Bo novi ekipi, ki jo sestavljajo v.d. direktor Jakob Šta-buc, bivši direktor SGP Tržič, in zunanja sodelavca Slavko Teran ter bivši Elanovec Tone Jeglič skupaj z notranjimi sodelavci, uspela prisilna poravnava, na katero računajo, se sprašujejo člani izvršnega sveta. BPT bi po najnovejših izračunih potrebovala vsaj 20 milijonov dinarjev za vzdrževanje tekočega poslovanja na doseženi ravni. Novo vodstvo je upalo na ponovno pomoč republike - lani so tu dobili 12 milijonov kredita - vendar so bili razgovori z republiškim sekretar- jem za industrijo in gradbeništvo Izidorjem Rejcem tokrat neuspešni. Nobene pomoči ne bo, dokler se v tovarni ne bodo odločili ali bodo družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali kaj podobnega. Zadnji rok je marec 1991. Ce se do takrat ne bo reorganizirala, bo BPT morala republiki vrniti tudi teh 12 milijonov dinarjev. Prav tako pa ne bo dobila nobenih kreditov od banke. Reorganizacija pa bo do roka lahko izvedena le, če bo novi poslovodni ekipi uspelo doseči prisilno poravnavo z upniki. Sestanek z italijanskim podjetni- kom, ki je bil napovedan za 23. januar, je prestavljen na kasneje, kar je razumljivo, saj v današnjih nestabilnih časih ne moremo pričakovati s te strani prevelike vneme. Vrsta odprtih vprašanj torej. A vodstvo vseeno upa na uspeh. Proizvodnja teče naprej, BPT je prišel na trg s kvalitetnimi novimi dezeni, ki se jim obeta dobra prodaja in nadaljevali bodo s proizvodnjo za celostno opremo stanovanj. Če bo prišlo do stečaja, računajo, da do likvidacije vendarle ne bo prišlo. Priprava mednarodnega tenderja je v zaključni fazi. Skupini zunanjih strokovnjakov se je zdaj priključil še Slavko Teran. Končna odločitev o nadaljnji usodi BPT je odvisna od odločitve Temeljnega sodišča Kranj. Člani izvršnega sveta danes ugotavljajo, da bi morah že vsaj pred pol leta postaviti komisijo, ki bi spremljala dogajanja v BPT in pravočasno izdelati socialni program za odpuščene delavce. Samo pri BPT lahko v najboljšem primeru pričakujejo 400 brezposelnih delavcev, s slabšanjem g°' spodarskega stanja pa se bodo odvečni delavci pojavili tudi v drugih delovnih organizacijah, ki zdaj še nekako zdržijo v glavnem s pomočjo izplačevanja nizkih osebnih dohodkov-Za zgled pa jim je lahko reševanje brezposelnosti v Tržiču pred vojno, ko so se lastniki odločali za tako imenovano "mehko brezposelnost" in delavce zaposlovali tudi po tri, štiri ure, delo so pa vendarle imeli vsi. • D. Dolenc Nova cenovna razmerja Deloma ali v celoti v stečaj Tekstilindusu S februarjem dražja elektrika dnevi vse bo|j ^ Krani. 23. ianuaria - V Sloveniii podražitev sicer se ni soreieta. to- »f Kranj, 23. januarja - V Sloveniji podražitev sicer še ni sprejeta, toda lahko že rečemo, da se nam s 1. februarjem obeta 10,18-odstot-na podražitev elektrike. JUGEL je namreč sklenil, naj doseže 80 odstotkov dejanske cene, kar pomeni, da bo kilovatna ura v Sloveniji brez davka veljala 1,24 dinarjev. Podražitev naj bi bila za vse odjemne skupine enaka, saj so bila pred koncem lanskega leta že določena nova notranja cenovna razmerja. Do novega leta je povprečna cena kilovatne ure znašala 1 dinar, prišteti pa je potrebno še 0,32 dinarja za gradnjo elektroenergetskih objektov, kar so plačevali vsi porabniki, razen gospodinjstev. Tudi po novem letu skupaj s 15-odstotnim davkom cena kilovatne ure znaša 1,32 dinarjev, bistveno drugačna pa je notranja razporeditev po odjemnih skupinah. Za pet velikih porabnikov, med katerimi je tudi jeseniška Železarna, se je elektrika podražila za 9,8 odstotka, odjemnikom na 1 do 35 kilovolt-nem omrežju se je znižala za 14,5 odstotka, za gospodinjstva se je podražila za 37,4 odstotka in za druge odjemalce za 16,6 odstotka. Podražitev je bila torej največja za gospodinjstva, vendar pa s 1. januarjem v celoti ni bila uveljavljena, preložena je bila na 1. april, ko bo začela veljati poletna tarifa. Kranj, 23. januarja - Ponovni nevarni dan za kranjski Tekstilindus je 7. marec, vse bolj pa postaja jasno, da ne bo mogel zvoziti bre^ vsaj delne likvidacije. Zapleti s hipoteko na zemljišče pri Inteksu- Kranjski izvršni svet je pretekli teden sklenil, da Tekstili11' dusu ponovno odloži plačilo prispevkov, tokrat za mesec dni od oktobrskih in novembrskih plač v višini 2,18 milijona dinarjev-Vendar pa je bil sklep pogojni, Tekstilindus bi moral občini pr°' dati zemljišče med Inteksom in Zvezde, kupnina pa bi zmanjšala posojilo, ki gaje občina sredi lanskega leta najela zanj. Odložen^ novembrske obveznosti v višni 791 tisoč dinarjev pa bi predstavljale dodatno zastavo nepremičnin. Na današnji seji pa so povedali, da je bila pogodba s Teksti-lindusom podpisana, vendar ni bila izpeljana, ker se Gorenjski banka ni odrekla svoji hipoteki na to premoženje in občinska Je šele druga po vrsti. Problem naj bi razrešili še ta teden v pogovo; rih z banko, ko naj bi dorekli tudi, bodo Tekstilindus v celot' spustili v stečaj ali pa deloma likvidirali. • M. V. ODPRTE STRANI ODPRTE STRANI Iz vsebine: Jože Novak Izrael bo vrnil udarec Borut Šuklje Tone Hace ali o razumni državi Miha Naglic Freske nikar Štefan Žargi Stranka z zlatimi iglami EMIL MILAN PINTAR Ive Šubic: Poljanska vstaja ^ozadju ni politika, temveč "mladinski klub" Kaj se dogaja na kranjskem radiu? ^HlL^4- januarja - Poslušalci kranjskega radia so nedvomno že opazili spre-illgmbo, pojavili so se novi povezovalci programa, nekaj nekdanjih pa je utihnilo ITl^sprašujete se, kaj se dogaja na kranjskem radiu. V redakcijo smo dobili pismeni protest "Odbora 70-tih" o prekinitvi dela, polno obtožb, zlasti na račun v. ^direktorja Petra Tomazina in vseh, ki na radiu še delajo, saj naj bi bil to pro-Jljm stavkokazov. Ker pismo ni podpisano, ga ne objavljamo, toliko bolj, ker ^JlLTji uspelo izvedeti, kdo naj bi vodil ta odbor. Sir rice. ijo se seveda različne govo-V. d. direktor kranjskega radia Peter Tomazin je bil pripravljen odgovarjati na naša vprašaja in razjasniti nekaj stvari, po-'rdil je tudi. da je glavni in odgovorni urednik Dušan Rogelj na dopustu. Na vprašanje, ali Dušan res °dhaja nazaj na Radio Slovenija v Ljubljano (domneva je zapisana v peticiji), je dejal, da Dušan Rogelj odpovedi ni dal. razpolaga Pa z zapisnikom komisije za de-•ovna razmerja Radia Slovenije. kl se je 27. decembra lani seznanila z Rogljevo prošnjo za ponosno sklenitev delovnega razmer- . koliko honorarnih sodelavcev ,rr>a kranjski radio? Približno 80, v'eliko je le občasnih, saj nekateri sodelujejo le pri snemanju reklam, rednih sodelavcev pa je 25, 'renutno jih dela 12, toliko se jih torej ne strinja z "bojkotom". Pe-ler Tomazin pa pravi, da se jahajo tudi drugi, celo njihovi sl.arši, ki pravijo, da so bili njiho-V| otroci zapeljani in da jim je ('elo na kranjskem radiu edini v'r zaslužka. Kdaj je do bojkota honorarnih s°delavcev prišlo? Peter Tomazin Je dejal, da je bil o tem obveščen v. soboto, 19. januarja, ob šestih *jutraj. z anonimnim klicem, ko J.e ,Jro kasneje prišel v redakcijo, J* Ugotovil, da je izginil interni '^Ionski imenik honorarnih sodelavcev, še bolj zgroženo pa. da ■jc 'Zginilo tudi sedem študijskih 'rakov -^i". ki ladijski program ^0r"je, ki so jih uporabljali na programskimi spica-italnega pomena za K sreči so imeli u0ren- -° J'h u Je orJn, Se-'mu- 1,1 Program °P°ldne lahko normalno ste- kel. zlasfi s pomočjo redno zaposlenih, manjkal je le Dušan Rogelj, ki je bil že od 17. januarja na dopustu. V torek, 22. januarja, ga je poklical honorarni sodelavec Andrej Planinšec, tako imenovani Hemingvvav, ki trdi, da so "špice" njegove. Peter Tomazin pravi, da so bile posnete na radiu, da so Planinšcu delo plačali in da o tem ne obstaja nikakršna avtorska pogodba, izginotje trakov pa je že v soboto prijavil policiji kot krajo. Kdaj in kje je bil torej sestanek honorarnih sodelavcev, na katerem je padla odločitev o bojkotu oziroma o prekinitvi dela, kakor pravijo v svoji peticiji. Peter Tomazin pravi, da je bil obveščen, da so se v petek. 18. januarja, zbrali na zabavi v gostilni Krištof v Predbšljah, da je bil tam tudi Dušan Rogelj in Tone Bajuk (!) in da je tam padla odločitev o bojkotu ter da se že tam s tem vsi niso strinjali. Tik pred začetkom sobotnega programa (ob 12. uri) so se mu po telefonu drug za drugim izgovorili Alenka Štebe, Lucija Grm in Marc Per-ne, vsak s svojim razlogom, da ne more priti. Se je Peter Tomazin vtikal v program radia? Pravi, da predlagal intervju s Terezo Kesovijo. vendar je Lucija Grm to zavrnila, za sodelovanje je prosil Janeza Dol i na rja, ki je nato zelo odmeven intervju tudi napravil. Predlagal je. naj Dol i na rja angažirajo tudi pri silvestrskem programu, saj jim je manjkal moški glas predvideni sta bili še Alenka Stebe in Vanja Borovac, kar so se dogovorili že 24. decembra. V nedeljo, 30. decembra je dobil na mizi Rogljevo pismo, s skepso o Dol in a rje vem sodelovanju. Tomazin pravi, da se je že tedaj bal bojkota, zato seje za vsak primer dogovoril z rezervno ekipo, ki bi vskočila, če bi bilo to potrebno. Koliko je zaslužil Dolinar? V peticiji je zapisan očitek, da je Dolinar za silvestrski program prejel tisoč mark, Tomazin pravi, da to nikakor ni res in da je dobil 6.800 dinarjev za delo decembra, ki je obsegalo 18 ur dela za silvestrski program, intervju s Kesovijo in še en prispevek. Kolikšni so drugi honorarji? Najbolje je plačana Alenka Šte-be, ki dobi po 200 din na uro, drugi dobijo manj. med njimi pa so po Tomazinovcm mnenju neupravičeno velike razlike. Kako sta sodelovala z. Ro-gljem? Slabo sva se ujela, pravi Tomazin. Tomazin je v pogovoru zanikal kakršnokoli politično ozadje, razmere na kranjskem radiu pa je označil z "mladinskim klubom", v katerem so se dogajale tudi za službene odnose neprimerne stvari in da je zahteval le normalne delovne odnose. Za konec je treba omeniti še sporno postavitev antene na Smarjetni gori, kar je Tone Bajuk na tiskovni konferenci ob svojem odstopu pojasnjeval s političnim ozadjem. Peter Tomazin to zanika, pravi, da gre le za strokovno postavitev antene in da bo ta v kratkem postavljena. Podobno nam je zaplet pred kratkim pojasnil tudi lastnik gostišča na Smarjetni gori Franc Jekovec, ki je dejal, da antene ni dovolil postavili, ker se je bal. da bi zaradi nestrokovnosti prišlo do okvare in da /daj. ko so strokovno dorekli, kje in kako naj bo postavljena, nima več pripomb. Sejanje zgubljenega časa Parlament naj bi bil v vsaki državi tista ustanova, kjer se različne politične ideje in zahteve v organizaciji družbe in njenih aktivnosti srečajo, preme-Ijejo, uravnotežijo in spremenijo v (državni) sistem. Beseda parlament sicer res izhaja od italijanske besede parlare, kar pomeni govoriti, toda to ne pomeni, da naj bi bil parlament ustanova, kjer se govori, namesto da bi se delalo, temveč ustanova, v kateri se s pogovori in prepričevanjem usklajujejo različni pogledi in interesi, da bi se izognili »prepričevanju« z orožjem - metodi torej, ki se jo zlasti poslužujejo tisti, ki raje uporabljajo argument moči kot moč argumentov. Da slovenski parlament zares postaja ustanova, kjer se je treba pomeriti z močnimi argumenti, najbolj dokazuje dejstvo, da tisti, ki teh argumentov nimajo, iščejo vse možne poti, kako bi taki razpravi ušli in izkoristili argument moči - glasovalno večino, ki jo imajo. To je nekajkrat storila vlada - zlasti ob sprejemanju davčne zakonodaje, ko je bilo vsem jasno, da vlada pretirava. Sprejela je namreč načelo g. Kranjca, da smrti in davkom ne more nihče ubežati - iz te preproste, rahlo cinične resnice pa je izvedla sistem »davčnega odiranja na živo«, ki so se ji deloma izognili le veliki kapitalisti (če bi se želel kdo vrniti iz Argentine)«. Drugič je vlada to storila na včerajšnji seji: vsi vemo, da je socialno ravnotežje porušeno in da se s krpanjem starih zakonov ne da j^onovno vzpostaviti - dela pa ravno to. Ob tem so se aktivirali sindikati - in čeprav je vlada dopustila razpravo, je dosegla discipliniranje -vsi sindikalni predlogi so padali drug za drugim, s hladno zavestjo večine Demosovih poslancev, da »rušijo« (oziroma »popravljajo«) bivši sistem (režim). Še boljše taktike v izogibanju parlamentarne razprave se poslužujeta edini dve stanovski stranki, ki ju imamo v Sloveniji: kmečka in obrtniška, ker se zavedata, da bi večji del njunih predlogov bil omejen in dopolnjen že v vladi, sta odkrili nov pristop: mimo vlade, mimo predsedstva skupščine, včasih celo mimo svojega kluba kar direktno na skupščino v prepričanju, da bo tam prevladala Demosova notranja pripadnost oziroma občutek ogroženosti (ki ob razpoloženju v javnosti ni neupravičen), včasih pa tudi z discipliniranjem. Tako smo sprejeli zakon o moratoriju sečnje v gozdovih, tako je skoraj uspel poskus sprejetja drugega moratorija (lastnina v podjetjih), tako je bila včeraj na dnevni red sprejeta zahteva, da se dopolni zakon o kmetijskih zemljiščih - bistvo teh dopolnil je seveda spet moratorij. S takimi padalskimi metodami je bila zaskočena skupščina tudi na zadnji seji - napol v odhajanju je sprejala predlog radikalnega g. Grosa, da je treba sprožiti sodni postopek zoper Milo-ševiča. Delovanje teh dveh edinih stanovskih strank postaja tudi osrednji dogodek na slovenski politični sceni. Popolnoma jasno je, da mora Slovenija vzporedno delovati na teh programih: na oživljanju gospodarske rasti, na graditvi slovenske državnosti in na razmejevanju pristojnosti v Jugoslaviji. Ni mogoče preprosto trditi, da je en program pomembnejši od drugega - nasprotno, vsi trije se med seboj tako prepletajo, da nobeden ni uresničljiv sam zase. Ni mogoče uresničiti slovenske suverenosti ob gospodarskem kolapsu; ni mogoče dolgo-trajneje oživiti in stabilizirati slovenskega gospodarstva, ki je lačno tržne spodbude, v pogojih sedanjega jugoslovanskega realsocialističnega gospodarskega (in političnega) sistema. Najpomembnejše torej postaja vprašanje, kako razplesti ta klopčič, med seboj prepletenih vprašanj v tri ali štiri konsistentne vladne programe - in zagotoviti potrebno družbeno soglasje za njihovo uresničevanje. Toda prav zasedanje skupščine od 22. do 24. januarja je pokazalo, kako težko je to. Vlada se je odločila, da z nekaj hitrimi spremembami zakonov o zaposlovanju in delovnih razmerjih bistveno skrči pravice, ki jih je prejšnji sistem v okviru samoupravljanja tako na veliko delil levo in desno. Toda ob tem je pozabila, da je Slovenija na samem robu gospodarskega zloma, ko večji del podjetij ne posluje več normalno. Ukinjanje teh pravic, ponek-je celo privilegijev, je zgodovinsko nujno - o tem ni dvoma. Toda potekati ne sme mimo dogovorov z delavci, oz. njihovimi sindikati, predvsem pa se postavlja vprašanje morale tiste vlade, ki je tako vehementno krenila v odpuščanje delavcev in stečaje podjetij, ne da bi začela zmanjševati javno porabo, ne da bi racionalizirala republiško in občinske uprave, ne da bi razmislila o zakonu o soupravljanju, ne da bi spodbudila nov ciklus gospodarske rasti. »Delavska zakonodaja«, kot seje oblikoval pojem v skupščinskih razpravah, postaja torej osrednji problem tega parlamentarnega trenutka. Silovit protest kovinarjev med bančnima stolpnicama nasproti zgradbe parlamenta je simbolično označil vsa nevarna razmerja tega trenutka, v katerem vlada poskuša oblikovati delavsko zakonodajo brez sodelovanja sindikatov in delavcev, pač pa ob aktivni udeležbi stanovskih, delavcem sovražno razpoloženih strank, ki že predstavljajo skrajno desno krilo Demosa. Tako se v razmerju političnih sil jasno razkriva porušeno ravnotežje dela in razvoja. Opozicija to nemočno opazuje: njeno opozarjanje v parlamentu ostaja nekaj zasebnega, saj celo javni mediji skrbijo za primerno doziranje informacij in idej: vladajoča koalicija 70 - 80, ostanek ostalim. V iskanju socialnega ravnotežja in socialnega partnerstva je včeraj opozicija, zlasti vlada v senci ponudila mnogo pozitivnih predlogov - od tega, da se podpre part - tirne zaposlitev, pri čemer bi vlada prevzela plačevanje dela pokojninskih prispevkov (to bi v Sloveniji odprlo okrog 40 000 delovnih mest!) do tega, da se ustrezno organizira delovni čas (dvakrat po 4 ure za administracijo in javna podjetja) itd. - vendar o tem v časopisnih poročilih o poteku parlamentarne razprave skoraj ne boste informirani. »Pozitivna iniciativa« je rezervirana za vlado in njene zastopnike. Njej je zagarantirana tudi parlamentarna večina. Tudi ko gre za delavsko zakonodajo. Tudi z vložki zastopnikov stanovskih strank, v katerih je pogosto čutiti slabo prikrito, nacionalno obarvano nestrpnost do »ljudi iz blokov«. Obstaja nevarnost, da bodo v Sloveniji »ljudje iz blokov« postali nekakšni »ljudje iz čolnov«. Še pred tem se bo razprava iz parlamenta selila na ulice. To seveda ne bo več samo razprava: porušen socialni in razvojni mir je seveda porušen mir. Čas porušenega miru je čas vojne. In parlamentarne seje, ki vodijo v rušenje miru, so sejanje izgubljenega časa. ODPRTE STRANI. JOŽE NOVAK Vojna v zalivu Izrael bo vrnil udarec Jelko Kacin je namestnik republiškega sekretarja za obrambo in strokovnjak za vojaška vprašanja. Napisal je več knjig in strokovnih člankov o vojaških zadevah. Po dveh iraških napadih na Izrael je najbolj aktualno vprašanje, ali bo Izrael vrnil udarec Iraku? Izrael bo slejkoprej moral opraviti povračilni napad. Prepričan sem, da bo vrsto, kraj in čas povračilnega napada dobro pripravil in realiziral tako, da bodo negativne posledice za zavezniško koalicijo čim manjše, kar pomeni, da bo zadostil potrebam domače javnosti, ki zahteva maščevanje, hkrati pa, da ne bo povzročil na iraški strani pretiranih žrtev, ki bi jih iraška stran uporabila kot argument za arabske države, naj proučijo svojo politiko in naj stopijo na »pravično«, to je arabsko stran. Izrael ima rakete jeriho. Ali bo z njimi Izrael poskušal izvesti povračilni udarec? Rakete jeriho so dveh izvedb, predvsem so to rakete različnega dosega. Največji doseg je 1500 km, kar pomeni, da z lahkoto dosežejo iraško ozemlje oz. z njimi lahko dosežejo velik del Sredozemlja. Drugo vprašanje je, ali bo Izrael uporabil te rakete. Na voljo ima tudi svoje vojaško letalstvo, s katerim Jahko izvrši,zelo globoke,in učinkovite napade na selekti- vno izbrane cilje. Če se spomnimo, so Izraelci pred leti, ko so nevtralizirali palestinsko organizacijo, izvedli napad preko polovice sredozemskega bazena. Izraelsko letalstvo ima tudi letala za prečrpavanje v zraku, tako da lahko prodor oz. napad v iraški zračni prostor zagotovi brez kršenja zračnega prostora sosednje Jordanije. Irak skuša razbiti zahodno koalicijo z napadi na Izrael. Ali bo Irak bombardiral Izrael z letali tipa suhoj 24? Irak ima ta letala. Obstaja precejšnja možnost, da je del teh letal preživel začetni udar. Vprašanje je, v kakšnem stanju so vzletne steze letališč, s katerih bi ta letala lahko poletela. Drugo vprašanje je učinkovitost sistema vodenja in poveljevanja na iraški strani. Nisem prepričan, da bi s temi letali iahko uspešno opravljali kakšne samomorilske akcije. Napad s takšnimi letali je kompli-cirana operacija, ki zahteva koordinacijo vodenja in poveljevanja. Tehnično in teoretično je možno, da Irak izvrši letalski napad na Izrael, toda vprašanje -je, ali je to. tudi. praktično izvršljivo. Vojne v zalivu ne bo konec le z bombardiranjem Iraka? Nobene vojne ni konec le z bombardiranjem. Ameriška stran ima popolno prevlado v zraku. Tudi podatki, ki jih sporoča ameriška stran, kažejo, da je poletelo zelo malo iraških letal, ki niso dorasla ameriškim in letalom njihovih zaveznic. V tej vojni se srečujeta dva koncepta. Na eni strani bliskovita, kratkotrajna vojna, za katero so pripravljeni v ZDA, na strani Iraka pa dolgotrajna, obrambna vojna. Pri tem se ameriška stran zaveda, da bo treba, ko se bodo začele kopenske operacije, stopiti iz rovov na čistino, to pa pomeni spopad na tleh in to bo zelo zahteven posel z velikim številom žrtev. Zato poskušajo z bombnimi napadi nevtralizirati infrastrukturo Iraka. Že danes poročajo iz Bagdada o težavah z oskrbo električne energije in vode. Z nevtralizacijo osnovnih infrastrukturnih dejavnosti želijo Američani nevtralizirati učinkovitost celotnega sistema iraške države in oboroženih sil, posredno pa s tem tudi vplivajo na iraško prebivalstvo. V prejšnji iraško-iranski vojni so iz Basre evakuirali prebivalstvo iz tega bojišča. Danes iz Iraka ni mogoče evakuirati celotnega prebivalstva. Tudi na moralo prebivalstva igrajo Američani, saj je celotno ozemlje Iraka potencialno vojskovališče. Celotno prebivalstvo je izpostavljeno psihozi vojne, po vsej državi tulijo sirene, povsod vidijo, da se vojna resnično dogaja. Vse to ima negativne učinke na voljo prebivalstva do nadaljevanja vojne. Na to karto igrajo Američani. Drugo vprašanje pa je, ali je ta karta prava, ker Evropejci presojamo na svoj način, toda tu gre za arabski svet in za drugačen način razmišljanja. Tu niso vse stvari predvidljive. Zahodna koalicija napada cilje v Kuvajtu in Iraku, ali zasedba Kuvajta s strani zahodnih sil pomeni že konec vojne? Odvisno, kako gledamo na stvar. Ko govorimo o vojskujočih se straneh, sta tu dva nasprotnika, ki imata vsak svoje predstave o vojni. Ne verjamem, da bi se Sadam Husein, če preživi to kampanjo, dolgoročno odrekel Kuvajtu, na dolgi rok to ne pomeni konca vojne. Na drugi strani se tudi Američani ne bodo z izgonom Iraka iz Kuvajta zadovoljili s takšnim rezultatom, ker bi dolgoročno ostalo potencialno krizno žarišče, zato bodo zagotovo hoteli vzpostaviti drugačno razmerje sil, da bi vsaj za neko srednje obdobje odstranili nevarnost spopada. Pri tem se je treba zavedati, da je ozemlje Kuvajta relativno majhno in da obramba takšnega ozemlja brez globine pomeni veliko tveganje, ker zahteva velike žrtve. Američani bodo pri opredelitvi svojih ciljev šli veliko dlje, kot jim to omogoča pooblastilo Varnostnega sveta OZN, to pa je le izgon Iraka iz Kuvajta in vzpostavitev prvotnega stanja. Ko se bodo začele kopenske operacije, ali bo Turčija vstopila direktno v vojno in odprla novo fronto proti Iraku? V tej fazi je nepotrebno vpletanje turške vojske in turške države. Glavni akter tega spopada ZDA želijo to vojno voditi pod nadzorom. Ne želijo, da bi se ta konflikt, ki se imenuje omejena lokalna vojna, razširil na spopad širših razsežnosti. Zato nihče ni posebno zainteresiran, da bi se območje vojne širilo. Vsa dosedanja prizadevanja kažejo na to, da želijo tako ozemlje Jordanije, Izraela kot Sirije obdržati zunaj spopada, ki je omejen na ozemlje Kuvajta in Iraka s širšo razporeditvijo letalskih sil ZDA in njihovih zaveznic v deželah ob obalah Sredozemlja, Rdečega morja in Arabskega zaliva in v kopenskih oporiščih Saudske Arabije, zalivskih Emiratov in Turčije. Slabost zahodne koalicije so poveljstva različnih držav. Ko bodo stopile v kopenske operacije, ali se bo pojavil problem uspešnega koordiniranja različnih enot? Mislim, da to ne bo predstavljalo posebnega problema. Glavno breme nosijo partnerji v NATO paktu. Sistem kolekti- vne varnosti v Zahodni Evropi je bil v preteklosti izredno učinkovit sistem vodenja in poveljevanja. Vse starešina obvladajo ne le več tujih jezikov, ampak so šli tudi skozi teoretično in praktično šolanje v akademijah in na vojaških vajah, kjer so sodelovanje sil različnih držav NATO pakta velikokrat prakticirali. Mislim, da zaenkrat tudi logistična podpora in oskrba teh enot izvrstno deluje, tako da se različna oprema med seboj dobro dopolnjuje-Jasno razvidno je, da so si zavezniki razdelili med seboj naloge. Ravno sedaj v tem letalskem delu vojne vidimo, da so Britanci prevzeli zelo odgovorno nalogo v podpori in dopol-njevanju Američanov. Francozi so nekoliko v ozadju. Razmere bodo povsem drugačne, ko se bodo začele kopenske operacije, tam imajo Francozi nakopičeno veliko število protioklepnih helikopterjev, ki jih britanska stran ta hip nima na vojskovališču, takrat bodo Francozi prevzeli določene naloge, glede na izkušnje iz preteklih vojn in na opremo njihovih enot. Stvari se lahko začnejo kompj1' cirati, če bi vlada sodelujočih enot spremenile svoje mnenje o udeležbi njihovih enot. Tretji del zaveznikov so egiptovske čete, Pakistanci itd., ki opra; vljajo pomožna dela. Zavedati se moramo, da takšna operacija omogoča samo manjšemu delu vojakov, da se neposredno spopadejo, čeprav je na strani zahodne koalicije več kot 600.000 ljudi. Veliko ljudi je potrebnih za globinsko zavarovanje, za varovanje ključnih baz in pomožna dela in s tem so vojaki Egipta, Pakistana in drugi manjši kontingenti pomemben del koalicije. BORUT ŠUKLJE: Tone Hace ali o razumni državi Bil je pravzaprav edini pravi slovenski razbojnik, nekakšen Robin Hood, bolj gospod kot capin, ki je jemal bogatim in dajal revnim, pač s sebi lastno socialno filozofijo. To je bil Tone Hace, strah in trepet, ne samo kranjskih, notranjskih in gorenjskih trgovcev, temveč tudi višjih policijskih uradnikov. Tako nam ga vsaj kaže film Jureta Pervanje, predvsem v tistem prizoru pogovora gospoda Haceta z gospodom Korošcem, urednikom enega izmed slovenskih časopisov, ki so v tem medvojnem času izhajali. Korošec je njegovo ravbarijo razumel in razlagal kot razburljivo človeško držo v dolgoročnem vsakdanu in želel zaradi tega ropati skupaj z njim. Tone Hace je svoje početje takole preprosto razložil: »Dragi Korošec, saj ne gre za nič drugega kot za socialo, za pomoč tistim, ki nimajo.« Pravzaprav je na določen način res, da so socialni mehanizmi države legalizirano jemanje tistim, ki imajo, in dajanje tistim, ki zase, iz objektivnih razlogov, niso zmožni poskrbeti. Krizna osemdeseta leta, ki smo jih nekako preživeli, so bila v znamenju krčevitih prizadevanj za deklarativno ohranjanje sistema vzpostavljenega v prejšnjem desetletju. Jugoslavija je imela v 50-ih in 60-ih letih razvojni intervencionizem, kije bil v skladu z razvojnimi cilji: industrializacijo, socialno preobrazbo, polno zaposlenost. Vzvodi za to so bili znani, prelivanje stroškov, dohodka in akumulacije. V 70-ih in 80-ih letih je tak intervencionizem vodil v dogovorno ekonomijo, ki pa je dejansko lahko odločala le o delitvah in prerazporeditvah, z drugimi besedami, kako še zadnji realni dinar presekati na pol in ga razdeliti med republikami. Šlo je torej za sistem, ki s temeljno ekonomsko logiko ni imel prav nikakršne zveze, ki je zamenjeval enakopravnost in enakost. Na slabih ali nikakršnih materialnih zmožnostih je počival razbohoten socialni sistem, ki je sicer dajal ugodne učinke, ni pa bilo moč pričakovati, da se tako stanje lahko v nedogled ohranja. Račun za to nekdanje početje se danes v polni meri izstavlja. ■ m m ' m m m m M m ■ 1 1 • 1 1 t 1 mm i m m.. * Hl 1 vcwr~~ mm""" ... mm M m ■m M mm m mm ■ mm , mm ■ mm i> . Wm m m mm m m* mm *** m m m m. mm mm ____ ■ mm ■ H m m m m mm mm mt m m m M mm . m mm mr~' ..;~ m m~" m mm m mm m . ...mm * mm mm mm m m m mwr ' m m mm m m m m m . .mm m mm , tm mm mm ■mm mi m m m trn <* m» m- mm mm m m i0mm m mm m mm m mm& Peter Pokom, ml. Les Zato stojimo pred vprašanjem, ali smo sposobni zagotoviti normalen razvoj socialne države, brez katere blaginja državljanov ni možna, zagotoviti enake možnosti za tržno konkurenco. Šele na podlagi razlik v bogati družbi je mogoče reševati socialne probleme. Napaka, ki je vedno na preži, je tudi ta, da relativno bogata družba premalo daje za socialo. Posledice so namreč dokazano lahko podobno pogubne, kot če revna družba daje za socialo preveč. Gre seveda za razvojne možnosti konkretnih družb, ali z drugimi besedami, ekonomski razvoj ne more biti sam sebi cilj. posebej za socialiste je zgolj sredstvo, ki naj omogoči čimboljše življenje. Ob vsaki tovarni, podjetju, delavnici ali uradu pač živijo povsem konkretni ljudje z realnimi potrebami in realnimi željami. V novi slovenski državi bi se torej morali posloviti od preseženih pojmovanj sociale in socialne politke. V sodobnem svetu se robinhudovsko in ha-cetovsko prerazporejanje do-•brin od bogatih k revnim že dolgo ne obnese več. Konec koncev je vsakemu roparju jasno, da lahko kaj ukrade samo bogatim, ne pa revnim. Moderne koncepcije socialnih politik na zahodu vedno bolj temeljijo na spoznanjih o neločljivosti ekonomskih in socialnih pravic človeka. Če je vsaj na področju upravljanja države ekonomijo moč ločiti od sociale, pa tega ne moremo več početi v hipu, ko spregovorimo o celoviti socialni politiki konkretne družbe, še bolj pa takrat, ko govorimo o modelu razreševanja razmerij med ekonomskimi zmožnostmi družbe in željami obla- sti po socialni varnosti državljanov. Teze o popolnem izumrtju socialne države v zahodni Evropi so v tej luči kajpak nesmiseine. Ohranjanje socialne države seveda ne pomeni, da morajo kulturne ustanove vsakomur, ki je zmožen od-brenkati lestvico na kitari, omogočiti nastop na TV in v Cankarjevem domu, pomeni pa zagotovo ohranjanje kulturnih standardov. Pomeni tudi osnovno socialno varnost, starostno pokojnino in zdravstveno varstvo prebivalcev z ustrezno mrežo temeljnih zdravstvenih ustanov, pa tudi razvojno strategijo za vrhunsko medicino. Pomeni tudi za vse enake možnosti napredovanja v družbi, prek vsem dostopnega šolstva, možnosti napredovanja v družbi, prek vsem dostopnega šolstva, financiranega z rednimi davki in s spodbudami države za doseganje čim višje stopnje splošne izobrazbene ravni prebivalstva. Z dodatkom, da v delokrog socialne države povsem normalno sodijo vse dejavnosti, povezane z ohranjanjem čistega in zdravega okolja, je na dlani, da se temeljni koncept socialne države ne le ohranja, ampak tudi utrjuje kot civilizacijski dosežek modernih družb. Naj omenimo samo visoke vložke v socialno varnost in zlasti šolstvo družb, kakršne so japonska, južnoko-rejska pa tudi francoska. Zagotovo se, denimo, spomnimo časov, koje Crvena zastava napovedovala pravi boom z avtom Yugo v ZDA, pa ga je »neki« Hvundai iz Južne Koreje spravil na kolena, kar za poznavalce razvoja južnokorejske tehnologije ni bilo nobeno presenečenje. Mislim na tisto znano primerjavo, da J. Koreja daje kar 10 odstotkov družbenega proizvoda za izobraževanje in če je imela po vojni kar 50 odstotkov nepismenih, ima danes skoraj 20 odstotkov fakultetno izobraženih prebivalcev. S tern se je uspela izmakniti razvojnim pastem, ki jih lahko opiše' mo z eno besedo, popolno prl' laganjanje izobraževanja obstoječi gospodarski strukturi in ponudbi delovnih mest, skratka vpetosti v preživele gospodarske in družbene vzorce. V Sloveniji ni mogoče niti srednjeročno rešiti nobenega pr°' blema brez radikalnega dviga izobrazbene ravni in zaposjo-valne prilagodljivosti. Želi"11 povsem jasno povedati, da Je izobraževanje, prav tako kot socialno varstvo, zdravstvo u1 kultura sfera temeljnih družbenih vlaganj in ne sfera porabe, kot bi jih v kriznih časih žele'1 prikazati. Povsem jasno je,"3 za Slovenijo ne pride v poštev nikakršno pristajanje na teze 0 tem, da smo v »takšnem zaostanku za drugimi«, da si lahko privoščimo kar nekaj let rudi-mentarnega kapitalizma kleščenja sociale. Pa tudi nika/ kršno kupčevanje z morebitnim spuščanjem ravni zaščite delavcev, ker naj bi bili 'e;tl »razvajeni od samoupravi)3' nja«. Na koncu prav gotovo velj3 opozoriti na nekatere pojav* na slovenskem političnem prl' zorišču, povezane z ustavno l" zakonsko zaščito socialnih 1,1 ekonomskih pravic človeka-Nekaterim preprosto ni rno rs ■x F u Pu C/T < ti C/3 •—» Z ti tc O o g < < ti < IT, ti H ti a. ti Z ti OC O o V "Ratečah se počutim kot v Himalaji V znani domači gostilni pri Žerjavu v Ratečah so se na predlog naših znanih planincev in alpinistov odločili, da svojim gostom poleg domačih in drugih jedi ponudijo nekaj prav posebnega: nepalsko kuhinjo. Zdravnik, alpinist in gorski reševalec dr. Jani Kokalj iz Kranjske Gore je namreč v Slovenijo povabil nepalskega šerpa Kamija Tenzinga, s katerim so se naši alpinisti seznanili v Himalaji in postali dobri prijatelji. Prijazni Kami se je vabilu rad odzval in prišel v Rateče, kjer bo pri Žerjavu pripravljal nepalske jedi še ves naslednji mesec. »Poleg običajnega jedilnika z domačimi, gorenjskimi speciali-tetami, bomo imeli še nepalski jedilnik,« pravi Vida Žerjavo-va. »Nepalske jedi bomo ponudili vsak dan, razen ponedeljka, od 18. ure dalje in ker je že zdaj kar precejšnje zanimanje, priporočam tistim gostom, ki bi se oglasili ob koncu tedna, da pokličejo in rezervirajo mizo. Ne-palska kuhinja je vsekakor bolj pikantna od naše, znane so njihove odlične začimbe - ki jih je Kami prinesel s seboj. Veliko je riža in vseh vrst mesa ter zelenjava. Uporabljajo sojo, pijejo obvezno čaj, še posebej slastni pa so neke vrste žlikrofi. Pri nas bomo seveda dali poudarek mesu. Danes imamo na primer na jedilnem listu nepalske kuhinje: dušeno govedino s kari ri-žem, lečo, riž, zelenjavo, meso, krompir, nepalske ocvrte in kuhane žlikrofe, ocvrti sirov zavitek z jajci in krompirjem, čaj, kruh, palačinke... Po želji pač, menuji pa niso dragi - od 48 do 65 dinarjev..« Ko smo pogledali v kuhinjo, je Kami pripravljal nepalske jedi. Simpatični Kami je bil takoj pripravljen na pogovor. »Junija lani sem odšel od doma, k prijateljem v Združene države Amerike. Tam sem bil nekaj mesecev, preživljal pa sem se s priložnostnim delom. Ko me je povabil Janez Kokalj, sem se pač odločil, da obiščem Slovenijo, kjer imam dobre prijatelje. Tudi Toma Česna in druge alpiniste - še posebej bi si želel videti prijatelje, ki jih imam v Kamniku. Seveda sem rade volje sprejel tudi povabilo, da ostanem mesec dni in kuham v gostilni pri Žerjavu. Kuham tudi v Nepalu, saj mi je kuhanje v veliko veselje. Je pa seveda malce drugače, če kuhaš takole v kuhinji kot v Himalaji alpinističnim ekspedicijam. Žal pa sem po prihodu v Slovenijo doživel nekaj neprijetnega. Iz Amerike sem potoval z Adrio Airways, ob prihodu na brniško letališče pa ni bilo mo- Vida Žerjav je prtljage. Šele po desetih dneh so mi poslali torbo, a bila je odprta, v njej pa ni bilo dveh bund in druge obleke, ki so mi jo poklonili prijatelji v Ameriki. Res žalostna izkušnja, saj je vrednost ukradenih oblačil okoli 3.000 dolarjev. V Nepalu se preživljam z vod-ništvom. Kot šerpa dobim okoli 3 dolarje na dan - če ekspedicije ostanejo dalj časa, dobim ob koncu okoli tisoč dolarjev. Včasih mi poklonijo tudi oblačila. Slovensko govorim prav malo: dober dan, dober večer, hvala, potem bi pa že bilo vse. Nerodno je le, ker se težko sporazumevam s tistimi, ki ne govorijo angleško. V prostem času tu v Ratečah smučam - pred dnevi sem prvič stopil na smuči in bilo je prav zabavno. Moji prijatelji so bili tako prijazni, da so mi preskrbeli tudi smučarskega učitelja. Šerpa Kami Ljudje nasploh se mi zdijo ustrežljivi in prijazni, zgornje-savska dolina, še posebej Rateče pa so obkrožene s hribi, tako da se počutim kot doma. Dolgčas mi ni - na domovino pa res včasih pomislim, ko se zazrem na okoliške vrhove. Zdaj pozimi, ko je sneg in hladno, se mi zdi, kot da bi bil v Himalaji. Rad bi se vrnil k vam, a poleti... Ko sem bil v Ameriki, se mi je rodila hčerkica, ki pa je seveda še nisem videl. Zdaj je stara štiri mesece...« Prijazni Kami živi seveda v povsem drugačnem okolju in drugače razmišlja. Ko so ga prijatelji želeli peljati v sosednjo Avstrijo, se je na meji zapletlo, kajti obmejni organi so zahtevali poleg njegovega potnega lista tudi delovno vizo. Prijateljem je bilo seveda silno nerodno, Kami pa je le ravnodušno skomignil z rameni... • D. Sedej KINO 30. foruiarja\ CENTER amer. kom. GREMLINI II. ob 10. uri, prem. amer. kom. UMAZANI POKVARJENI PREVARANTI ob 16. in 18. uri, amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. GREMLINI II. ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. fant. film ROBOCOP II. ob 16. uri, amer. pust. kom. JOE PROTI VULKANU ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama NAKUUČNI POPOTNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. krim. film K - 9 ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 20. uri BLED hongkon. akcij, film BOŽJI OKLEP ob 20. uri NEVLJUDNOST V ZDRAVSTVENEM DOMU Ne bomo izdali ne kraja ne Zdravstvenega doma na Gorenjskem, kjer se je to zares zgodilo. Naj bo v prvi poduk in v prvi opomin zdravstveni osebi, ki je takole ravnala: Pride pacientka v Zdravstveni dom in potrka. Ko vstopi, lepo vljudno vpraša, ali je mogoče zdravnica že prišla. Nakar sestra v beli halji malodane ne vzkipi: »Ni, ne! Ali niste videli, da še ni njenega avtomobila na parkirišču?« Pacientka, ki se pač noče prestrašiti kar tako, ji vljudno odvrne: »Menda mi ja ne boste pravili, da se moram o prihodu zdravnice osebno pozanimati na parkirišču?« »Saj sem vam rekla, da njenega avtomobila ni na parkirišču,« se ne da sestra in se obrne stran. Kaj bi bilo, nevljudna sestra, če bi zadevo prijavili na »višjo instanco«? Najbrž nič, ker bi trdovratno zanikali, da ste bili nesramni. Prič pa tako ali tako ni, kajneda? • D. S. NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ZIRI Jutri, v sredo, 30. januarja 1991, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri, v okviru Glasbene srede tudi januarska oddaja V ritmu valčka in polke, z mozaikom vižarskih novic in svežih novitet narodnozabavne glasbene produkcije. Kot vedno pa bo osrednja tema narodnozabavna lestvica Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpopularnejših viž minulega meseca in predlogi petih novih skladb. Uvrstitve petih »naj« viž: 1. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka 2. Čez Ljubelj - Ansambel bratov Avsenik 3. Srečno vsem ljudem sveta - Ansambel Krt 4. Očetova navadica - Ansambel Henček 5. Za Krvavec - Ansambel Jevšek Predlogi petih »novih« viž: 6. V slovenski svet - Ansambel Marela 7. Prihajam k tebi - Miha Dovžan 8. Mi smo muzikantje - Ansambel Bratov Poljanšek 9. Tvoje oči - Štirje kovači 10. En liter za muz'ko - Ansambel Slovenija Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Kristjana Sajovica. Pivka 18. 64202 Naklo, ki bo prejel glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za pesem: Novi predlog pesmi: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta predlagam 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program: Prireditev za Unicef (1987) Čebelica Maja, risana serija Športnik Pepe, risanka 11.00 Skrivalnice, kanadski film 12.00 TV mozaik 12.00 Alpe Jadran 12.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.40 Video strani 14.50 Mozaik, ponovitev, Alpe Jadran, ponovitev 15.20 Žarišče, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 17.05 Za vas iz studia Maribor: Radijski disco klub 17.50 Ure - služabnice časa, dokumentarna oddaja 18.35 Spored za otroke in mlade, Tri predice, švedska pravljica 18.50 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka 23.50 Video strani 14.45 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Ameriška jahta v splitskem pristanišču 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Jelenko, serija za otroke 17.10 Ljubitelji narave 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Lucian Kodrič, dokumentarna oddaja 19.15 Male skrivnosti 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Mužijevič v Zagrebu, glasbena oddaja 23:45 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 9.50 Hinterglemm: SP v alpskem smučanju, slalom (ž) za kombinacijo, 1. tek, prenos 10.50 Satelitski programi, poskusni prenosi 12.50 Hinterglemm: SP v alpskem smučanju, slalom (ž) za kombinacijo, 2. tek, prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.30 SP v alpskem smučanju, slalom (ž) za kombinacijo, posnetek iz Hinterglemma 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Mali koncert: lacobus Gallus in vokalna skupina Ave 21.05 Svet na zaslonu 21.35 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, G. Strniša: Ljudožerci, predstava PDG Nova Gorica 23.30 Yutei, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Justice, serija 22.15 Tv dnevnik 22.25 Šport AVSTRIJA 1 9.00 9.30 1000 10.30 12.30 13.05 13.05 13.45 14.15 14.40 15.30 16.00 16.20 16.55 17.05 17.30 17.55 18.00 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 22.00 23.50 0.40 AVSTRIJA 2 6.30 9.15 Poročila 8.30 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 9.45 10.00 Šolski program 12.45 10.00 Bodite z nami 10.05 Lutke iz vsega sveta: Ginjol 17.05 10.20 Premisli in naredi sam 10.35 Alternativni viri energije 17.15 10.55 Živali iz daljnih krajev 18.00 11.15 Beseda in slika 18.30 11 30 Nemščina - Alles gute 19.00 12.00 Poročila 19.30 12.10 Video strani 19.53 12.20 Satelitski program 20.00 14.35 Potovanje po ameriškem zaho- 20.15 du posnetek 21.10 Domače reportaže 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 Poročiila MTV 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba Poročila in Doogie Hovvser, ponovitev Zemlja in ljudje-Šolska TV Rožnati panter, ameriški film Klub za seniorje, ponovitev Poročila Mi, ponovitev Vinogradniki, 10. del Očarljiva Jeannie, serija Polna hiša, serija Otroški program Am, dam, des Uspešnice in napotki Mini ČVS Curiositv show, zabavna in poučna znanstvena oddaja za otroke Mini leksikon Yakari Mi Doktor John Trapper, serija Znanje danes Čas v sliki Vreme Kultura Vohljač. nemški film Pogledi s strani Higlander - samo eden lahko zmaga, britanski film, igrajo Christopher Lambert, Clancv Brovvn, Roxanne Hart, Sean Connerv Dempsev in Makepeace, serija Poročila SP v alpskem smučanju 1991 -nonstop Vremenska propaganda Šport - SP v alpskem smučanju - slalom za kombinacijo (ž) Šport - Slalom za kombinacijo (ž), 2. tek Leksikon umetnikov Ubijamo, kar imamo radi Doogie Hovvser, serija VVurlitzer Lokalni program Čas v sliki Vreme Šport SP v alpskem smučanju - studio - slalom za kombinacijo (ž). 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.00Ž Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greatest Hits 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravjem Co-kesom 21.30 MTV v kinu 23.00 Coca cola Report 23.45 Poročila 0.00 Greatest Hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video RADIOM 16.00 - Napoved programa - EPP -stik s poslušalci -17.00 - Iz zgodovine naših krajev - 17.15 - Gorenjski glas več kot časopis (v živo) - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -18.40 - Gospodinjski nasveti -19.00 - Odpoved programa - EUROSPORT FILMNET 7.00 The Fall of the Roman Empire 9.45 Avron Trible 11.00 Gremlins 13.00 VVicked Corners 17.00 Moi, Fle-ur Bleu 19.00 Murder by Night 21.00 Everv Time we sav Goodbve, Tom Hanks 23.00 Colors, Sean Penn 1.00 Plan 9 from outer Space 3.00 Spell-binder 5.00 Priest of Love RTL PLUS 6.00 Skv News Line / Nevvsline 7.00 D. J. Kat, otroška oddaja 9.00 Odbojka, ponovitev 10.00 SP v alpskem smučanju, Slalom za kombinacijo (ž) 11.30 Speedway, iz Pariza 12.30 SP v alpskem smučanju. Slalom za kombinacijo (ž) 14.30 EP v umetnostnem drsanju 16.00 SP v plavanju, vrhunci 17.00 Tenis, ponovitev 18.00 Moto-šport 20.00 Free Climbing 21.00 Nogomet, iz Pariza 22.00 SP v alpskem smučanju, vrhunci 23.00 Svetovni pokal - bob 0.30 Tenis, ZDA - Evropa, ponovitev 8.00 Halo Evropa, jutranji program 9.20 In nad nami nebo, nemški ljubezenski film 11.00 TV butik 11.30 Ponovitve 12.25 Oddelek M, kriminalna serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Spring-fieldova zgodba, serija 14.50 Divja roža, telenovela 15.30 Neto 15.50 Buck James, Prizadeti ponos 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Salva-tore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev. Umazana igra 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street 20.15 Skrivnost mojega uspeha, Michael J. Fox 22.10 Poročila 22.20 Morilsko poletje, francoska psihološka kriminalka, 1982 0.35 Ground zero, ameriški rriller, 1975 TELECLUB 11.00 Cocoon II, ZDA 1988, Don Ameche 14.00 VVorking Girl, ZDA 1988, Harrison Ford 16.00 She's out of Controi, ZDA 1989, Tony Danza 18.00 Ulica bre vrnitve, ZDA 1989, Ka-ith Carradine 20.00 Manhunt, ZDA 1989, igra Richart Jordan 21.40 Who's that Girl, ZDA 1989, Madonna 23.15 Action Hunter, Hongkong 1988, Jackie Chang PIKA, d.0.0. Kolodvorska 2 64000 Kranj Podjetje PIKA Kranj objavlja prosto delovno mesto: KOMERCIALISTA Pogoji: - srednja, višja ali visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - izpit B kategorije FINANČNO ADMINISTRATIVNA DELA Pogoji: - srednja administrativna ali ekonomska smer, lahko tudi pripravnik Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa v 8 dneh od dneva objave na naslov: Pika, d.0.0. Kranj, Kolodvorska 2, 64000 Kranj. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izteku roka za prijavo. \ KINO 31. januarja) \ KAM ZA KONEC TEDNil < x < Z < »Tj U H U Qn - O on —i Z u os o CENTER amer. akcij. kom. K-9 ob 10. uri, amer. kom. UMAZANI POKVARJENI PREVARANTI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij. kom. K-9 ob 16. uri, prem. amer. trde erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. kom. GLEJ NO. KDO GOVORI ob 16. in 18. uri, prem. amer. trde erot. EDEN PO EDEN ob 20. uri DUPLICA amer. krim. film MIAMI BLUES ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. zgod. film JEZUS IZ NAZARETA I. ob 20 uri RADOVUICA sA91amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 20. uri BLED amer. zab. film ŠOFER GOSPO DIČNE DAISY ob 20. uri BOHINJ hongkon. akcij, film BOŽJI OKLEP ob 20. uri BIORITEM: TRZIŠKI ŽUPAN PETER SMUK BIORITEM 25 2$ 2 7 28 2* 30 31 I 2 3 4 5 t 7 8 9 10 1112 13 14 IS It 17 It 19 20 21 22 23 24 25 28 27 1 2 1991 IHTaiGENCM CiKa CUSTUEM CiKa fizični ciica Današnji bioritem poklanjamo tržiškemu županu Petru Smuku, za čas od petka, 26. januarja, do srede, 27. februarja. Gospod Smuk! Na današnji dan živite že 18.595 dni. Vaš bioritem kaže naslednje inteligenčne, čustvene in fizične vzpone in padce: Najprej za tolažbo: v tem obdobju kakšnih posebno kritičnih dni ne bo, saj niti enkrat niso vse tri krivulje v ničelni vrednosti. Na najnižji stopnji bo ustvarjalnost in sposobnost logičnega mišljenja 3. februarja, slabo razpoloženje, dvomi in razdražljivost se obetajo 12. fe- MTUTI R0JSTUA: TOREK 27.02.1940 DANASHI DATUM: PETEK 25.01.1991 ZIUIS: 18595 DNI bruarja, s fizično kondicijo pa bo velik križ 31. januarja. Slišimo, da imate v Tržiču hude težave z britofom, se pravi z divjadjo, ki neusmiljeno tepta in »tanca« po grobovih ter požre vse, kar ji pride pred nos. Ta tržiški problem št.l se zaradi prizadetih mora nujno in hitro rešiti, sicer bo joj! Dragi Tržičani, priporočamo zatorej, da se v tej pereči zadevi obrnete na svojega župana natanko 29. januarja, se pravi prihodnji torek, kajti tega dne in samo tega dne bo silno naklonjen in prijazen. V takem stanju bo še enkrat, ampak šele daljnjega 26. februarja - do tedaj pa vam lahko srnjad totalno uniči pokopališče in bo zato škoda neprecenljiva in težko popravljiva. V torek torej na občino! Sicer je gospod Peter Smuk vedno prijazen in dojemljiv za raznorazne težave, ampak v torek bo še bolj! Poslušajte nasvet! Kakšna fina, visoka ograja okoli britofa vam ne uide! • D. S. V Tržič Saj vem, da boste najprej zavili na Deteljico, če ne drugam, vsaj k Peku pogledat, ali imajo res tako ugodno prodajo čevljev. Sicer so pa zdaj povsod razprodaje in marsikateri ugoden nakup lahko opravite prav na Deteljici. Pa v starem delu mesta tudi. Žal vas zdajle pozimi ne morem povabiti na ogled tržiškega muzeja na koncu "placa", kjer je odlično predstavljena tržiška stara obrt, s posebnim poudarkom na čevljarstvu, bogati zbirki mineralov in fosilov, stari gasilski opremi in podobnem. Če boste zašli v ta konec mesta v petek popoldne do 17. ure, boste ogled še ujeli, ob sobotah in nedeljah pa je zbirka zaprta, razen če vas je skupina vsaj desetih in da se predhodno najavite po telefonu 50-358. Enako velja za Kurnikovo hišo, kjer je na ogled črna kuhinja, zbirka starih pletenin in čevljarskega orodja. Pa tudi če pustite ogled muzeja za poletje, je Tržič sam kot mesto zelo zanimiv. Sprehodite se po Trgu svobode, po domače po "placu" in opazujte pročelja hiš, pokukajte tudi skozi kakšno ozko ulico, da pridete do tržiških rak, do Mošenika, ki teče skozi stari del mesta in ki je včasih gnal nič koliko kovačij, fužin. Zna pa se zgoditi, da boste našli odprto cerkev. V župni cerkvi, malce dvignjeni nad Tržiško Bistrico, boste našli slike Leopolda Laverja, Ma- teja Langusa, Janeza Mežana in Nika Pirnata. Če boste v Tržiču v soboto dopoldne, boste v A-banki v začetku starega dela mesta lahko kupili minerale in fosile, sicer pa se zapeljite naprej mimo avtobusne postaje, Slapa in tovarne Lepenke skozi Čadovlje do Dovžanove soteske. Tržiška Bistrica tu pridivja v dolino. Lahko se greste tudi malce raziskovalce in po dosegljivih skalah pogledate za kakšnim mineralom. Samo pogledate, tolči smejo po njih le poklicani. Z mostu boste imeli lep pogled na bistro vodo, na zasnežene skale. Tudi naprej do Jelendola, skozi Dolino, se lahko zapeljete, le na koncu vam ne morem obljubiti gostilne. Je pa tu edinstvena pokrajina, ujeta v skale in vitke smreke in macesne. Ko se vračate, pa le izberite eno od tržiških gostiln. Damulnekova Metka (gostilna zgoraj, pri pokopališču) za konec tedna vedno kaj dobrega speče. Če se pa pri novi Nepomukovi kapelici nasproti Kurnikove hiše sprehodite čez most in po ozki ulici do konca, pri cerkvi sv. Andreja v starem delu mesta pa zavijete desno navzgor, boste mimogrede pri Dolharjevi pizzeriji Pod gradom, kjer pečejo največje pizze na Gorenjskem... Se na večih vratih "bog roko ven moli", le najti jih morate. Le vprašajte, Tržičani so prijazni ljudje, radi vam bodo povedali, kje se v Tržiču dobro je in pije. • D. Dolenc Romana pri vas doma V naši nagradni igri Zlatko pri vas doma, smo izžrebali Mojco Sodnik iz Zaloga 34 v Cerkljah na Gorenjskem. Mojco bo v naslednjem tednu obiskal Zlatko Dobrič. O tem pa vas bomo obvestili v eni prihodnjih prilog. Z našo nagradno igro obiskov znanih gorenjskih osebnosti pri vas doma nadaljujemo. Tokrat bo izžrebanca ali izžrebanko obiskala priljubljena Romana Krajnčan. Naše vprašanje: naštejte dve skladbici iz najnovejše kasete Romane Krajnčan. Rešitve bomo sprejemali do srede, 6. februarja. Kupon Ime in priimek Naslov Odgovor [Nagradna križanka 1 2 3 r 5 !• i 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo (podjetje, ki je pokrovitelj križanke!) pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 31. januarja 1991, do 8. ure. Ne pozabite na svoj naslov, ko pošljete nagradni kupon! Za objavljeno križanko v današnji prilogi Gorenjskega glasa razpisujemo naslednje nagrade: 1. praktična nagrada v vrednosti 1.500,00 din 2. praktična nagrada v vrednosti 1.000,00 din 3. praktična nagrada v vrednosti 500,00 din (vse tri nagrade prispeva gorenjsko podjetje, ki je pokrovitelj tokratne križanke) 4. - 6. nagrada: praktična darila Gorenjskega glasa v vrednosti po 400,00 din. Dobili smo 756 rešitev. Komisija v sestavi Andrej Perne in Stanko Logar (bralci) ter Andrej Mali (Glas) je izžrebala: 1. nagrada: Jani Dežman, Ribno, v Dobje 9 2. nagrada: Marjan Škaper, Cesta 4. julija 51, Tržič 3. nagrada: Avgusta Pavlic, Podnart 36 4. nagrada: Danica Kržan, Gradnikova 109, Radovljica 5. nagrada: Marija Ferkulj, Britof 304, Kranj. Nagrade vas čakajo v upravi Gorenjskega glasa, C. JLA 16, Kranj. Petek, 25. januarja 1991 19. STRAN (g®m@m©r^IGLAS MIHA NAGLIC Umetnost in prekucija Freske nikar! JgJ'Poljanska vstaja", freska Iveta Šubica v Po-jjanah nad Skofjo Loko, res v nevarnosti? ~ Poljanska dolina in Poljane so spričo svoje bogate likovne tradicije kraj, primeren tudi za opazovanje in proučevanje usode umetniških del v časih, ko se dogajajo velike politične spremembe. V vaški gostilni "Na Vidmu", eni najboljših te vrste na Slovenskem, pa se godi pravi likovni teater. Na stenah visijo številne slike in grafike domačina, akademskega slikarja Iveta Šubica, sredi njih Pa je imel še nedavno svoje mesto tudi maršal Tito. Dolga leta je visel v miru, nato pa se je začelo: najprej je o Božiču leta 1989 dobil brke in kučmo |z stiropora, spomladi 1990 pa je, še istega večera, ko so na televiziji pokazali, kako je Peterle snel Tita v Ljubljani, enaka "soda doletela tudi poljanskega. Takoj po dnevniku je privihral eden gostov, ga snel in na "jegovo mesto obesil prvoob-hajilno podobo. Ta je - kot nekakšna negacija maršala - tam v'sela čez poletje, na jesen pa J° je zamenjal hlapec Jernej megacija negacije, bi rekli ideologi), ilustracija Iveta Šubica. V podobah, na simboličen in zgovoren način se je torej Pokazalo, kako se je politika spreminjala, umetnost pa je ostala. - Tako v gostilni. Melodramatično. Drugače, res dramatično, pa je zunaj nje, na terenu. Širijo se govorice in tudi Piše se o tem, da je v nevarnosti Poljanska vstaja, monumentalna freska, ki jo je naslikal in sv'ojemu rojstnemu kraju poklonil Ive Šubic. zgodovinski zgled Da bi pokazali, kaj vse lahko doleti umetniška dela v prevratnih časih, navajamo najprej zgodovinski zgled, vzorčno izkušnjo, ki jo je sredi vojne, ob 0r>isku v Sloveniji, doživel in jo kasneje v svojih spominih opi-Sa' Milovan Djilas. K nam je Prispel 27. septembra 1943, na Kardeljevo vabilo, da bi prisostvoval Zboru odposlancev slovenskega naroda (Kočevje, 3. l9- 1943). Najprej so ga nastali' v Kočevskem Rogu, nato Pa so se vsi skupaj preselili v grad Soteska ob reki Krki. "Kljub mrazu in vlagi, ki sta vladala na Rogu, bi tam tudi ostali, če ne bi imeli dostopa do udobnega kvartirja v gradu Soteska, nekdanji lasti kneza Karla Auersperga. Stavba sama, kakor tudi vse pohištvo in slike, vse je bilo nedotaknjeno. Nikdar dotlej nisem videl domovanja, urejenega s tolikšnim okusom, kaj šele, da bi v njem prebival. Grad je bil pravo razstavišče dveh ali treh stoletij srednjeevropske umetnosti. Bil je tudi zibelka še starejšega rodu lastnikov, med katerimi je bil eden znan odpadnik, pesnik, pristaš liberalnih idej in ljudskih tradicij slovenskih kmetov. /Djilas ima najbrž v mislih grofa Antona Aleksandra Auersperga, alias Anasta-siusa Gruena, Prešernovega sodobnika, ki je resda prevajal kranjske ljudske pesmi, drugače pa je bil velikonemški nacionalist. - Op. M.N./ Vrh tega je bil grad opremljen z vsem modernim udobjem: elektriko, tekočo vodo in kopalnicami. Vojna je seveda prinesla nekaj sprememb; baron je povabil Italijane, naj se nastanijo pri njem, grad je obdal z bunkerji in se sam udeleževal bitke. Po njej so v enem delu grajskih sob nastanili naše ranjence, druge pa so zasedli funkcionarji. Nekateri od služabnikov so ostali in nas stregli z nezmanjšano vnemo, kot da bi prišli novi baroni. Nismo si mogli kaj, da ne bi, ideološki dogmatiki, kakršni smo bili, poskušali odkriti, ali se med služinčadjo že prebuja razredni instinkt. Od vsepovsod je vel še vonj po naftalinu, svežina reke in okoliških gozdov je bila močnejša. Naslednjega jutra seje Kardelj s svojimi pribočniki in tajniki nastanil v kabinetu kneza Auersperga, sam pa sem si poiskal manjšo, a še bolj izbrano sobo, najbrž knežjo. Prerisal sem si načrt gradu ter si zabeležil imena in napise pod raznimi portreti. Med njimi sta bila cesarica Marija Terezija s svojimi predniki in njen sin Jožef II. Tiste noči se mi je porodila ideja za novelo: gospoda in lepe dame s teh slik se pomešajo med partizane, nakar pride do Ive Šubic °J umetnik je bil zavezan tudi lepoti. Lepote ni odkrival le v Zn obrisih obzorij, ki zbujajo hrepenenje po daljnem in ne-l?nem< ne le v kruti zgodovinski resnici in v trdih, v apotezi tr-i„enja m kljubovanja otrdelih obrazih naših hribovcev, kmetov uP°rfiikov, lepoto je odkrival tudi v subtilnih kompozicijah zu-tnr-k^a v'a'eza nc,š'h hribovskih zaselkov, ki jim je s svojo ume-Ko roko dodajal nove estetske vrednosti in jih tako povzdi-dr h"" raven trajnih duhovnih vrednot. Lepoto je odkrival v na dehih vsakdanje narave, v bilki ali v skromnem cvetju j. s,n senožeti, v pticah; tej simboliki krhkosti življenja." Pr jf€deJe °b drugem zapisal Vladimir Kavčič ob Ivetovi smrti ke om dni- Na tak način gaje poznala Slovenija - skozi sli-A/' ^jft'ke, risbe, freske in mozaik in skozi priložnostne besede, tel janc'< sma 8° poznali še drugače in si te učence in ume-ustavljene besede lahko predočimo mnogo bolj živo. Pose-kar zadeva lepoto. Res jo je odkrčival povsod in v vsem, ven-na) al~ n^a :anJ Poljanska dolina. Poljane, Hotovlja nekaj J epšega na svetu? Hotoveljsko grapo je imel za najlepšo gra-. na svetu. "No, a je najlipš grapa na svit", je vprašal gobarja, likvidacij v imenu soc ialistici* revolucije, ki jo je podpisal Bot's Kidrič. Ta dva dokumenta bosta objavljena, ko se bomo prepriča' v verjetnost njune pristnosti- Naj nam ne bo žal, ker je leninisj1^ čna ideologija nasilja, ki je c'° veštvu storila mnogo več gorja' kot nacistična Nemčija, vzel slovo. V upanju, da bo dobrt^ zmagalo nad zlim, znova pfu^ darjamo občečloveške in krščart^ ske vrednote in civilizacijske za povedi: ne ubijaj, ne kradi. " laži. Želim, da bi pozabljena vredn0 ta plemenitost zopet pridobila spoštovanju in da bi kot bese in pojem bila natisnjena O'"1 malem slovarju slovenskih knjižnega jezika. Želim, da bi naša oblast va& pravične zahteve uresničila Cl prej. Kranj, 19. 1. 1991 Stanislav KW KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN (MMm2MZ&!.GLAS V Kranju odbor Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Plačilo za mleko ni samo kmetova plača Ko kmetje ne dobijo pravočasno plačila za mleko, jim nekateri dopovedujejo, češ saj ga tudi delavci ne dobijo vedno pravočasno. Odbor pojasnjuje, da to, kar kmetje dobijo za mleko, ni samo plača za opravljeno delo, ampak tudi drugo. V sestavi cene mleka predstavlja vrednost dela manj kot fino tretjino. Kranj, 22. januarja - Podružnice Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke iz kranjske občine (Naklo, Cerklje, Sorsko polje in Jezersko) so prejšnji četrtek ustanovile enajstčlanski občinski odbor kmečke zveze in za predsednika izvolile Cirila Zaplotnika, kmeta z Letenc pri Goricah. Odbor je že na prvi seji obravnaval problematiko kranjske Mlekarne, semenarstva, gozdarstva in zastopanosti kmetijstva Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka ima v kranjski občini v štirih podružnicah okrog 500 prvih družinskih članov, poleg tega pa še okrog 350 drugih, tretjih... Kmetje iz dela kranjske občine se doslej še niso organizirali, vendar priprave na ustanovitev podružnice tudi že potekajo. občinskih organih. Občinski odbor, v katerem so vsi predsedniki podružnic kmečke zveze, poleg njih pa še dfugi, ugotavlja, da je kmetijstvo preslabo zastopano v občinskih organih, zato daje pobudo, da bi ustanovili posebni resorni organ, ki bi se ukvarjal samo v kmetijstvom in kmetijsko politiko. Za primer navajajo (precej nekmetijsko) občino Ljubljana - Šiška, ki ima prvič Po vojni sekretariat za kmetijsko (mimogrede povedano: vodi ga Mihaela Logar, kmeti-Ca iz Lokarjev pri Vodicah, si-£er pa tudi republiška poslanka), prej pa je imela le referente, ki so se selili iz enega v drug oddelek. Odbor je tudi obravnaval problematiko kranjske Mlekarje, predvsem težave, ki nastajajo pri plačil u mleka. Mlekar-na bi morala kmetom plačati mleko, oddano decembra, v sredini januarja, vendar tega zaradi likvidnostnih in drugih problemov ni storila oziroma je (bo) plačala mleko z enotedensko zamudo. Čeprav nekateri pripovedujejo kmetom, da morajo razumeti težave, češ saj tudi vsi delavci ne dobijo pravočasno plač, pa občinski odbor kmečke zveze pojasnjuje, da to, kar kmetje dobijo za mleko, ni samo plača za opravljeno delo, ampak tudi plačilo stroškov. V sestavi cene mleka predstavlja vrednost dela le okrog 31 odstotkov, vrednostni delež krme je 44-odstotni, ostalo so še drugi izdatki. V odboru tudi menijo, da bi likvidnostne težave Mlekarne morale prizadeti oboje - delavce in kmete. Tokrat ni bilo tako: delavci so pravočasno dobili plače, kmetje pa so morali na plačilo mleka počakati... Da bi uredili odnose med mlekarno in kmeti in da bi se pogovorili glede plačila mleka in organiziranosti Mlekarne, bo delegacija kranjskega občinskega odbora Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke danes, v petek, obiskala vodstvo Mlekarne. Kar zadeva organiziranost, Mlekarna daje pobudo, da bi družabništvo razširili in da bi bili v družbi zastopani živinorejci (kmetje in družbena posestva), mlekarji in trgovci. Občinski odbor se je seznanil tudi z vsebino pisma, ki ga je Gozdno gospodarstvo Kranj naslovilo številnim gozdnim posestnikom in v katerem zahteva, da odkazani les oddajo GG-ju, sicer bo le-to ukrepalo tako, kot določa zakon o gozdovih. Občinski odbor priporoča, da tisti, ki so drevje že pose- kali, les oddajo gozdnemu gospodarstvu, ker zakon o gozdovih, ki tako določa, še vedno velja; ostali pa naj s posekom počakajo oziroma naj prosijo gozdno gospodarstvo za odlog poseka, in sicer zato, ker bo verjetno že kmalu prišlo do spremembe gozdarske zakonodaje, po kateri bo kmet lastnik in gospodar ob prosti prodaji lesa odgovoren tudi za gospodarjenje z gozdovi. Občinski odbor tudi ugotavlja, da bi pri uvozu semenskega krompirja morali razbiti monopole sedanjih uvoznikov, hkrati pa preprečiti, da uvoz prav zaradi nevarnosti "uvoza" različnih bolezni ne bi bil povsem prost in neomejen. Kar zadeva domači semenski krompir, je med kmeti čedalje več kritik in ocen, da je slabše kakovosti in dražji od tujega. Ker so bila v izgradnjo centra za hitro razmnoževanje krompirja v Šenčurju in podobnega centra v Mostah vložena precejšnja družbena sredstva, bo odbor tudi uradno zahteval od kranjske občinske skupščine oziroma izvršnega sveta, da odgovori na vprašanja, kakšne rezultate daje šenčurski center. V kmečki zvezi sumijo, da gre za zgrešeno naložbo, ki se med drugim kaže tudi v visoki ceni semenskega krompirja. • C. Zaplotnik ^ domžalski občini ima kmetijstvo pomembno mesto Veterinarska postaja tudi v Domžalah p^J^jdro upravnim organom predlagali, da se temeljiteje seznanijo s Delegati kmečke zveze v Domžalah so svojim „a v:ma,'ko kmetov in kmetijskih organizacij, saj bo le tako mogoče mihh' ^orak naprej tudi na tem področju. O najbolj perečih proble-»odo tako te dni razpravljali tudi na zasedanju domžalske skupšči- . p« temeljitem pregledu doselile občinske kmetijske politi-. • Problematike kmetijskega za-bSe l5tva in Proizvodnje v druž-I a eni kmetijskem sektorju LSroemona Domžale, KPC Ja-B' ,arma Ihan) in v TOK Goz- darstvo Domžale so v domžalskem upravnem odboru za kmetijstvo sklenili, da bodo njihove prioritetne naloge predvsem na področju . izdelave agrokarte in drugih strokovnih podlag za planiranje v prostoru, da bodo po- Iz (kmetijske) preteklosti - Moja krava ima mleko, zadružna pa nič Zadružnica i- kmetijske delovne zadruge Stara Loka je na Mišnici poleg svoje krave redila še dve zadružni, od katerih pa bi "'orala mleko oddajati zadrugi. Kadarkoli jo je predsednik zadrti-Se <>l><>mnil, da naj izpolni svojo obveznost in spremeni odnos do -"'liiižne lastnine, ga je zasula s ploho žaljivk in se izgovarjala, češ ~"">hi krava ima mleko, zadružna pa nič. Ker opominjan je m zale-\'°/ Je ^štruktor za živinorejo iz sklada za mehanizacijo kmetijske "<'l<>v,,e zadruge Kranj šel v kontrolo in ugotovil, da zadružnica namolze od zadružnih krav pet litrov mleka, zjutraj in Poldne pa najmanj sedem litrov. Ko so izračunali, da je v osmih "(v''"/i »škodovala zadrugo za najmanj 2852 litrov mleka, so skle- itvi /""/" s'"pili "" prSte '" da '° hoiiy'lcnw " Ljudje hude krvi , Kaj vse si upajo ljudje hude krvi? Ko je član krajevne davčne tontisije Predoslje prišel na dom enega od krajanov, da hi se - v prepiru Zgralf-?*'0VOr^ " "dmeri davka, gaje "davčni zavezanec Pošk ih" Vrat '" !"s" '" %a lH'h"'l tako, da mu je prizadejal lažje °abe. Sodišče ga je za to obsodilo na mesec dni zapora. W čuta do skupnosti Ja>*e0(KLnlu0di?Če V Kra"i"Je 1951 ■ lela obsodilo dva kmeta z tri let() • Mavčiče) - prvega na štiri meseca zapora, pogojno nd e°ey Zao "U <)() dinarjev denarne kazni, drugega pa na šest me- '"■ l\-d ■ i Smmov> Pa le Skril pod pleve, slamo, seno in poste-iek i" da* ■ Seje izX(m"<>'al oddali 1400 ki- 0,t,isija n ti' / gf/ 'C (>llcial le 517 ki,0Zn"n,n- 0n preiskavi jc skril "' ' le 500 kilogramov žila. precej pa naj hi ga menda spešili vse postopke za dokončno izvedbo vseh agrarnih operacij, zlasti komasacij, ki že potekajo, da bodo poskrbeli za potrebno dokumentacijo pri izvedbi že sprejetih programov in da bodo, v skladu z zakonskimi pooblastili, poskrbeli za opravila pri lastninjenju družbenih kmetijskih zemljišč. Povedali so, da v občini podpirajo prizadevanja kmetov, da bi tudi Domžale imele sedež veterinarske enote (sedaj je ta v Grosupljah) in že določili, da bo enota na Ulici Talcev v Domžalah. Pri razvojnih programih in ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane poudarjajo, da bodo pozorni zlasti do ekoloških norm, ki zagotavljajo proizvodnjo biološko neoporečne hrane. Vztrajali bodo pri sanaciji velikih kmetijskih obratov, kot je naprimer ihanska farma, čeprav problematika velikih farm sodi v pristojnost republike. V občini tudi pričakujejo, da bo s sprejetjem nove zakonodaje na kmetih še več podjetništva, tržnosti in novih pobud za racionalizacijo kmetijske proizvodnje. • V. S. Ovčja bruceloza (III) (nadaljevanje iz prejšnje številke) Na ovčjo brucelozo v tropu običajno pomislimo šele, ko ugotovimo pri več ovnih spremembe v modih. Vedeti pa moramo, da so posamezne spremembe v modih razmeroma pogoste zaradi mehaničnih poškodb ali nespecifičnih okužb. Bolezen zanesljivo ugotovimo le z laboratorijsko bakteriološko preiskavo sumljivega materiala, to je semena, spolnih žlez, abortiranega plodu, posteljice in izcedka iz maternice, ali pa s preiskavo krvi živali na prisotnost specifičnih obrambnih snovi. Te obrambne snovi ali t. i. protitelesa proti Brucelli ovis ugotovimo včasih lahko že 2-3 tedne po infekciji. Praviloma so preiskave krvi zelo zanesljive za diagnozo bolezni, lahko pa se tudi zgodi, da kljub obstoječi bolezni v določenih časovnih obdobjih ne ugotovimo obrambne snovi. Zaradi tega dobimo najboljši rezultat, če lahko opravimo hkrati bakteriološko in serološko preiskavo. Ker sodi ovčja bruceloza med kužne bolezni, ki jih zatiramo po zakonu, je zatiranje obvezno. Zdravljenje bolezni ni uspešno. Tudi / najprimernejšimi antibiotiki in drugimi zdravili ne uničimo zanesljivo povzročitelja v spremenjenih delih telesa. V čredi poskušamo zatreti bolezen tako, da odstranimo vse obolele živali. Da bi spoznali vse okuže- ne živali, je zaradi omenjenih razlogov potrebno preiskave večkrat ponoviti. Bolne živali oddamo v zakol. Eden pd načinov preprečevanja bolezni je zaščitno cepljenje oziroma vakcinacija. V naših razmerah ne pride v poštev, ker s tem ukrepom ne zaščitimo zanesljivo vseh živali pred okužbo. Vakcinacijo uporabljajo le ponekod v izjemno velikih tropih, kjer so sicer uspešne laboratorijske diagnostične metode zaradi številčnosti živali težko izvedljive. Bolezen lahko zatiramo tudi tako, da ovce nekaj let zapored umetno osemenjujemo s semenom zdravih ovnov. Sproti je potrebno izločevati vse spolno dozorevajoče ovne. Kadar se bruceloza zanese v čredo, lahko rejec sam omejuje bolezen predvsem tako, da loči mlade ovne, starosti 4-15 mesecev, od starejših ovnov. Na kratko še enkrat ponovimo. Ovčja bruceloza, ki jo povzroča bakterija Brucella ovis, je kužna bolezen, za katero zbolijo le ovce. Drugim vrstam živali in ljudem ni nevarna. V okuženi čredi zboli določen odstotek živali, predvsem ovnov. Bolezen se lahko zatre, če dosledno izvajamo vse ve-terinarsko-sanitarne ukrepe. Prof. dr. Janez Mehle Med podjetniki in monopolisti Gorenjske kmetijske zadruge, ki je združevala temeljne zadružne organizacije Sloga Kranj, Cerklje, Naklo in Tržič oziroma zadružnike iz kranjske in tržiške občine, po novem letu ni več. Zadruga je razpadla, njeni deli so se osamosvojili, zdaj pa čakajo na republiški zakon o zadrugah, da se bodo lahko na novo organizirali. Da bodo po sprejetju zakona o zadrugah tudi na Gorenjskem nastale nekatere nove kmetijske, gozdarske ali kme-tijsko-gozdarske zadruge, skorajda ni dvoma. V Temeljni organizaciji kooperantov Radovljica smo že slišali, da o ustanovitvi svoje zadruge razmišljajo v posameznih krajih jeseniške občine; takšne pobude pa prihajajo tudi iz dela tržiške in kranjske občine. Vodstvo Gorenjske kmetijske zadruge se je še pred razpadom zadruge v posamezne zadruge zavzemalo za to, da bi na Gorenjskem ustanovili zadružno (poslovno) zvezo, ki bi povezala in zastopala gorenjsko zadružništvo nasproti podjetništvu in velikim sistemom, vendar za takšno zamisel ni dobilo podpore, pa čeprav se bodo majhne, razdrobljene, nepovezane ter kadrovsko in gmotno precej šibke zadruge težko same zo-perstavljale podjetjem, ki jim je glavni cilj dobiček, in velikim (monopolnim) sistemom, ki imajo že zaradi svoje velikosti pomembne pogajalske prednosti. Zadrugam se tudi sicer pišejo kar precej težki časi. Pomembne službe, ki so bile dolga leta in desetletja del zadrug, se bodo izdvojile in bodo postale del javne službe, za katero bo zagotavljala sredstva republika; tudi intervencijska sredstva bodo po novem zaobšla zadružne poti. Zadruge se bodo ukvarjale predvsem z nabavo kmetijskega reprodukcijskega materiala in s prodajo pridelkov; tu pa imajo že zdaj konkurenco, ki se bo v prihodnosti še okrepila. Če so kmetje še pred nedavnim lahko kupovali gnojila in krmila le v zadružnih trgovinah, je zdaj čedalje več podjetnikov, ki so jih pripravljeni za nižjo ceno pripeljati na dom. Če so še pred nedavnim imeli pri nakupu kmetijske mehanizacije malo možnosti izbiranja, je zdaj ob zadružnih in drugih družbenih trgovinah tudi na Gorenjskem vse več zasebnih, cenovno in tudi drugače konkurenčnih trgovinic, ki so kljub majhnosti že odrezale konkurenci pomemben kos kruha (zaslužka). • C. Zaplotnik MEŠETAR Kakšne so cene v trgovskem centru Agromehanike v Hrastju? vrsta stroja cena (v din) traktor Tomo Vinkovič 822 68.380,00 traktor Tomo Vinkovič 818 55.955,00 traktor IMT 539 (s kompresorjem in kabino) 106.920,00 traktor 1MT 560 (dvojna vleka) 161.359,40 traktor 1MT 577 169.719,00 traktor IMT 577 (dvojna vleka) 199.539,00 samokolnica 495,00 avtomobilska prikolica 6.290,00 akumulator 12-36 595,00 akumulator 12-45 783,00 akumulator 12-55 900,00 škropilnica AG 220 1 6.304,00 škropilnica AG 330 1 7.132,00 visokotlačni aparat za pranje in čiščenje Agro VI P, 100 barov 4.656,00 visokotlačni aparat za pranje in čiščenje Agro TRX, 120 barov 6.108,00 visokotlačni aparat za pranje in čiščenje Agro TRX, 140 barov 6.704,00 poljski izkopalnik krompirja, dvoredni, s kardanom 34.550,00 rotacijska kosilnica IMT, širina 175 22.199,00 rotacijska kosilnica SIP, širina 165 28.128,00 prikolica I MT, 3 tone 27.511,00 prikolica MTZ, 4 tone 28.119,00 cisterna Creina, 2200 litrov 34.083,00 prevozna ročna škropilnica s Tomosovim motorjem 9.113,00 vitla za traktor Tomo Vinkovič 7.220,00 Starosvetne šege in navade Na Vincencijevo se ptički ženijo V torek je godoval sv. Vinceneij, ki nam pomeni slutnjo pričakovane pomladi in je bil v visokih časteh predvsem v slovenskih vinorodnih krajih, morda tudi zato, ker je ljudstvo (docela napačno j mislilo, da ime izhaja iz "vina". Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, so Vincencija tudi v pregovorih povezovali z vinom. I\aj jih nekaj omenimo! Če na sv. Vincenca dan sonce le toliko pokaže, da bi mogel kdo konja osedlati, bo tisto leto dobro vino. Če sv. Vinka sonce peče, obilo vina v sode poteče. Če na Vincencijevo od strehe kaplja, bo veliko vina; če ne, pa nič... Na Koroškem, Štajerskem in na Kranjskem tudi pravijo, da se na Vincencijevo ptički ženijo. V Tržiču so, na primer, pripovedovali otrokom, da imajo tega dne ptički "ofeet" na Zavro-tu. Nekateri starši so tedaj skrili v grmovje razne slaščice in so potem šli z otroki na Zavrot in iskali ostanke "ofeeti". KRAJEVNA SKUPNOST SR. DOBRAVA KROPA Krajevna skupnost Srednja Dobrava odda najugodnejšemu ponudniku v najem poslovne prostore za trgovino z živili. Prostori se nahajajo v domu krajevne skupnosti na Srednji Dobravi in so potrebni prenove. Poleg ostalih pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat za opravljanje dejavnosti, postavljamo tudi zahtevo po preureditvi iz klasične v samopostrežno trgovino. Prostore si lahko ogledate vsak dan med delovnim časom trgovine (od 9. do 15. ure). Prijave z opisom vaših možnosti in dokazili o pogojih za opravljanje dejavnosti pošljite najkasneje do 15. 2. 1991 na naslov: Niko Ješe, Sr. Dobrava 1, 64245 Kropa. SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK AVTO MOBIL SKI TRG Gorenjska banka ob pol enih (popoldan!) ...ljudje pa kar čakajo Kranj, 23. januarja - Dolge vrste varčevalcev, željnih svojih deviznih prihrankov, ki so se po novem letu začele pojavljati pred vrati poslovalnic Ljubljanske banke - Gorenjske banke, so tako rekoč postala naša vsakdanjost. Ljudje so prihajali že sredi noči, zmrzovali pred vrati bank, dokler se niso odprle, in se potem ob pol osmih glede na interni vrstni red zvrstili pred bančnimi okenci. Predvsem zato, da ljudje ne bi čakali na mrazu pred bankami, so se v Ljubljanski banki - Gorenjski banki odločili, da bodo devize s hranilnih knjižic izplačevali samo popoldne od 12.30 naprej. Ali varčevalci, ki jih zaradi ekonomskih in političnih razmer v državi razumljivo skrbi usoda njihovih prihrankov, ravnajo pravilno, ko jih tudi za ceno večurnega čakanja dvigujejo s svojih deviznih knjižic in z njimi, vsaj nekateri, doma polnejo nogavice? Kaj pravijo bankirji "Vsaka dobra banka si mora med ljudmi ustvariti zaupanje, ki temelji na eni strani na naši sposobnosti in kvaliteti poslovanja in na drugi strani na splošnih družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah v državi. Mislim, da najslabši bankirji ravno nismo, sicer pa naj to precenijo varčevalci sami. Njihovo nezaupanje je zagotovo posledica trenutnih razmer, zato tudi miselnost, da je denar najbolj varen doma v nogavici. Če bi izplačali vse hranilne vloge, ki bi jih ljudje hoteli dvigniti, potem bi bilo ta denar potrebno vzeti od tam, kamor je bil dan. Iz gospodarstva. Denar je naložen tudi v uspešna podjetja in če ga potegnemo ven, bodo ljudje ob plače, službo in s tem možnost za življenje. Govorim o družbenem problemu, ta družba pa se zaključuje v skupščini, vladi, tu pa je še Narodna banka. Zakaj ti nič ne storijo, da bi umirili razpoloženje ljudi? Na kre-ditiio-monetarnem področju ni moč voditi dobre varčevalne politike, če kreditno-monetarna politika ni jasno opredeljena. Trenutno ne vemo, katera v Jugoslaviji sploh velja, Beograjska, Ljubljanska ali kakšna tretja, imenovana politika preživetja. Potrebno je zagotoviti ljudem denar, ki ga potrebujejo za najnujnejše zadovoljevanje življenjskih potreb, obenem pa skušamo braniti tudi njihova delovna mesta. Zato smo v zadnjih treh mesecih iz gospodarstva vzeli le približno tretjino denarja, ki so ga ljudje znosili s šalterjev, precej pa smo izčrpali naše lastne rezerve,"E je o navalu varčevalcev pred deviznimi okenci razmišljal direktor Ljubljanske banke - Gorenjske banke Zlatko Kavčič. V 28 bančnih poslovalnicah na.Gorenjskem dnevno lahko zagotovijo dvig deviznih prihrankov od 500 do 1000 varčevalcem, odvisno od dneva. Potrebno pa je poudariti, da je kljub kriznim razmeram. Gorenjska banka ena izmed tistih slovenskih bank, ki bodo zdržale najdlje. Kaj pa ljudje Možak, ki je bil danes na spisku prvi, je pred banko stal že malo pred peto zjutraj, zadnja sedeminštirideseta, gospa srednjih let pa je v banko prišla nekaj pred deseto. Varčevalci se tako organizirajo sami, vsako polno uro se kličejo in tistega, ki takrat ni navzoč, avtomatično Črtajo s čakalne liste. Danes je devize dobilo nekje med 25 in 30 ljudi, ostali pa so odšli, trdno prepričani, da naslednji dan pridejo bolj zgodaj. Zanimivo je, da s strani ljudstva ni bilo slišati očitkov banki, bolj krivijo oblast in njeno neučinkovitost. Struktura čakajočih je različna, še vedno pa je največ upokojencev. Po besedah bančnih uslužbencev so ljudje mirni, med njimi ni prepirov, skratka kaže, da so Gorenjci igro sprejeli tako, kot je. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler Zadnji posvet Lista, vrstni red, številke Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 23. januarja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100CHF 1 USD 100 JPY 127,9693 900,0000 1,1973 1072,5924 13,4342 10,1982 Dinar Čez mejo - Ker je denar pri nas na bankah še vedno nemogoče zamenjati za devize in ker je na črni borzi pre-plačilo vedno večje, je zanimanje za dinarje med našimi kupci v sosednji Avstriji spet naraslo. Seveda je za dinar moč dobiti mnogo manj, kot je razmerje dinar - šiling na naši tečajni listi, najugodneje pa se še vedno zamenja v Zvezi bank - zvezi slovenski zadrug, kjer je bilo prejšnji teden moč za 100 dinarjev dobiti 60 šilingov. Drugod sto dinarjev zamenjajo za 50 - 55 šilingov. Tudi v sosednji Italiji je dinar vreden precej manj kot na naših tečajnih listah, prejšnji teden pa so za naš dinar zvečine dali 50 lir. Nekateri trgovci se dinarjev še vedno otepajo, drugi pa v strahu pred pomanjkanjem kupcev vzamejo vse, kar dobijo. Le tečaj si prikrojijo po svoje - odvisno od povpraševanja. Crna borza - Kot kaže so se črnoborzijanci zadnje čase dobro oskrbeli z devizami, saj jih je spet lažje dobiti. Vendar pa je šticunga tako narasla, da marsikdo že krepko pomisli, preden se odloči za nakup. Tako je trenutno za 100 mark v Ljubljani treba odšteti od tisoč tristo do tisoč štiristo dinarjev, v manjših središčih pa je sto mark še moč kupiti za tisoč dvesto dinarjev. Vsako manjše preplačilo od 30 odstotkov pa je "dober nakup". Bankovec za 1.000 dinarjev Sredi naslednjega tedna, v sredo, 30. januarja, bo Narodna banka Jugoslavije poslala v obtok bankovec za 1.000 dinarjev, kar je doslej največ vreden jugoslovanski bankovec. Na bankovcu je upodobjen znanstvenik Nikola Tesla po njegovi fotografiji iz srednjih let. V sredini je stiliziran eden njegovih najpomembnejših izumov - visokofrekvenčni transformator. Bankovec ima zaščitni vodni žig, na njem pa so tudi grb SFRJ, vrednost in ostala znamenja. kranjske tržnice 1 kg cena dinl ■ 1 kg cena din česen 70 limone 20 čebula 15 mandarine 30 solata 35 pomaranče 20 radič 50 banane 25 korenje 30 grozdje 60 peteršilj 50 jabolka 15 zelje 15 kivi 40 špinača 30 orehi 120 cvetača 50 fižol 40 por 30 jajca 2-2,6 BARVE- P|™0Lj ZA VSAK AVTO - V 15.000 ODTENKIH Medvode — Petrol na vrhu medvoškega klanca je z novim letom pri svoji trgovini z avtodeli odprl tudi oddelek z barvami za avtomobile nemške firme Herberts, največjega evropskega proizvajalca barv in avtolakov. Računalniško mešanje barv daje možnost najti odtenek za vse vrste in tipe avtomobilov, ki danes vozijo po naših cestah. Ste svoj avto poškodovali, ali pa ga želite obnoviti? Poveste le znamko avtomobila in številko originalne barve in zmešali vam bodo želeno barvo v pločevinkah od 1/2 kg naprej. Seveda vam bodo barve zmešali tudi po vzorcu. Obenem boste lahko kupili tudi temeljne premaze, vse po zelo konkurenčnih cenah. Novi oddelek z barvami je odprt vsak delavnik od 7. do 19. ure, pokličete pa lahko tudi po tel 061/611-340. _ STANDOX AUTOLACK iNTREST Ihr Partner fiir optlmale Geldanlage Pravice delničarjev Najmanj enkrat na leto mora delniško podjetje sklicati glavni zbor, tako določa zakon. Na tem zboru delničarji odločajo o p0' membnih vprašanjih, denimo, o uporabi dobička podjetja, zvišanju osnovnega kapitala, o spremembah in dopolnilih predpisov ter zakonov itn. Nadzorni svet in svet zastopnikov delničarjev morata prisluhniti predstavnikom delavcev v podjetju. Vsi skupaj izvolijo pred-stojništvo, ki je odgovorno za vodenje poslovanja podjetja. Nadzorni svet pa ga pri tem kontrolira in mu svetuje. Na glavnem zboru delničarji odločijo, ali so bili v preteklem letu zadovoljni z delovanjem nadzornega sveta in predstojništva ali ne. Če so bili zadovoljni, lahko slednje še naprej opravlja svojo funkcijo, če pa ne, izvolijo nove predstavnike. Vsak delničar lahko predlaga spremembe nadzornemu svetu, predstojniku postavlja vprašanja in kritizira določene zadeve. Za odločitve, ki jih delničarji sprejmejo na glavnem zboru, velja preprosto pravilo: vsak delničar ima za vsako delnico en glaS' Nobene pravice do glasov nimajo imetniki prednostnih delnic, vendar imajo ti prednostno pravico do dividende. Delničar lahko sam uveljavi pravico do glasu na glavnem zboru, lahko pa pooblasti druge osebe ali institucije - praviloma banke ali druge ustanove, ki hranijo njegove delnice v depoju. Lahko pa so to tudi razna društva, ki se ukvarjajo z delnicami in drugi^j vrednostnimi papirji. Pooblastilo izda za obdobje 15 mesecev. » tem primeru ste lahko prepričani, da bo predstavnik prenesel vas glas, če pa sami nočete odločati, vas bo na glavnem zboru kar najbolje zastopal. Delničar ima pravico dati svojemu predstavnic navodilo za glasovanje, zahtevati, da postavlja vprašanja, zahteva odgovore in da prenese sporočila in predloge. Pooblaščene ustanove morajo vsakega posameznega deln1' carja pravočasno obvestiti o dnevnem redu glavnega zbora. K°' delničar se na podlagi dnevnega reda in na podlagi tem, ki bodo obravnavane, sami odločate, ali se boste osebno udeležili zbora aH ne. Ce nimate svojega zastopnika, je to avtomatično vaša banKa. ki vas korektno zastopa. Piše Aljoša Jerovšek v sodelovanju z Intrest GmbH iNTREST, podjetje za upravljanje s premoženjem, Einsteinstrasse 5,8060 Dachau, ZRN, išče predstavnika oziroma podjetje, ki bo prevzelo predstavništvo za Slovenijo in Hrvaško. Dejavnost iNTREST-a je obračanje denarja zasebnikov, bank, zavarovalnic, podjetij in drugih institucij. PogOf je visokošolska izobrazba, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, večletne izkušnje in ustrezne reference. Ponudbe pošljite na naslov: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3, Ljubljana, kjer dobite tudi vse dodatne informacije po tel.: 061/219-975 in 571-949 med 9.30 in 13.30, zahtevajte Aljoša Jerovška. Vroča linija za brezplačne finančne nasvete - pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (061) 571 - 949 Kako uspeti Boutique TREND Tržič, januarja - Ne, ne, nič nima tržiški Trend z Grubeliče^ bognedaj, čeprav so tudi črke reklamnega izveska podobno izp1' sane. Tržiški Trend dela in gradi na poštenju, na dobri izbiri "j prijaznosti lastnic Brede Korošec in Jelke Ličen. Prvi prodajal^ modne konfekcije, pletenin in dodatkov pod arkadami občine ^ starem delu mesta - to je bil tudi prvi boutique v Tržiču - sM preteklem letu na Deteljici dodali še en boutique in boutique m0' ške mode. Če za vse drugo velja, da "v španoviji še pes crka", za P° slovanje Brede Korošec in Jelke Ličen iz Tržiča zagotovo r>^: Petnajst let sta skupaj delali kot komercialistki in ko sta f^.j dovolj korajže - za pot na svoje je danes treba resnično ir"e. korajžo - sta za začetek vzeli v najem mali prostor pri občin1' Ko je prodaja dobro stekla, sta kupili lokal na Deteljici. Teg sta želeli že od vsega začetka, kajti Deteljica je le bližje kupcU^ Da sta se odločili še za tretjo prodajalno, so "krive" stranke s3 me: toliko je bilo pripomb, da ni nobene boljše ponudbe z moške, da sta, ko seje ponudila priložnost, vzeli v najem še e lokal na Deteljici in ga namenili ekskluzivni moški modi. danes možje, ki se radi lepo oblačijo, dobe izbrane modn • kvalitetne moške obleke, sakoje, kravate, puloverje, hlače, v v skladnih barvnih niansah. Ne le domači, tudi tuji kupci ustavljajo tu. j Danes ima torej Tržič tri kvalitetne modne trgovine. Trende. Ni pa šlo vse tako lahko, kot se morda zdi tule zap|S no. Tekstil ima že od nekdaj hudo konkurence, danes P sploh. Za vsak kos oblačila, ki ga vzameta pri tem ali onl,. konfekcionarju - največ jemljeta pri Muri - se skupno odlo*1' ta. Vse mora odgovarjati obema: kvaliteta blaga, model, r)arVjj1 Vesta, kako se bo obnašal, pristajal tej ali oni postavi. ga v mislih že vnaprej namenita določeni stranki. Njune iz' ^Q be se stalno menjajo, včasih tudi dvakrat dnevno, vedno pa privlačne, na ravni. Danes ju poznajo že stranke iz Kran.la še bolj razvajene iz Ljubljane. e "Ni dovolj le dobra ponudba, urejena izložba in zmer cene," pravita, "velikega pomena je tudi pravi pristop do k t. ca. Zadovoljstvo stranke je tvoje pravo plačilo. Ce bi &'e^fi samo na finančni uspeh, sploh ne bi začeli na svoje. Vend ' ko si enkrat v poslu, se mu moraš prilagajati, in čeprav ne v ' kakšno bo preživetje, moraš gledati naprej, širiti ponudbo, di to je pogoj za obstoj, napredek." • D. Dolenc Petek, 25. januarja 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK 23. STRAN @®3MlKIJJ©ISiGLAS Sm ucanje Obetavne uvrstitve Kranj, 22. januarja - Konec Preteklega tedna in v začetku tega je bilo več tekmovanj v V!ieh treh disciplinah. Za alpske smučarje so bila ta tekmo-Vanja tudi pregledna pred svetovnim prvenstvom, ki se zače-lo v torek s slalomom za moške v Saalbach - Hinterglemmu. Na Dobraču v Avstriji je bil yeleslalom za evropski pokal, zmagal je Mitja Kune, Robert Zan je bil 6., Košir 19., Grilc Bergant mesto za njim itd. »slalomu pa je bil naš najbolj-V Bergant na 8. mestu, Žan pa Je bil 13. Na tekmah za evrop-sk> pokal so dobro startala tudi naša dekleta, od katerih lahko marsikaj pričakujemo na svetovnem prvenstvu v Avstriji. . Skakalci so tekmovali na šte-Vllnih tujih in domačih tekmah. Na Češkem, v Harracho-Vu in Libercu, je bila turneja Bohemia, izredno dobro zastopana s 70 skakalci iz 11 držav. Janez Debelak in Janez Štirn bila v skupni uvrstitvi deveti ,n trinajsti. V Harrachovu je bil Debelak šesti, Štirn 16., Gosti-ša 18., Primož Kopač 28., Lo-trič 49. in Zupan 50., v Libercu pa je bil Štirn 7., Debelak pa 26. in Lotrič 30. Obe tekmi sta šteli za evropski pokal. V Ratečah je bil tradicionalni Isteničev memorial. Sodelovalo je nad 100 tekačev na smučeh, tekmo pa je organiziral TSK Unior Olimpija. Zmagali so Cerkovnikova (Bohinj) med mlajšimi mladinkami, Smerko-ljeva (Jub Dol) med starejšimi mladinkami, Lačnova (Črna) med juniorkami, Pintar (Unior) med mlajšimi mladinci, Poklu-kar (Gorje) med starejšimi mladinci, Klofutar (Kranjska Gora) med juniorji in Kavalar (Rateče) med člani. V alpskem pokalu smučarskih skakalcev in tekmovalcev v nordijski kombinaciji igrajo naši tudi po zadnji tekmi v Taesc-hu vidno vlogo. Po prvi polovici tekmovanja vodi v skokih naš Damjan Fras. Dolhar je četrti, Franc sedmi, Jekovec de- Smučarski skoki Državno prvenstvo v Planici n- ^ranj, 24. januarja - Smučarski skakalni klub Stol iz Žirov-e bo jutri in v nedeljo, 26. in 27. januarja, organiziral v Planici slf^Vn-° ^ansk° prvenstvo v smučarskih skokih. V soboto bodo , akali na 90, v nedeljo pa na 120-metrski skakalnici. Oba dneva 0 začetek tekem ob 11. uri. Naslov brani Franci Petek, ki je tudi tokrat favorit. ^neg na kranjskih skakalnicah i G Ha'm k'ub Triglav iz Kranja obvešča, da so tri skakalnice rnet ^"J1 ^av' prekrite z umetnim snegom. Sneg je na 8, 12 in 22 si,n , skakalnici. Kmalu pa bo zasnežena tudi večja, 45-metr-ska skakalnica. 1 , Ponedeljek se bo začela skakalna šola. Vabljeni šolarji od Prin° • razrec'a' k' Ji" veselijo smučarski skoki. S seboj je treba estl navadne oziroma alpske smuči. • J. K. **°kej na ledu ^ polfinalu Jesenice z Olimpijo vjje ^,rani'. 25. januarja - Prvi del hokejskega prvenstva Jugosla-Prerrv lig! Je končan. V zadnjem kolu je Olimpija doma visoko cj0 ™a8ala Jesenice z 10 : 1, Medveščak pa v gosteh Crveno zvez-Crve ' ^' ^a8reDcani so prvi, Olimpija druga, Jesenice tretje in tret:jna zvezda četrta. V polfinalu igra prvi s četrtim in drugi s torpi,01^to,eJ Olimpija z Jesenicami, polfinalne tekme pa bodo v CK'29- januarja. s|c?rca- na tekmi svetovnega prvenstva skupine B med tekmo u8oslavIJe s Francijo. je. Bij} P,edu pa je na pripravah članska reprezentanca Jugoslavi-n0. % VgJa v so»oto, 25. 1. ob 18. uri odločilno tekmo z Vojvodi- ^ali nogomet Omnia v republiškem finalu Inet^^•^an'', ianuarJa - Zanimivo tekmovanje v malem nogo-rrtošteJC P,016''3'0 v sea"mih skupinah, v njih pa je sodelovalo 21 tretji JV prvi skuPini je bila najboljša Omnia, v drugi LTH, v skov0 V četrti Nak'o. v Peti Triglav, v šesti Creina Prim- di- q In.v sedmi Stripi. V četrfinalu so bili doseženi naslednji izi-PrinV^"13 : LTH 5 : °> Jesenice : Naklo 1 : 0, Triglav : Creina glav o?V0 6 : 3- V Polfinalu so igrali Omnia : Naklo 4:1, Tri-najboi - 7pi 2 : 1 in v finalu Omnia : Triglav 1 : 0. V finale osmih febru'Jsln slovenskih ekip se je uvrstila Omnia, finale pa bo 10. so KrV Murs.ki Soboti ali Kranju. Med 11 pionirskimi moštvi Da Sq i ... - —... r, i .j\jL7^ii a 11 rviaiiju. ivitu i i piuun sumu mua najboljši pionirji Creine Primskovo. • J. Marinček ^erpolo Končana polovica lige lige £rani> 25. januarja - Končan je prvi del občinske vaterpolske 0mn;..ra,nja- Doseženi so bili naslednji izidi: Vodovodni stolp ■ Sava Sport 23 : !3, Kokra : Triglav 9 : 7, Diskoteka Gorjanc : G0ria canna 21 : 8, Kokra : Sava Carina 21:2, Omnia šport : d0vidnc 8 : 12, Vodovodni stolp : Triglav 12 : 17, Gorjanc : Vo-: Triui.;1 SctolP 12 : 1 U Omnia šport : Kokra 6 : 24. Sava - Carina ■■ lgldv5 : 16, Triglav 24, Sava Disk. Gorjanc 6 : 6, Sava - Carina : Om- Na sliki kranjski skakalec Janez Štirn. veti, Meglic enajsti in Pečnik 21. med 52 skakalci. Jugoslavija je ekipno druga za Nemčijo. Med nordijci je med mladinci naš najboljši Pečnik 17., Jeko- vec pa 34., med juniorji pa je Oblak 20. V Planici je SSK Alpina organiziral prvenstvo Slovenije v skokih za mlajše mladince. Tekmovalo je 41 skakalcev iz 10 klubov na 70-metrski skakalnici pa je postal republiški prvak Zoran Zupančič (Alpina Ziri) z 212,6 točke in skokoma 70 in 71 metrov. Sledijo trije člani Triglava iz Kranja Urban, Polajnar in Martinjak. Pionirji, mlajši od devetih let, so tekmovali na Gorenji savi za pokal Cockte. Na 12 - metrski skakalnici jih je nastopilo 23 iz 9 klubov, najboljši pa so bili Rukše in Križaj (Elektrotehna Ilirija) in Peterka (Moravče). Tržičani pa so v Planici organizirali na 40-metrski skakalnici tekmovanje mlajših pionirjev za pokal Cockte. Največ uspeha so imeli organizatorji, saj so po zaslugi Matija Stegnarja, Jaka Grosarja in Mateja Hribarja dosegli trojno zmago. # J. Košnjek Četrtič na Kriško goro Križe, 23. januarja - To nedeljo, 27. januarja 1991, prireja Planinsko društvo Križe že 4. zimski Trim pohod na Kriško goro. Kontrolna točka bo pri koči na Kriški gori (1582 m), kjer bodo sprejemali udeležence med 7. in 15. uro. Tam prejmejo pohodniki za prvi obisk izkaznico z znakom Trimček-planinček in bronasto priponko, udeležencem treh pohodov pa bodo podelili srebrne priponke. Člani PD Križe bodo na dan pohoda prodajali tudi bone po 150 dinarjev kot pomoč pri nadaljnji obnovi koče, za katere si bo vsak darovalec pridobil pravico nočitve. Organizatorji priporočajo vsem planincem, da osebno opremo prilagodijo zimskim razmeram v gorah. Obenem svetujejo, naj udeleženci upoštevajo navodila gorskih reševalcev in naj se ne oddaljujejo od markirane poti iz vasi Gozd do Kriške gore. • S. Saje Atletika Kranjčani na dvoranskem mitingu Kranj, 22. januarja - V dvorani atletskega centra v Šiški je bil prvi letošnji dvoranski miting, na katerem je sodelovalo blizu 80 atletov in atletinj, med njimi tudi nekateri reprezentantje. Izredno dobro so tekmovali tudi atleti Triglava iz Kranja Miloš Krampi, Goran Kabič in Andreja Lorbeg. Krampi je bil drugi v teku na 60 metrov, v troskoku, kar je njegova specialnost, zaradi vadbe nove tehnike zaleta, pa ni nastopil. Goran KabiČ, ki tako kot Krampi uspešno zdravi lansko poškodbo, zato pa ni tekel na "svojih" ovirah, je bil tretji v teku na 60 metrov in prvi v skoku v daljino, Andreja Lorbeg pa je bila tudi druga v skoku v daljino. • J. K. Cicibanski veleslalom na Krvavcu Kranj, 25. januarja - Alpski smučarski klub Triglav iz Kranja organizira v nedeljo, 27. januarja, ob 11. uri na Krvavcu tekmovanje v veleslalomu za cicibane iz Kranja in okolice. Tekmovali bodo lahko malčki, rojeni leta 1980 in mlajši. Prijave bodo sprejemali na startu do pol ure pred začetkom tekme. Startnine ni. Najboljši bodo prejeli priznanja. Starši, pripeljite najmlajše na pravo veleslalomsko tekmo in tako popestrite začetek zaslužnih in težko pričakovanih počitnic. • J. K. Tržiški planinci uspešni Tržič, 21. januarja - Slovensko planinsko društvo iz Celovca je po treh letih ponovno organiziralo planinsko-smučarsko prireditev v Selah na Koroškem za pokal Karavanškega medveda. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo v nedeljo, 20. januarja 1991, so se množično udeležili tudi tržiški planinci. Dosegli so lep tekmovalni uspeh, saj so zmagali v več kategorijah tako pri vzponu v hrib in spustu s smučmi po senožetih v Zgornji kot nad Selami za pokal Karavanškega medveda kot pri veleslalomu mlajših za pokal Kekca. Med prvimi so priborili zmage tržiškim planincem Franc Soklič in Anka Štamcar, med drugimi pa Jože Gros in spet Franc Soklič. # S. Saje D?s£PoiJ 7 : 15 in Vodovodni stolp : Kokra 11 : 12. Vrstni red: šP°tt in e. GorJanc< Kokra, Triglav, Vodovodni stolp, Omnia ln Sava - Carina. • j'. Marinček Sankači za srednjeevropski pokal Planina pod Golico — Člani Sankaškega kluba Jesenice bodo 26. in 27. januarja prireditelji 34. tekmovanja za pokal mesta Jesenice, obenem pa bo to tretja tekma srednjeevropskega pokala v sankanju na naravnih progah. Tekmovanje bo na znani progi v Savskih jamah v Planini pod Golico. V soboto ob 8. uri bo najprej trening, tekmovanje pa se bo v nedeljo prav tako začelo ob 8. uri. Najprej bosta na sporedu vožnji enosedov, zatem pa še dvosedov. Jeseniški sankači so letos že sodelovali na dveh tekmah za srednjeevropski pokal v Avstriji in Italiji, na domači progi pa imajo veliko možnost, da spodbudne rezultate s prvih dveh tekem še izboljšajo. Četrta tekma za srednjeevropski pokal bo v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji. J. Rabič SP skupine B v hokeju na ledu Na Jesenicah v znamenju priprav Jesenice - Konec marca letos bomo v Sloveniji gostili osem hokejskih reprezentanc, ki se bodo na svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu potegovale za napredovanje v skupino A. Večina tekem SP bo sicer v Ljubljani, osem pa jih bo mogoče videti tudi na Jesenicah. Kljub finančnim težavam, s katerimi se v zadnjem času srečujejo v jeseniškem hokeju, so priprave in s tem tudi obnavljanje hokejske dvorane Podmežakla v polnem teku. Kot smo zvedeli na novinarski konferenci, ki jo je v dvorani Podmežakla pripravil organizacijski komite za pripravo jeseniškega dela hokejskega SP skupine B, so se priprave na enega letos največjih športnih dogodkov Gorenjskem že začele. Kljub finančnim težavam in neustrezni opremljenosti dvorane za tako velike prireditve so se na Jesenicah odločili za organizacijo" dela S P, kar je, po besedah Franca Koširja, predstavnika za tisk in propagando v organizacijskem komiteju, tudi nekakšna moralna obveza do jeseniškega hokejskega občinstva. Jeseniško gospodarstvo z železarno na čelu je precej Razpored tekem, ki bodo na Jesenicah : 28. 3. Avstrija : Poljska in Italija : Japonska. 29. 3. Japonska : Norveška in Francija : Jugoslavija, 31. 3. Italija : Nizozemska in Norveška : Poljska (vse tekme bodo ob 15.30 in 19. uri), 7. 4. Nizozemska : Poljska in Avstrija : Francija ob 14. in 17. uri. Prijav posameznih TV hiš še ni, televizijski prenosi pa so zagotovljeni za vse tekme. na psu, zato bo organizator moral poiskati tudi pokrovitelje za posamezne tekme in za vsaj eno izmed reprezentanc, obljubljena pa je tudi finančna pomoč jeseniške občine. Poleg obnove dvorane (dodatna zaščitna stekla, razsvetljava, nov semafor, press center, prostori za doping kontrolo) bo potrebno poskrbeti za reklamo onstran meje, v Celovcu, Beljaku in Trbižu, od koder prav tako pričakujejo veliko gledalcev. Za tekmo Jugoslavija : Francija bo v prodaji kar 6000 vstopnic, o katerih raz-prodanosti ne gre dvomiti. Permanentne vstopnice tako veljajo le za ostalih sedem tekem. Kakorkoli že, prav bi bilo, da se ljubiteljem hokeja, ki tako radi prihajajo v dvorano Podmežakla omogoči ogled tako velikega hokejskega dogodka, kot je SP skupine B in organizatorju lahko samo želimo, da bi v tem uspeli. # Igor Kavčič Križani obnavljajo Kočo na Kriški gori Kupon planinske solidarnosti Koča na Kriški gori, zgrajena leta 1953, naj bi bila do leta 1993, ko bo tudi 100 let Planinske zveze Slovenije, popolnoma obnovljena. Križe, 25. januarja - V nedeljo, na dan 4. zimskega trim pohoda na Kriško goro, bo Planinsko društvo Križe začelo prodajati vrednostne kupone za 150 dinarjev kot pomoč pri popravilih Doma na Kriški gori. To bo solidarnostna akcija ljubiteljev gora, kupone pa bodo odslej prodajali v postojankah kriških planincev na Kriški gori in v Gozdu, določeno število jih bodo posredovali vsem planinskim društvom v Sloveniji, ponujali jih bodo na raznih srečanjih planincev, skratka povsod, kjer se jim bo ponudila priložnost. Vsak, kdor bo kupil bon, bo imel v postojankah PD Križe eno brezplačno prenočitev, kupon pa bo mogoče vnovčiti do leta 2000. Kriška gora je bila že lani gradbišče. Kot sta povedala Jože Stegnar in Ivan Likar z vodstva Planinskega društva Križe, bo na kraju, kjer je bila postavljena leta 1953 prva koča, postavljen povsem nov objekt z dvema gostinskima prostoroma in kmečko krušno pečjo v pritličju, v nadstropju pa s sobami in skupnimi ležišči. Lani so del stare koče (salon) že podrli, izkopali klet in odtoke do velike greznice, pozidali klet in prezidke, zabetonirali ploščo, zabetonirali stopnice do kleti, položili keramiko, poskrbeli za električno in vodovodno napeljavo, skratka, z deli v kleti praktično končali. Obenem so že popravljeni del doma, ki bo ostal, obnovili s skupnimi ležišči vred. Križani so opravili 3100 prostovoljnih delovnih ur, žičnica je potegnila na Kriško goro nad 72 ton materiala v 250 vožnjah, vse skupaj, kar so naredili, pa je po predračunu vredno 756.900 dinarjev, ker so pa delali sami, so potrošili 300.000 dinarjev. Pomagala jim je Planinska zveza Slovenije s tremi odstotki sredstev, tržiška športna zveza pa s 15 odstotki. Če želijo uresničiti zamisel, da mora biti koča nared do leta 1993, ko naj bi bil na Kriški gori, vsaj tako planirajo, zbor slovenskih planincev, jih čaka letos zahteven delovni zalogaj. Podrli bodo še ostali del stare koče, vse skupaj nadzidali, pokrili in uredili pritličje. Urediti nameravajo suho stranišče, priročno delavnico ter prostor za agregat, ki z ropotom ne bo motil obiskovalcev in okolja, za varstvo katerega skrbijo, saj posteljnine na gori skoraj ne perejo več, če pa, uporabljajo brez.fosfatna čistila. Letošnji plan je težak 75 tisoč mark. Računajo na pomoč Planinske zveze Slovenije, tržiške športne zveze oziroma sklada za obnovo planinskih postojank in občine ter dobrotnikov, ki jim je planinstvo pri srcu. Nekaj bodo ustvarili s prometom v koči, ki bo kljub gradnji obratovala, kuponsko in drugimi zbiralnimi akcijami ter prostovoljnim delom. • J. Košnjek Alpsko smučanje Pionirji na Kobli Kranj, 22. januarja - Smučarski klub Bohinj je organiziral na Kobli superveleslalom za pionirje in pionirke zahodne regije. Pogoji za tekmo so bili odlični. Med mlajšimi pionirkami so prva tri mesta zasedle Maruša Sagadin (Alpetour), Lidija Bijol (Bled) in Vanesa Kalan (Triglav), med mlajšimi pionirji so bili na prvih treh mestih Boštjan Božič (Alpetour), Mitja Valenčič (Triglav) in Andrej Jerman (Tržič), med starešimi pionirkami so bile najboljše Spela Bračun (Alpetour), Nataša Boncelj (Triglav) in Špela Gašperin (Blejska Dobrava), med starejšimi pionirji pa so bili na stopničkah Jure Uršič in Boštjan Rupar (Alpetour) ter Tomaž Šuligoj (Gorica). • J. Kovačič :my?:i' glas 24. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 25. januarja 1991 B KOMPAS' ★ POČITNICE - domovina * ★ SENIOR KLUBI (7 dni bivanja) ★ M. LOŠINJ, htl. AURORA, od 1.300 din, avtobusni prevoz organiziran, TENIŠKI KAMP v terminih 26. 1. in 2. 2. ★ HVAR, htl. PALAČE, od 1.500 din organiziran avtobusni in letalski prevoz ★ DUBROVNIK, htl. KOMPAS, od 1.850 din, organiziran letalski prevoz ★ DOLENJSKE TOPLICE, bogat program bivanja z organiziranimi izleti, avtobusni prevoz iz Ljubljane ★ ROVINJ, htl. EDEN/htl. PARK, 10 % popusta za upokojence, ugodna cena ★ NOVI GRAD, htl. MAESTRAL, v teb. in marcu ★ RABAC, 7, 10 oziroma več dnevna letovanja v hotelskem kompleksu B kategorije MIMOSA/HEDERA. Cene zelo ugodne. Možnost avtobusnega prevoza 20. 02. s povratkom 02. 03. 91 ★ VRSAR, vam v hotelu PINETA nudi prijetno tedensko oziroma več dnevno letovanje po zelo nizkih cenah ★ LOVRAN, preživite 7 nepozabnih dni v hotelih LOVRAN, EXCELSIOR, vili ELZA ★ NOVIGRAD, vas vabi na počitnice ob morju v hotel MAESTRAL, ugodne cene ★ IZLETI PO DOMOVINI * ★ KARNEVAL NOVI VINODOLSKI, htl. LIŠANJ, 8. do 10. 2. ★ PUSTNA OHCET V KOČEVJU 9. in 10. 2. ★ POSEBNA PONUDBA * Potovanja za otroke, učence, dijake in študente! ★ POČITNICE - TUJINA ★ ★ KANARSKI OTOKI: GRAN CANARIA IN TENERIFE - vsak ponedeljek ★ CIPER, 7 dni, odhodi vsako sredo * SMUČANJE 90/91 * * KOMPASOV KATALOG - BOGATA PONUDBA * * KRVAVEC - odlična smuka, namestitev v prenovljenem domu * JAHORINA - odlična smuka, nespremenjene cene ★ POTOVANJA V TUJINO ★ ★ NOVO * NOVO * NOVO * ENOLETNO ŠOLANJE V 4. LETNIKU SREDNJE ŠOLE V ZDA ŠOLSKO LETO 90/91 UGODNO ★ ŠPANIJA ZA MATURANTE, 6 in 8 dni, avtobus, 26., 28., 30. 4., 7., 21., 28. 6., 26., 28., 30. 8., 6., 12. 9. ★ DUNAJ Z LETALOM, 4 dni, 31. 1., 14. 2. ★ DUNAJ, 2 in 3 dni, avtobus, 26. 1., 9., 22. 2., 8., 9., 22. 3. ★ LIZBONA, 4 dni, posebno letalo 15., 18., 21., 24., 27. 3. in 5 dni, 30. 3. ★ PORTUGALSKA IN ŠPANIJA, 9 in 10 dni, 7. 3., 4. 4., letalo in avtobus ★ ROMANJE V LURD, FATIMO, MONSERRAT, 7 in 8 dni, 8. 3.,3. 4. ★ MUNCHEN, 1 dan, avtobus, 1., 8., 22. 2. ★ AŽURNA OBALA, 4 dni, 21. 2. 7., 21. 3., 4. 4. ★ PROVANSA, 5 dni, 6. 3., 3. 4., 1.5. ★ ROMANTIČNE POKRAJINE FRANCIJE - ŠAMPANJA, 6 dni, 6. 3., 3. 4. ★ NEPOZABNI PARIZ, 5 dni, avtobus, 14., 28. 2., 7., 21. 3., letalo 5 dni, 27. 2., 6., 20. 3., posebno letalo, 5 dni, 27. 3., 27. 4., 1.6. ★ LONDON, 4 ali 5 dni, letalo, feb., mar., (3 dni, za zaključene skupine) ★ NIZOZEMSKA, 4 dni, letalo, 7., 14., 21., 28. 3., 4. 4. ★ BENEŠKI KARNEVAL, 1 dan, 9. 2. ★ CIPER, 5 dni, 6., 13., 20. in 27. 3. ★ SPOZNAJTE EVROPO, 8 dni, 24. 3., 14., 26. in 27. 4. ★ BUDIMPEŠTA, 3 dni, 8... 22. 2„ 8., 22. 3. ★ PRAGA, 3 dni, 1., 8. 2., 8., 29. 3. ★ KARNEVAL V NIC!, avtobus, 4 dni, 28. 2. ★ SONČNA SICILIJA, letalo, 4 dni, 22. 2. - MADRID, 4 dni, 8. 3., 22. 3. - NORDKAP 12 dni, 12.7. - NIZOZEMSKA, 5 dni, avtobus, 6., 27. 3., 10., 17., 30. 4., 15. 5. - NIZOZEMSKA, 5 dni, letalo-avtobus, 5 dni, 27. 4., 1. 5. - ŠVICA, 3 ali 4 dni, avtobus, mar., apr., maj - GRČIJA, 5 dni, posebno letalo, 26., 30. 4. - KATALONIJA IN MADRID, 5 dni, letalo/avtobus, 25. 4., 1. 5. - MADRID, 3 dni, letalo, 29. 4. ★ LURD, 5 dni, odhod 14. 3. 91 ★ RIM - FIRENCE strokovno potovanje za knjižničarje, odhod 23. 2. 91 ★ NAROČILA AVTOBUSNIH PREVOZOV ★ Prometna služba, Ljubljana, Pražakova 4, tel. 061/326-159 ★ GALERIJA KOMPAS ★ Titova 12. Ljubljana - KOMPAS ART 90 Razstava tapiserij Ine B. Condradi ★ JESEN IN ZIMA V TOPLICAH * ★ TOPOLŠICA, skrita med pobočja z gozdovi poraslih vrhov ponuja posamezniku razgiban oddih. Posebni popusti za upokojence in majhne otroke ★ TUHELJSKE TOPLICE s svojim turistično rekreacijskim centrom MIHANOVIČ vabijo na prijeten oddih ★ MORAVSKE TOPLICE, 7 oziroma večdnevni oddih v hotelu TERMAL in novozgrajenem hotelu AJDA KOKRA Trgovkso podjetje, p.o. Kranj, Poštna ul. 1 razpisuje dela.in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je diplomant visoke šole ekonomske smeri, - da ima štiri leta delovnih izkušenj na ekonomskem področju Kandidat bo imenovan za štiri leta. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave, na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA, p.o., Kranj, Poštna ulica 1, Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v skladu z veljavnimi predpisi. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo NOVO V NAŠIH TRGOVINAH Prodajamo pakirano v vrečah: PESNE REZANCE 2,90 din/kg SONČNIČNE TROPINE 3,90 din/kg KORUZO 3,90 din/kg PŠENIČNE OTROBE 2,70 din/kg Pri večjih količinah vam odobrimo popust -blago vam dostavimo na dom! Lth loške tovarne hladilnikov škofja loka IZJEMNA PRILOŽNOST Obiščite maloprodajo LTH Škofja Loka. Na zalogi imamo še hladilne vitrine po starih cenah. Poleg tega lahko kupite tudi zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, male gostinske aparate, hladilne pulte, brusilne stroje, toplotne črpalke, tehnološke presežke materiala itd. Ugodni nakupni pogoji. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN od 8. do 16. ure in v SOBOTO od 8. do 12. ure VABLJENI! MERKUR - trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c. 1 objavlja prosto delovno mesto IZTERJEVANJE TERJATEV NA TERENU za področje R Hrvatske Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna izobrazba - VI. st. zahtevnosti, ekonomske ali finančne smeri — najmanj 2 leti delovnih izkušenj v finančnem poslovanju — dvemesečno poskusno delo — šoferski izpit B kategorije — občasna potovanja Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na MERKUR - trgovina in storitve, d.d., kadrovsko-socialna služba, Kranj, Koroška c 1. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Š 1« ■■■■■■ ■■■■■■■___ bombažna predilnica in tkalnica i tržič, p.o. Tržič, Cesta JLA 14 K SODELOVANJU VABIMO KREATIVNE IN DINAMIČNE KADRE za vodilna in visoko strokovna delovna mesta z znanjem, izkušnjami in priporočili s področja ekonomije, gospodarskega prava, splošno kadrovskega področja, financ, komericalnega poslovanja in managementa. Odgovorite na nov izziv - predstavite se nam! Vašo pisno ponudbo pričakujemo v osmih dneh po objavi oz. nas pokličite po telefonu na naslov: BPT Tržič, Cesta JLA 14, p.p. 93, tel. (064)50-571 int. 207. ISKRA INSTRUMENTI OTOČE OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev in delov: Naziv Količina Izklicna cena din Stružnica vretenska AC-28, Kikinda, leto izdelave 1967 Kombi IMV 1900, letnik 1983 Tokovni vir 100 A, M 3011/2 Ločilni transformator 380/220 V 4kVA Kompenzacijski pisalnik, 3-kanalni, brez pribora Ročni vrtalni stroj US 110A Strojni primež 110 mm ALG-100 Zaprt hladilni sistem »Scholler« Izmenični stabilizator SMN 2801 Stabilizator izmenične napetosti Delovna miza, kovinska ali lesena Odlagalna miza Pisalna miza Kopirni stroj XEROX Preizkuševalec trdote HPO-250 po HB in WC firme WPM Uničevalec dokumentacije Projektor mikrofilmov Galvanski boben 30 kg 27.000,00 33.600,00 4.000,00 800,00 5.600,00 280,00 800,00 39.200,00 4.000,00 240,00 300,00 100,00 300,00 100,00 9.000,00 500,00 4.500,00 9.000,00 Javna dražba bo v torek, 29. januarja 1991, ob 11. uri v tovarniških prostorih. Ogled je možen isti dan eno uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati polog v višini 10% od izklicne cene in oddati svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek in ga poravna kupec. Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Dražba bo opravljena po sistemu »ogledano—kuplje' no«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora blago plačati in odpeljati v roku 3 dni po dražbi. Petek, 25. januarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN W®mmMGiLAS S KOM PAS * IZLETI V TUJINO ZA MLADE IN MLADE PO SRCU * * AŽURNA OBALA - PARIZ - STRAASBOURG, 8 dni, avtobusni preovz, datum odhoda po dogovoru * HOLANDIJA, 8 dni, avtobusni prevoz, za zaključene skupine (odhod po dogovoru) * KLASIČNA GRČIJA, 7 dni, avtobus, ugodna cena, odhod po želji zaključene skupine * SONČNA ŠPANIJA, program A z avtobusnim prevozom 6 dni, program B prav tako z avtobusom 8 dni, odhodi po dogovoru s skupino * SEJMI * * DIDACTA razstava učil v Dusseldorfu, avtobusni prevoz, 4 dni, odhod 27. 2. 91 * IHM, mednarodni sejem obrti v Munchnu, avtobusni prevoz, odhod 20. in 21. marca 91 Ž? c 4- L ŠKOFJA O OBRTNIK Blaževa ul. 3 Škofja Loka Komisija za delovna razmerja podjetja Obrtnik Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA KURJAČA za Frankovo naselje-zahod Pogoji; K V delavec strojne, lesarske ali elektro smeri, opravljen iz-P't za kurjenje tlačnih kotlov, opravljen izpit za varilca, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Osebni dohodek po pravilniku o plačah, interesenti naj svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev oddajo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: D. p Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ul. 3. Interesente bomo o izidu razpisa pisno obvestili v zakonskem roku. SENČILA BLED Partizanska 18 64260 Bled Tel.: 064/77-996 Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves iz uvoženih materialov v Uličnih barvah. NOVO! Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske Markize vodene na alu vodilih in upravljane na ftionokomando! MALI OGLASI ® 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam TRAKTOR IMT, tip 560, letnik 1984 in dve jalovi črno-beli KRAVI, "g 802-240__540 "Agroizbira" Čirče nudi po najugodnejših cenah AKUMULATORJE Vesna Maribor in Topla Mežica; primer: akumulator 12 V 36 Ah 677,10, akumiHstor 12 V 40 Ah 77C,3o, akumulator 12 V 97 Ah 1621,00, akumulator 12 V 135 Ah 2205,70, itd. Avtomobilisti, obrtniki, kmetovalci, izkoristite ugoden nakup! Nudimo SERVIS, MONTAŽO in 2 leti garancije. Pri nakupu nad 1.500,00 din dobite še praktično darilo. Se priporoča "Agroizbira" Čirče, Smledniška c. 17, Kranj, g 34-802_797 Prodam REZKALNI STROJ, starej-ši letnik. Kern, «g 42-503 833 Ugodno prodam OJAČEVALEC Technics, stero, FU - V 505 Ega, 370 W ter stereo DOUBLE Casset-te Deck JVC - TD - W 102. Uran- ker, Zgoša 61, Begunje_835 EXPRES APARAT za kuhanje kave, 3. grupe, zamenjam za manjšega ali prodam, -g 58-059_855 Trajnožarečo PEČ za etažno ogre-vanje, rabljena, ugodno prodam. ■3» 45-026 (Pižorn)_864 Prodam rotacijsko KOSILNICO, šir. 165 cm. *g 43-164_884 Prodam težjo enoosno traktorsko PRIKOLICO in rotacijsko KOSILNI- CO SIP 165. g 723-427_889 Prodam nakladalno PRIKOLICO SIP 17 in SILOREZNICO Eple 900, z nizkim koritom. Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani 913 Prodam TRAKTOR goseničar Fiat 505, gozdno opremljen. Ažman, Zg. Lipnica 11, Kamna gorica 1011 Ugodno prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH. ® 632-226_ 1012 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ Csepel. 38-448 918 NEMŠČINA ZA DIJAKE - 40-urni tečaj ob sobotah Inf. po tel.:622-942, Kon. Prodam gradbeno ELEKTRIČNO OMARICO. Helena Žakelj, Tomšičeva 7, Jesenice 919 Prodam 6.000 kosov rdeče fasadne OPEKE. Cena po dogovoru, g 42 118_ 966 Prodam BAKRENE PLOŠČE, 20 ko-sov. Cena 1.000,00 din za kos. g 25-981, int. 252, dopoldan 995 Prodam 1.5 kub. m. hrastovih DESK, deb. 60 mm. Cena 7.500,00 za kub, m. g 631-522_1062 Ugodno prodam malo rabljena kompletna harmonika VRATA -STENA, dim. 3.57 x 2.52 m. Bido-vec, Jurčičeva 2, Kranj, -g? 21 -719 _ 1C82 Prodam staro OSTREŠJE "grušt", z betonsko strešno KRITINO, g 38-086 1106 KUPIM Kupim večjo KMETIJO ali jo vzma-mem v najem. Lahko tudi na pre-užitek. Informacije na 'S? 061/714-304 _795 Kupim kotno SEDEŽNO GARNITURO. Naslov v oglasnem oddel- ku. _1026 Kupim dobro ohranjeno SILOREZNICO. 1 695-033 1091 V okolici Cerkelj kupim PARCELO, velikosti od 1.500 do 2.000 kvad. m. Igor Šimenc, Češnjevek 10, Cerklje 991 IZOBRAŽEVANJE Diplomiran inženir INSTRUIRA matematiko, fiziko, kemijo in računalništvo. ® 25-461, int. 613, dopoldan ali 27-817, popoldan 677 NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE - 80-urni tečaj ob ponedeljkih in četrtkih dopoldne Inf. po tel.: 622-942, Kon. V najem oddam opremljen PRO-STOR za trgovino, g 24-191 907 V najem oddam DELAVNICO, 60 kvad. m. - lahko opremljeno za mi-zarstvo. g 801 -045_940 V najem oddam POSLOVNI PRO-STOR, 20 kvad. m., s telefonom. « 633-357 1105 Poceni prodam nov SMETNJAK -okrogel, g* 27-642_860 PRIREDITVENI ODER, 48 kvad. m., montažen, s streho 32 kvad. m. in zaščitno ograjo, prodamo po zelo ugodni ceni. Informacije na "S* 25-571, dopoldan ali 45-026, popoldan (Pižorn) 863 Prodam KLOPCE z lesenimi letvicami ali zamenjam za smrekove plohe oziroma jih kupim. Ul. Andreja Vavkna 8, Cerklje 869 Ugodno prodam otroško POSTELJICO in kombiniran otroški VOZIČEK, g 39-813_887 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Roky. -S" 35-404 953 Prodam MESO od bika. flf 41-813 970 Prodam DRVA. » 70-567 1078 Žensko OBLEKO" za "narodno nošo", ugodno prodam. ® 21 -345 _1104 PRIDELKI_ Prodam jedilni in drobni KROMPIR. Grogova 6, Naklo_939 Prodam semenski KROMPIR desi-re, prva množitev ter jedilni KROMPIR igor. ® 47-383 959 MOTORJI KOLESA Prodam SUZUKI GSX 1100 cm3. Suhadolnik, Staretova 27 (Čirče) Nujno prodam MOTORJA MZ ETZ in TS. Cena 1.200 DEM ali po dogo voRi_®_39-220_834 Prodam rabljeno KOLO Pony. ® 33-313 983 Ugodno prodam MOTOR ATX 50. Bojan Mežnar, Proletarska 13, Tržič 1079 OBVESTILA J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in audio aparatov. ® 39-886_69 IZOLIRAM cevi centralne kurjave z AL pločevino in mineralno volno ter drugimi izolacijskimi materiali. ® 061/216-673, po 20. uri 146 Odlično plačilo nudimo vsem ambicioznim zastopnikom in vodjem za prodajo na terenu. Prednost imajo kandidati s prevozom. Informacije po tel.: 50-714 ali 51-491 ŠIVALNE STROJE vseh vrst hitro očistim in popravim. Možnost tudi poučevanja o delovanju vašega stroja. Informacije na S* 42-805 _485 Prvič se v Kranju organizira HOLI-STICS "REBIRTHING", 2., 3., 4. ponedeljek v mesecu ter ponovitev TANTIČNIH MEDITACIJ vsako sredo. Za oboje velja od 19. ure dalje, v vrtcu Janina. S seboj prinesite trenerko, copate, po možnosti spalno vrečo. 781 Cenjene goste OBVEŠČAMO, da bo Gostilna "Marija Marinšek" Naklo ZAPRTA, zaradi zimskega dopusta, od 26. 1. do 1. 2. 1991. Se priporočamo! 985 Videoteka "AVD SAVA" v Stražiču ' (ob kolesarski stezi) vam nudi BOGAT IZBOR video filmov in posnete glasbe. ® 12-212 989 SATELITSKE ANTENE, hitra doba-va na dom in montaža, vrhunska kvaliteta, 1-letna garancija. Kompletna cena 11.550,00 din. a* 801-203, od 14. do 15. ure in od 20. .do 21. ure 1047 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA, keramične in kamnite OBLOGE, •g 74-736 _1054 OB POŽARU, dne 18. januarja 1991, na Kokrici, se ZAHVALJUJEM sosedom, kranjskim gasilcem in vsem, ki ste kakorkoli POMAGALI PRI GAŠENJU. Zist Mrak _1067 POPRAVLJAM kitajske in korejske STENSKE URE. C. JLA 34, Kranj, ■g 26-097_1099 Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetnol 18689 OSTALO MAŠKERADNE KOSTIME, nove, od 2 do 14 let, po želji z dodatki -lasuljami, prodam - pošljem po pošti. 061/266-940, od 9. ure dalje 780 ExpIco G&ft Staneta Žagarja 39, Kranj Telefon: 24-971 • Ustanovimo vam podjetje, vodimo poslovne knjige, izdelamo zaključni račun oz. davčno napoved • Posredovanje nepremičnin Uradne ure: od 10. -12. in od 17. -19. ure PREKLIC PREKLICUJEM izgubljeno zaključno SPRIČEVALO iz Mariborske živilske šole, iz leta 1966. Branko Bagari, Lojzeta Hrovata 7, Kranj 1009 POSESTI Prodam GARAŽO v Škofji Loki -Novi svet. Informacije na ® 620 616, v soboto popoldan in v nedeljo ves dan 816 Na Gorenjskem prodam zazidljivo PARCELO, z lokacijskim dovoljenjem. Zdravko Debelak, Otoče 4, Podnart 865 Prodam GARAŽO pri novi Pošti. g 39-195 _943 V Slatni pri Begunjah prodam starejšo HIŠO, potrebna popravila in PARCELO, velikosti 500 kvad. m., skupaj ali posamezno. Marjan, Gorenjska c. 20, Radovljica 958 Ugodno prodamo stanovanjsko HIŠO, v III. gradbeni fazi, v izmeri 8 x 12 m, s PARCELO, velikosti 961 kvad. m., na sončni legi, na Brez-jah pri Tržiču, g 51-001_1071 PRIREDITVE Odlično GLASBO za OHCETI in PUSTOVANJE, nudita glasbenika. <8> 42-827, Prosenc 670 OKNA, VRATA, POLKNA vseh vrst izdelamo po meri, kvalitetno in po konkurenčnih cenah MIZARSTVO TRČEK Dražgoška 10, ŽIRI tel.:691-676 STAN. OPREMA Prodam kompletno rabljeno SPALNICO, v dobrem stanju. Stane Grašič, Cankarjeva 14/a, Kranj, ■g 21-458_972 Prodam 3-delno knjižno OMARO. ® 38-610 996 Prodam novo masivno ovalno MIZO in štiri STOLE. Cena 12.000,00 din. <5t 44-056 1024 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. S 061/627-141 1073 RAZNO PRODAM SLAMOREZNICO Ultra Mat, z motorjem, prodam ali zamenjam za KRAVO molznico. Prodam tudi hrastove PLOHE. Hraše 46, Smlednik, ® 061/627-193 480 J i jiss^ie glas 26. stran MALI OGLASI, OGLASI Petek, 25. januarja 1991 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ in zimska JABOLKA 5,00 din/kg. Beleharjeva cesta 33, Šenčur_741 Prodam MIZARSKI "PONK" in ugodno prodam JUGO Polv. ® 77-806 853 Prodam polovico BIKA ali manjše količine in krmilni KROMPIR, ® 44-646 882 ORTNER BELJAK v / VILLACH <® TOVOTA ^SUBARU i ■ ZEHENTHOFSTR. 26 TEL. 9943-4242-41310 I • PICCOSTRASSE 42 TU 9943-4242-28494 Prodam SMUČI z vezmi, za starost 10 let in nove PLAŠČE za športna kolesa, ® 45-294_905 Prodam Z 750, letnik 1983, ČRPAL-KO Grundfoss, dve KOLESI Pony in oljni GORILEC za centralno ogrevanje, ® 38-026_928 STANOVANJA Zdomec najame STANOVANJE v Škofji Loki - Frankovo naselje. ® 631-989, popoldan_839 Na Deteljici pri Tržiču takoj prodam ali zamenjam 3 in pol-sobno STANOVANJE, telefon, dvigalo, takoj vseljivo. ® 57-350 992 Na območju od Ljubljane - Kamnika - do Celja najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE. Šifra: POMLAD 994 Mansardno STANOVANJE, veliko-sti približno 60 kvad. m., opremljeno, s telefonom in garažo, oddam v najem najboljšemu ponudniku. Ogled v petek, od 14. ure dalje. Brinšek, Zgoša 58, Begunje 1008 Zamenjam družbeno 2-sobno STANOVANJE, s telefonom, na Jesenicah - center, za večje 3-sobno stanovanje, na Jesenicah. ® 85-430_1058 Mlad par išče SOBO ali GARSO-NJERO, na Bledu ali okolici. ® 75 541 1109 VARSTVO Na svojem domu VARUJEM večje število otrok, vključena prehrana. «2? 81 978 914 VOZILA Ugodno prodam Z 128, letnik 1988, 25.000 km. Jezerska c. 24, Kranj Prodam JUGO 45 E, letnik 87. Kalan, ® 40-087 Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1978, dobro ohranjena. ® 801-045 _796 Prodam Z 101, letnik 1976, vozna, neregistrirana. Informacije: Ven-celj, Novi svet 9, Škofja Loka 824 Prodam FORD SIERA 2.0 GIA, le-tnik 1984. Cena po dogovoru. Oto-če 4, Podnart 828 Prodam Z 101, letniki 1986. Cena po dogovoru. Cirilova 10, Kranj 831 BMW 318 I, letnik 1983, prodam. Hrastje 156, Kranj, ® 34-270 832 JUGO 55 Skala, letnik september 1988, garažiran, 17.000 km, pro-dam za 8.600 DEM, ® 35-601 837 JUGO 55 Koral, letnik 1988, pro-dam. ® 28-500 838 CITROEN BX 16 TRS, prodam ali zamenjam za R 4, star od 4 do 5 let, z doplačilom. ® 48-171 840 Prodam 126 P, letnik 1985. Dorfar-je 35, Žabnica, ® 633-517 842 Z 101 GTL, letnik julij 1986, garaži-rana, prodam. Cena 5.700 DEM. ® 36-831__844 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, garažiran, letnik oktober 1987, 20.000 km® 631-985 845 ZASEBNIKI Če želite svoj denar naložiti v zanimive in dobičkonosne zasebne projekte, se oglasite po tel.: 21-320, ali pridite osebno v GLOBAL Kranj. C. JLA 4. Prodam GOLF, letnik november 1977, obnovljeni registriran do de-cembera 1991. Žiganja vas 72, Duplje _854 Prodam JUGO 60 Koral, star 1 leto in LADO Riva 1300, stara 1 leto. ® 633-698_ 856 Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do januarja 1992. ® 39-405 858 Prodam ohranjen JUGO 45 Koral, letnik 1989. Golniška c. 23, Kranj -Kokrica 847 Zelo poceni prodam LADO 1600, letnik 1979. Popović, Zasavska 10, Kranj - Orehek 848 Prodam Z 101, letnik 1980. Žanova 14, Kranj_849 JUGO 55 Koral, 5 prestav, letnik februar 1989, prevoženih samo 5.000 km, takoj prodam. ® 23-415 _850 Prodam Z 101, letnik 1988. Cena 7.300 DEM.® 44-593 851 Prodam 13 mesecev star GOLF diesel. Zalog 10, Golnik, g 46-138 852 GOLF JXD, prodam ali zamenjam za cenejši avto. V račun vzamem tudi rabljeno KOSILNICO BCS. ® 38-305_861 R 18, letnik 1987, prodam. ® 25-651 862 Prodam Z 101, letnik 1977, vozna, neregistrirana. Cena 800 DEM. ® 83-962_867 Prodam Z 101, letnik 1982. Cena 28.000,00 din. Nikolič, Gorenjskega odr. 18, Kranj 870 Prodam JUGO 55 A, letnik 1987, registriran do 1. junija 1991. Cena 5.900 DEM, g 39-728 871 Prodam GOLF, letnik 1981. Cena po dogovoru. ® 66-189 872 JUGO 65 Koral, letnik november 1989, ohranjen, prodam za 8.000 DEM.® 50-174 873 Avstrijsko podjetje ENERGIE & BAU išče MONTERJE VODOVODNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV • delovne izkušnje in znanje nemškega jezika zaželene • odlični delovni pogoji in zaslužek • delovno področje Koroška Informacije po tel. 9943-4242-42211 9500 Beljak (Villach), Purtscharstr. 18 VW 1200, letnik 1974, motor generalno obnovljen, registriran 28. 7. 1991, prodam za 3.200 DEM. g 84-539_876 Prodam 126 P, star 2 leti. Cena 5.000 DEM. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 878 Prodam JUGO 45 Koral, letnik ju-nij 1989. Miro Povrevič, Ravne 12, Tržič,® 51-492_879 Prodam LADO Samaro, letnik 1987, troja vrata, garažirana, brezhibna. Majcen, T. Dežmana 8, Kranj,® 33-145 881 Prodam JUGO 45, letnik junij 1990. ® 48-768 883 PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA, d.o.o. za vas izdeluje: - štampiljke vseh vrst Oglasite se na Poljanski 3 v Škofji Loki, oziroma pokličite po telefonu 620-050. Prodam 2 leti star GOLF diesel. Cena 20.000 DEM. ® 26-945, Kert _920 Prodam Z 101 luxe, letnik 1979. Ro-dič, Jaka Platiše 1, Kranj, ® 37-537_923 Prodam GOLF bencinar, star 30 mesecev. Informacije na ® 24-216_ 924 Prodam Z 750, letnik 1981, neregistrirana. Informacije na ® 78-604 _885 Prodam TOVORNI AVTO Z, vozen z B kategorijo, star 2 leti, prevože-nih 46.000 km. ® 45-740 886 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, 18.000 km® 37-274 888 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, registrirana do decembra 1991. ® 24-633_ 890 Prodam LADO 1200, stara 4 leta, registrirana do oktobra 1991. Informacije na ® 24-011 891 Prodam KOMBI Z 900 AD, letnik 1987. Ogled v soboto, od 12. do 18. ure. Mlakarjeva 24, stan. 18, Kranj 892 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 a, Škofja Loka vpisuje kandidate v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE Izobraževanje za vsak razred traja 20 tednov. Pri vpisu morajo kandidati predložiti: - spričevalo o zadnjem končanem razredu - rojstni list - potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju Izobraževanje v osnovni šoli je brezplačno. Prijave sprejemamo do 10. februarja 1991, vsak dan od 7. do 17. ure. Informacije po telefonu 621-865 ali 622-764. Prodam Z 101, 45-357 letnik 1978. ® 894 Prodam CITROEN BX 16 TRS, le-tnik 1987.® 45-357_895 Prodam Z 101, letnik 1987, garažirana. Informacije na ® 801-035 _898 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Alojz Zrim, Sp. Gorje 148 901 Prodam Z 101 GTL, letnik decem-ber 1985.® 25-677_902 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. ® 74-106 903 Prodam enoosno tovorno PRIKOLICO za osebni avto. ® 11 -982 _904 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. ® 23-527_909 Prodam GOLF, letnik 1980. ® 85-476_910 Prodam LADO Samara 1.3, letnik september 1988, prevoženih 30.000 km. ® 24-692_911 Prodam Z 101, letnik 1980. ® 25-316_912 OPEL KADETT, diezel, letnik 1984, prodam. Miro Dežman, Dežmano-va 1, Lesce 915 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, dodatno opremljen. Lahovče 17, Cerklje 917 Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI! Tel. :25-050 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1982. Zg. Brnik 16, Cerklje 925 Prodam TOVORNI AVTO Z 635, le-tnik 1984 in AUSTIN Maxi 1500, obnovljen, neregistriran. ® 12-535_926 Prodam JUGO 45, letnik 1984, registriran do oktobra 1991. Kuzma, Jegorovo predmestje 32, Škofja Loka_ 931 Prodam PIANO® 33-362 934 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1986. ® 74-434_938 JUGO 45 Koral, letnik februar 1989, bele barve, 28.700 km, pro-dam. ® 33-751_941 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, regi-striran do junija 1991. Cena 3.800 DEM. Božo Dajič, Golnik 46 942 JUGO 55 Koral in JUGO Florida, oba stara pol leta, malo vožena, ugodno prodam. ® 27-844 944 LADO Samara 1300, letnik julij 1990, prodam. ® 37-250 947 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam za 4.200 DEM® 28-555 948 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1984. Zg. Bitnje 206, Žabnica 949 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. Blagojevič, Valjavčeva 14, Kranj__951 GOLF JX, bencinar, letnik 1987, re-gistriran do konca novembra 1991, prodam. Okroglo 23, Naklo 952 Prodam Z 850, letnik 1984, registrirana do decembra 1991. Prem, Kamna gorica 51 954 Prodam JUGO 45, letnik 1986, re-gistriran celo leto ter FIAT UNO 45 J, star 7 mesecev ali zamenjam za Golf JX. Informacije na ® 75-090 _955 R 4 GTL, letnik september 1987, lepo ohranjen, prodam. Informacije na ® 35-876 956 Prqdam Z 101 in R 4 TL, oboje po delih. ® 49-305_357 ALFO 1.5 TI, letnik 1987, prevoženih 40.000 km, rjave metalne barve, prodam za 18.000 DEM ter GOLF diesel, letnik 1986, prevoženih 60.000 km, bele barve, 4 vrata, prodam za 15.500 DEM. ® 632-465 960 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1986, registrirana do januarja 1992. Cena po ogledu vozila. Informacije na ® 33-435, od petka do nedelje oziroma na ® 691-620, od ponedeljka do četrtka 977 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. Zg. Bitnje 220, Žabnica 978 Prodam Z 101 GTL 55, letnik marec 1984.® 33-704 979 Prodam GOLF JGL di°sel, letnik 1985, original nemški® 39-bbž _980 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, 59.000 km, registriran do julija 1991, temno modre barve, zatemnjena stekla, Al platišča, desno ogledalo, 2 anteni, MTC kasetar, Pioneir zvočniki, meglenke. Cena 16.300 DEM. Alpska 3, stan. 31, Bled 961 tO**: SUBARU Prodam Z 750, letnik 1985. Vrhov; nik, Apno 11, Cerklje OPEL ASCONO 1.6 D, letn" 1983/1984, 5 vrat, 96.000 km, Pr0, dam. ® 75-534 1102 Z 101, letnik 1979, 56.000 k^ ugodno prodam. ® 75-534 _Jjjl-OPEL KADETT 1.3 S, letnik 198°' nemške izdelave, dobro ohranjerj' prodam. Informacije na ® 73-1 -po 14. uri__J31 Prodam odlično ohranjen bencinar, letnik 1986, prevožen^ 33.000 km® 621-378 JJJŽS ZAPOSLITVE___ DELO na Vašem domu! Delovfjj izkušnje niso potrebne, P° JL. kratek življenjepis in kuverto z j.^ šim naslovom, nato boste do potrebna navodila. Špela -^Pg-jn Podljubelj 122, 64290 Tržič __J^ Iščem DELO na domu - sestav^; nje, leplenje ali kaj podobneg ' prostor in prevoz zagotovljen <*„ 74-549__ Kako postaneš ZASTOPNIK "M* ■ Informacije na ® 50-846 Ste vestni, pridni in voljni do del^ Take potrebujemo za honorar ZAPOSLITEV. Šifra: ZASLUŽEK Petek, 25. januarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. stran wmmmmm{Gij^s Takoj zaposlim dva stavbna KLEPARJA ali KROVCA. ® 41 -011 ___900 Na področju Radovljice - Bleda honorarno zaposlimo ELEKTROIN-STALATERJA, za delo na terenu, g 77-209, zvečer_916 Vršim finančno POSLOVANJA za Informacije na 945 zasebna podjetja. 9 631-532 Prodam PRAŠIČA za zakol. Grilc, Visoko 20/a, Šenčur 1010 Prodam dve KRAVI pred telitvijo. Podhom 4, Zg. Gorje 1021 Čistokrvne, sive, pritlikave PUDLE, stare 7 tednov, prodam brez papirjev. ® 70-505 1025 Prodam starejšo KRAVO simental-ko; ima 9 litrov mleka mehke molže. ® 622-033 1029 Domačija TRGOVINA s kmetijskim blagom GLOBOKO 2 a, RADOVLJICA IVANKA PETERNEL 064/79-037 ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO S KMETIJSKIM BLAGOM Odprta je vsak dan, razen nedelje, od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za 1-dnevne piščance. Pridite, veseli bomo vašega obiska. Ivanka Peternel, Globoko 2 a, pri Mošnjah, Radovljica ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka MARIJA TROBEC roj. 1905 Od nje smo se poslovili v soboto, 19. januarja 1991, ob 15. uri, na pokopališču v Kranju DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ 'ščem več POTNIKOV za prodajo tehničnega artikla, na terenu, z 'astnim prevozom. Franc Vugri- 965 prevozom "ec, Proletarska 7, Tržič Avtomehanik - šofer, s C, D, E kategorijo, išče redno ZAPOSLITEV. g_65 786_ 1036 Zastopniki, prvič prikazan projekt v Sloveniji. Šifra: LASTEN PREVOZ _1046 Za prodajo knjig iščem izkušene AKVIZITERJI, najboljši programi !"_najboljši pogoji, -g 37-705 1049 Dekleta vabimo k PRODAJI knjig "Lepota ženske". Šifra. DOBRO ZASLUŽIMO__1080 Sposobnim in ambicioznim nudijo plačano pogodbeno DELO na Področju Gorenjske. Nudimo strokovno pomoč in usposabljanje ter možnost hitrega napredovanja, »se informacije dobite v torek, 29. L 1991 v Radovljici - Sindikalni lzobraževalni center, ob 17 1110 ŽIVALI Prodam KOZO in KOZLIČKA. ® 620-022 829 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog ^Cerklje _841^ ProTam PRAŠIČA. Sp. Brnik 87, Cerklje 843 Vodarn PRAŠIČA za zakol. Ivan podpeskar Breg ob Kokri 11, Preddvor _846 Prodam 10 tednov staro TELIČKO simentalko. Zg. Brnik 56, Cerklje _868 Prodam KRAVO po prvem teletu. Pečnik Bodovlje 1, Škofja Loka 874 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Križnar, Okroglo 14, Naklo_ 875 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA, krmljen z domačo krmo. Jarrinik, Trata 17, Škofja Loka_877 Prodam 8 mesecev starega BIKCA, za nadaljno rejo ali zakol. Mo-2pnč, Zabrekve 9, Selca 893 Zamenjam mlado jalovo KRAVO z^brejo. Velesovo 14, Cerklje 896 Prodam brejo KRAVO, lahko po iz- |^2r___slje 86, Kranj_897 Prodam mlado KRAVO, v 9. mesecu brejosti in ŽREBETA. Ferjan, j_arj___ska 4, Ribno - Bled 906 DddarrT4 mesece staro PSIČKO Ifi^e^arka® 28-351 908 Prodam težko KRAVO, z drugim tejetoavBreznica 26, Žirovnica 921 prodam 8 tednov starega BIKCA S|mentalca. Prebačevo 23, Kranj ____937 Prodih PRAŠIČE, stari 9 tednov. Kurirska pot 7, Kranj - Primskovo _______ 967 Prodam 16lTkg težkega PRAŠIČA dve manjši TELETI. Zbilje 51, Medvode 981 922 ProdTm TELICO simentalko" 64-011 PRAŠIČA, težkega 120 in 140 kg, Prodam. Hotemaže 4, Preddvor, ® 45-351 927 Prodam TELIČKI simentalki, stari 1 teden in 8 tednov. Klemene, Glinje l^rklje_ 929 Prodam 110 kg težkega TELETA si rpentalca. Trilar Zasavska c. 44, JS[gr__- Orehek__930 Prodam dva PRAŠIČA, težka 150 k9, krmljeni z domačo krmo. Pipa- "ovall, Šenčur_ 933 P/odam MOLZNI STROJ Westfa-■•a. nerabljen, sivo-rjavo brejo TE-J-'CO in mlado GOVEDO. Lavrič, "fegjab Kokri 1, Preddvor 993 Prodam mlado KRAVO sivko, bre-)a 7 mesecev ali zamenjam za bikca Franc Koželj, Velesovo 23/a, Cerklje 1005 am KOBILO, stara tri leta in Oh ne, 1007 Prodam KRAVO simentalko, drugič breja 7 mesecev in 200 kg težkega BIKA. Franc Sodja, BI. Dobrava 87 1032 Prodam TELETA. Repnje 42, Vodi-ce nad Ljubljano 1037 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Sp. Besnica 137 1074 Prodam KRAVO, breja 9 mesecev, tretje tele. ® 70-390 1096 Prodam PRAŠIČA in JARKICE. Golniška t, Kranj - Kokrica 1100 Prodam PRAŠIČA ali zamenjam za teleta.» 42-865 1111 ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete MARIJE DEŽMAN roj. Fister Vornove se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, sorodnikom, dr. Černetu, Janezu Koselju za besede slovesa, bratom Zupan za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Sp. Lipnica, 14. januarja 1991 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, Tvoje bilo je življenje, Tvoj dom ovila je črnina, a ostala je tišina, ki močno boli. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka PETRA BITENCA iz Orehka pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Domplana, RTC Krvavca, Elektro Gorenjske, Iskre Commerca in Gradbinca, družini Žni-dar ter Romanu Logarju in Viktorju Erženu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kranj, januarja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in bratranca ^CIRILA VEHOVCA, st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom dr. Udirju, dr. Bajtu in dr. Veselu ter osebju bolnišnice Jesenice, še posebej pa sobnemu zdravniku dr. Hriberni-ku. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, častiti duhovščini za lep pogreb in g. župniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala! VSI NJEGOVI Rupa, 21. januarja 1991 Pol» 061/485-426 ZAHVALA Vedno v hribe rada si hodila in sedaj prav tam te kruta smrt iz naših rok je vzela. Ostali nate lepi so spomini, ko razveseljevala si nas s pesmijo in igranjem na harmoniko. V tolažbo nam je le to, da se v raju snidemo. Ob prezgodnji smrti naše ljube hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in sestrične MARTINE NOVAK se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč dobrim sosedom, sorodnikom in gorskim reševalcem Velike planine. Zahvalo smo dolžni vodstvu Osnovne šole v Cerkljah, še posebno učencem 8. a razreda in 7. b razreda Osnovne šole Helene Puhar, prav tako sodelavcem šivalnice in gumarne Planike Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za bodrilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, razredničarki in sošolkam za poslovilne besede, pevcem iz Cerkelj in glasbeniku trobente za ganljiv zvok »Tišine«. Zahvalo smo dolžni tudi zvonarjem, RK Cerklje, otrokom Šmartna, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: mami, ati, sestra Romana in ostalo sorodstvo Šmartno, 20. januarja 1991 ■ ZAHVALA m Ob boleči izgubi našega dragega I očeta, brata in strica IRUDOLFA MIKLAVČIČA H p. d. Kožarjevega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem KT Podnart za podarjeno cvetje in govorniku za lep poslovilni govor. Hvala tudi g. župniku iz Ovsiš za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Podnarta. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se tako lepo poslovili od njega. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Podnart, 18. januarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZA ARHA iz Stare Fužine 88 v Bohinju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakomur, hvala! VSI NJEGOVI Stara Fužina, 10. januarja 1991 ZAHVALA V svojem 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica MARIJA LUŽAN Brojanova mama iz Žabnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Pegamovi iz ZD Kranj za dolgoletno in skrbno zdravljenje, g. župniku za opravljen pogrebni obred, gasilcem GD Žabnica za spremstvo in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat prisrčna hvala za še zadnjo pozornost do naše mame. ŽALUJOČI: sinova in hčerki z družinami ZAHVALA Tiho je ugasnilo življenje naše ljube mame, babice in prababice FILOMENE BAJŽELJ roj. Lebar Od nje smo se poslovili v krogu njenih najbližnjih, dne 18. 1. 1991. Iskreno se zahvaljujemo g. dr. Andi Kalanovi za njeno veliko pomoč. Inštitutu Golnik, g. župniku za opravljeno pogrebno svečanost in sosedom za vso pomoč in darovano cvetje. VSI NJENI Izola, Ljubljana, Maribor, Naklo V SPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni? Mineva leto dni žalosti, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, ati, sin, brat in bratranec JANEZ MURNIK Tiho, kakor si živel, si se od nas poslovil nepozabljen. V našem domu je ostala neizmerna praznina in bolečina. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grab, iskrena hvala! žena Eani, hčerka Mateja, sin Jani in mama Adergas, 25. januarja 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Tuje znanje in kapital Sodelovanje med Zlatorogom in Henklom, med Tamom in Ivecom ter Mercatorjem in Sparom so rezultati vključevanja Slovenije v mednarodne gospodarske tokove. Pogodba o sodelovanju med mariborskim Zlatorogom in svetovno znano tovarno kemičnih sredstev Henkel je že starejšega datuma, pretekli teden pa je bila pogodba obnovljena. V Mariboru bodo začeli izdelovati Persil, Henkel pa bo prispeval precejšnji kapitalni vložek. Ta teden je bila podpisana pogodba med Tamom in evropskim koncernom Iveco, rezultat dveletnih pogajanj. Zaživelo bo mešano podjetje Tam - gospodarska vozila, Iveco pa ima četrtinski delež. Iveco je za zagon proizvodnje težkih tovornjakov in avtobusnih šasij dal v gotovini 10 milijonov mark, pomagal bo s svojo tehnologijo in prodajno mrežo. Že letos naj bi vrednost prodaje presegla 300 milijonov mark. Znana avstrijska trgovska hiša Spar in Mercator sta ustanovila novo podjetje. Ustanovitveni vložek je 75 milijonov dinarjev v polovičnem razmerju, s tem, da bo dal Mercator na voljo prostor za prve trgovine. Te bodo urejene po visokem standardu sistema Spar. Bo v Jugoslaviji počilo Svetovna sredstva obveščanja zadnje čase vedno pogosteje ugibajo, ali bo v Jugoslaviji "počilo" ali ne. Pravijo, daje še posebej med Slovenci in Hrvati veliko strahu pred vojno in posegom armade, zato se obe republiki pripravili na protiukrepe. Za znak za negotovost imajo nakupovalno mrzlico in kopičenje zalog živil po domovih. Obisk pri sosedih Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta bila na obisku na Madžarskem in v Avstriji. Gostitelje sta seznanila z razmerami v Sloveniji in Jugoslaviji ter opozorila na nevarnost, da se v Sloveniji ponovi Pribaltik. Peterle in Rupel sta obiskala tudi koroškega deželnega glavarja dr. Jdrga Haiderja. • J. Košnjek Adrio prizadela vojna v Zalivu Kranj, 24. januarja - Po prvih ocenah bo naš letalski prevoznik Adria Ainvavs zaradi vojne v Zalivu izgubil približno 4,2 milijona dolarjev mesečeno. Adria je morala ukiniti polete v Izrael, Turčijo, Egipt in na Ciper, prekinjen pa je tudi zakup letal v Egiptu. Njena letala so redno letela v Tel Aviv, v Larnaco, imela pa je redne čar-trske polete v Istambul in v Kairo, kar ji bo mesečno vzelo od 1,5 do 1,7 milijona dolarjev prihodka. Pomemben delež izpada pa se nanaša na prekinitev pogodbe o najemu letal v Egiptu, Adria je namreč že tretjo zimo oddajala dve do tri letala s posadkami in tehničnimi ekipami egiptovski letalski družbi ZAS - Airline of Egypt. Sodelovanje je bilo dogovorjeno do maja letos, propadlo pa je tudi dolgoročnejše sodelovanje z Egypt Airom, ki naj bi trajalo dve leti. Adria je nameravala v Egiptu zaposliti dva airbusa s posadkami, tehničnimi ekipami, skrbela pa naj bi tudi za izobraževanje in usposabljanje njihovih posadk. Vrednost tega posla je okoli 40 milijonov dolarjev. SDZ Škofja Loka je dobila svojo pisarno Občinski zbor Slovenske demokratične zveze Škofja Loka se je preselil v nove prostore in sicer v 4. nadstropje poslovne stavbe Alpetourja na Titov trg 4/b v Škofji Loki. Uradne ure za svoje člane in druge občane imajo vsako sredo od 15. do 18. ure. Lahko pa jih pokličete tudi po telefonu številka 064/621-261 int. 347. Nova priznanja za likovnike iz Jenkove šole Andrejeva častna nagrada Kranj, 24. januarja - Učenci Jolande Pibernikove iz Osnovne šole Simona Jenka za svoja likovna dela že vrsto let dosegajo izjemne mednarodne uspehe. Pred dnevi je prejel častno nagrado z lanske pete razstave otroške ustvarjalnosti Barve prijateljstva v Torunu na Poljskem osmošolec Andrej Pavlic. Žirija je opazila njegovo cvetno tihožitje v intenzivnih tempera barvah, polnih čustev. »Nagrade sem vesel,« je dejal skromni fantič, ki niha med šolo za oblikovanje in poklicem avtomehani-ka. Učiteljica Jolanda Pibernik meni, da bi s svojo nadarjenostjo lahko uspel na enem od likovnih področij in ga spodbuja, naj kljub navalu na oblikovalsko šolo poskusi s sprejemnim izpitom. Samo iz Jenkove šole želi na oblikovanje sedem osmošolcev. Sicer pa je poleg nagrajenega Andreja Pavlica na Barvah prijateljstva v Torunu razstavljalo še več učencev Jenkove šole: Jure Meden, Matjaž Brezar, Maja Perčič, Mojca Grašič, Špela Perne, Dominik Roblek in Renata Lavrič. Dela nekaterih učencev je Jolanda Pibernik poslala tudi na sedmi bienale otroške grafike, ki je bil prav tako v Torunu. Nagrade niso prejeli, razstavljajo pa: Martina Zalar, Romana Potočnik, Mitja Jazbec, Jernej Polovšnik, Matej Pavlic, Aleš Fojkar, Mojca Rjaveč, Ivka Šuštar, Dijana Kermelj in Marko Perčič. Z mednarodne razstave otroškega slikarstva v Turčiji je v šolo prišla bronasta kolajna za Urško Bernik, zdaj že gimnazijko v Škofji Loki. • H. Jelovčan Foto: J. Cigler Požar v Savi Za blizu pet milijonov mark škode Kranj, 24. januarja - V ponedeljek, 21. januarja, ob 15.55 je v savski tovarni VIST na Laborah pri novem stroju za dodelavo umetnega usnja AIGLE italijanske izdelave kmalu potem, ko so ga poskusno pognali, izbruhnil požar. Po prvih ugotovitvah je požar nastal zaradi izliva termalnega olja, ki rabi za ogrevanje stroja, dejanski vzrok pa še iščejo. Janez Rihar iz UNZ Kranj izključuje kakršnokoli krivdo zaposlenih. Kot je povedal direktor SIP stoja proizvodnje, ki bo trajal Janez Jereb, gre za škodo blizu predvidoma tri tedne. V reševa- pet milijonov mark. V njej ni nje škode se je takoj vključila Za- všteta izguba dohodka zaradi za- varovalnica Triglav iz Kranja, ki Sporočilo našim naročnikom - nerednim plačnikom! Med skoraj 20 000 naročniki Gorenjskega glasa je tudi nekaj takšnih, ki ste dolžni naročnino na časopis za kar tričetrt lanskega leta. Že pred kratkim smo Vas z vljudnim pisemcem na to obveznost spomnili, kar je pri večini dolžnikov zaleglo. Za 141 naših dosedanjih naročnikov, ki jim opomini za plačilo očitno nič ne pomenijo, velja tole sporočilo: današnji izvod Gorenjskega glasa je zadnji, ki Vam ga pošiljamo na up. Torkove številke ne boste več prejeli - seveda pa kadarkoli lahko ponovno postanete naš naročnik, le dolg in pripadajoče obresti bo treba prej poravnati. Rok za plačilo naročnine za zadnje lansko trimesečje je potekel že 30. oktobra, v začetku februarja boste vsi naročniki prejeli položnice za naročnino v prvem letošnjem trimesečju z rokom plačila do 20. februarja. Časopisa pač ni mogoče izdajati, če za to ni denarja - prav zato smo se morali odločiti za omenjeni ukrep in iz zajetnega seznama naročnikov izločiti vse neredne plačnike, ki so časopis prejemali na račun velike večine več kot 19 000 rednih plačnikov naročnine. V interesu vseh, ki Gorenjski glas redno plačujete, je tudi to, da na Vaš račun časopisa ne prejemajo tudi tisti, ki bi ga radi kar zastonj. Veliko prijetnega branja Vam želim! Direktor ČP Glas in glavni urednik Gorenjskega glasa Marko Valjavec KRIMINAL Smrtonosni svinčniki Kriminalisti UNZ Kranj so poslali na tožilstvo kazensko ovadbo proti Darku P. iz Kranja in Marjanu Š. iz Tržiča. Utemeljeno ju sumijo izdelovanja in prodaje orožja. Darko P. je izdeloval kemične svinčnike (in predeloval drugo orožje), v katere pa je namesto običajnih "min" za pisanje vstavljal malokalibrske krogle ali naboje z zrni. Strel iz navidezno nedolžnega svinčnika je lahko smrtonosen, orožje pa pripravno zlasti za ciljanje iz krajše razdalje in v gneči. Svinčnike je Darko P. izdeloval v enojni in dvojni izvedbi. Enojne je prodajal po 300 do 400 dinarjev, dvojni so bili seveda nekaj dražji. Kriminalistom je priznal, da jih je po Kranju prodal najmanj trideset. Osem so jih zasegli pri njegovem tržiškem "sodelavcu", nezaposlenem Marjanu S., ki jih je za dvojno ceno preprodaja! naprej. Pri njem so odkrili tudi kovinske dele in mehanizem, "uvoženo" iz Avstrije, ki naj bi jih naročniku vgradil v sprehajalno palico, ki bi se tako spremenila v malokalibrsko puško, pripravno zlasti za krivolov v gozdovih. Njegov "konjiček" je bilo tudi izdelovanje različnih nožev. Najbolj problematično pri tem odkritju pa je, da kriminalisti ne vedo, kdo vse je kupil nevarne kemične svinčnike. Zlasti staršem priporočajo, naj bodo pozorni, kakšne svinčnike nosi njihova mladež. Pojasnjena skrivnost prazne kasete Gre za kaseto s 27.360 dinarji Veletrgovine Špecerija Bled, ki je izginila na poti med jeseniško poslovalnico in trezorjem SDK Jesenice. Trgovka Alenčica K. se je blagajničarkama ponudila, da bo s kolegico odnesla tri kasete z denarjem v nočni trezor. Pred tem si je v vrečko pripravila eno prazno kaseto, ki jo je nato zamenjala s polno. V trezorju se je tako poleg dveh polnih znašla še prazna kaseta. Alenčica K. je krajo, za katero se je odločila zaradi stiske z denarjem, priznala. Kriminalisti so jo ovadili javnemu tožilstvu. Gre za zanimiv primer, na kakšen način se da (resda ne za dolgo) priti do denarja, hkrati pa tudi opozorilo vsem, ki še vedno po domače nosijo izkupičke v trezorje SDK. • H. J. po besedah direktorja Franca Lo-triča prek pozavarovanja v tujini prevzema popolno jamstvo, ne glede na likvidnostne težave domačega gospodarstva. O višini odškodnine in roku izplačila se bodo dogovarjali z vodstvom v Savi, ki ima za ta obrat sklenjeno zavarovanje objektov, osnovnih sredstev in zalog. O samem poteku gašenja požara smo se pogovarjali z Alojzom Rodetom, vodjo varstva pred požarom v Savi. »Za požar sva z Jožefom Beleharjem, s katerim sva bila tedaj dežurna, prek ročnega javljilca požara zvedela približno ob 15.55. Z gasilskim vozilom sva takoj odhitela tja. Že na poti sva ugotovila, da bo požar obsežnejši in ga sama ne bova mogla pogasiti, zato sva prek radijske UKV zveze poklicala na pomoč poklicne gasilce GRS iz Kranja. Ker je bila večina njihove ekipe takrat pri nesreči na brniški cesti, se je njihova pomoč nekoliko zavlekla. Kljub sodobni opremi nismo mogli gasiti v jedru požara, ampak smo branili sosednje prostore sortirnice, ki jih je plamen že ogrožal. Šele po prihodu kranjskih poklicnih gasilcev in desetin GD Stražišče ter Kranj-Primskovo smo začeli gasiti požar. Zaradi močnega dotoka vrelega olja, približno 250 stopinj Celzija* nismo bili uspešni, dokler direktor SIP Janez Jereb ni zaprl dovoda olja do stroja. Ko je bil dotok zaprt, smo požar pogasili z gasilnim prahom. Šele po požaru smo zvedeli, da je bil opečen vzdrževalec Damjan Tomažič.« Alojz Rode je še povedal, da so v savski službi varstva pred požarom od julija do decembra lam razpolovili število zaposlenih tef hkrati razvili nov sistem operativnega posredovanja. Poučili so šestnajst delavcev, večinoma vzdrževalcev, ki dežurajo ob rednem delu. Opremljeni so s poziv-niki in v primeru intervencije takoj pomagajo gasiti. Ta sistem se je doslej izredno dobro obnesel, čeprav prinaša določeno t nje. Približno 90 odstotkov začetnih požarov v tovarni delavci sami pogasijo, pri večjih, ki se pojavljajo nekako vsakih petnajst let, pa računajo predvsem na p° moč poklicne brigade iz Kranja Pri ponedeljkovem požaru J Alojz Rode aktiviral tudi lj bljanske gasilce, koje zaslutil, d požar lahko zajame cel objekt, vendar njihova pomoč potem m bila potrebna. In še ocena vodje operative kranjske GRS Jožeta Kastelica: »Sporočilo o požaru smo sprejel* ob 15.58. Izvozila je tričlanska ekipa s kombiniranim avtom, ker je bilo pet gasilcev pri prometni nesreči na brniški cesti. Vodja, ki je odpeljal proti Savi, jih je obvestil, trije so se vrnili in krenili h požaru s kemičnim vozilom (prah) in z lestvijo. Pregled nad požarom je bil zaradi zadimljenosti nemogoč. Ko so ugotovili, za kaj gre, so polivali z vodo, da bi hladili okolico in preprečili širitev požara. Šel« ko so pregorele strešne kupole in se je prostor začel odzračevati, je postala slika požara jasnejša-Ugotovili so, da gori olje in se Jo* tili gašenja s prahom, ki je bilo uspešno. Gašenje se ni odvijal0 "normalno", ker za tak obseg P°~ žara niti naša niti savska ekipa nista dovolj močni. Požar v Savi sodi med velike in že meji na katastrofalnega.« • H. Jelovčan, Foto: Katja Premru *'KARNEVAL Avtobus bo odpeljal iz Škofje Loke ob 6. uri, (hotel Transturist), Kranja (hotel Creina) ob 6.15, Radovljica (AP) ob 6.35 in Jesenic ob 7.00 uri. Sledi vožnja po gornjesavski dolini preko mejnega prehoda Rateče, skozi Trbiž in po Kanalski dolini ter Benečiji do Udin. Tisti, ki se zanimajo za zgodovinske in kulturne spomenike, se bomo povzpeli do gradu z bogatimi zbirkam). Ogledali si bomo tudi stolnico in še kaj, priložnost bo pa tudi za drobne nakupe. Popoldne bomo nadaljevali pot proti Doberdobu in Sredipolju, s krajšim obiskom spomenika vojakom iz I. svetovne vojne. Po prehodu državne meje v Vrtojbi bomo obiskali Kostanjevico z baročno cerkvijo in samostanom. Proti večeru bomo prispeli v domačo gostilno, kjer nas bo čakalo pustno kosilo in dobra domača kapljica (možnost nakupa). Za zabavo bo poskrbljeno, maske vzemite s seboj. Cena izleta je 650,00 din (s kuponom Gorenjskega glasa 600,00 din) na osebo in vključuje: avtobusni prevoz, pustno kosilo in pokušino vina ter vodstvo. Prijave do zasedbe mest sprejemajo v vseh Kompasovih posloval- nicah ! J m KOM PAS J *KUPON* £50.-din J z njim imate popust pri vplačilu izleta.