^oilnina plačana v gotovini
URADNI VE
tudi^ka knjižnica
t$qvo i'ssro
OKRAJA NOVO MESTO
Lefo I.
V Novem mestu, dne 31. avgusta 1956
Ši
ev. 12
VSEBINA
Predpisi ljudskih odborov:
267.	Odlok Obč. LO Semič o postopku pri prodaji hiš iz Splošnega ljudskega premoženja na območju občine Semič
268.	Odlok Obč. LO Semič o tarifi davka na maloprodajni promet na drobno
269.	Odredba Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Obč. LO Semič o zatiranju koloradskega hrošča
270.	Odredba Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Obč, LO Črnomelj o zatiranju koloradskega hrošča
Volitve in imenovanja:
271.	Volitve in razrešitve nekaterih organov Občinskega ljudskega odbora Novo mesto
272.	Volitve in imenovanja nekaterih organov Občinskega ljudskega odbora Trebnje
Gospodarske organizacije in zavodi:
273.	Bilanca Zidarskega podjetja »Remont« Trebnje za leto 1954
274.	Bilanca podjetja »Pekarija« Trebnje za leto 1954
275.	Bilanca Krojaškega podjetja Trebnje za leto 1954
276.	Bilanca čevljarskega podjetja Trebnje za leto 1954
277.	Bilanca Mizarske delavnice Trebnje za leto 1954
278.	Bilanca podjetja »Opekarna« Račje selo za 1.1954
279.	Bilanca podjetja »Občinska žaga« Trebnje za leto 1954.
Neuradni del:
1.	Poročilo zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu
2.	Poročilo zavoda za planiranje
3.	Poročilo o vplivu redukcije električne energije na proizvodnjo industrijskih podjetij
267.
Na podlagi 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona 0 občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih iz Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list 1'LRJi §t. 17-101/53) je Občinski ljudski odbor Semič lla svoji 8. seji, dne 25. junija 1956 sprejel
ODLOK
0 Postopku pri prodaji hiš iz Splošnega ljudskega premoženja na območju občine Semič
1.	člen
Občinski ljudski odbor določi, katere hiše iz Sploš-ljudskega premoženja se prodajo. Vse za prodajo določene stanovanjske hiše mora oceniti cenilna °toisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor.
2.	člen
Javne dražbe za prodajo hiš Splošnega ljudskega v^oženja pripravlja, razpiše in vodi po pooblastilu “tinskega ljudskega odbora posebna komisija. Komisijo imenuje občinski ljudski odbor iz vrst “Ornikov, zastopnikov množičnih organizacij in • jeznega števila strokovnjakov. Predsednik komisije elan občinskega ljudskega odbora.
3.	člen
. ocenitvi za prodajo določenih hiš razpiše ko-tla iz 2. člena tega odloka javno dražbo. Razpis ra- obsegati: označbo hiše, čas in kraj javne dražbe, de^10 vrednost hiše, najmanjši sprejemljivi ponu-k ' Plačilne pogoje in višino varščine, ki jo mora 0z^i ponudnik pred družbenim narokom.
Ponudba izpod 80 odst. cenilne vrednosti se ne sprejme. Cenilna vrednost posamezne hiše je hkrati izklicna cena na javni dražbi.
Razpis javne dražbe se objavi v časopisih Dolenjski list in Slovenski Poročevalec in na oglasnih deskah občinskega ljudskega odbora.
Interesenti si lahko še pred javno dražbo ogledajo vse prostore v hišah, ki se prodajajo, druge podatke pa jim na njihovo zahtevo da tajništvo občinskega ljudskega odbora.
Od dneva razglasa na oglasni deski pa do dneva javne dražbe mora preteči najmanj 30 dni.
4.	člen
Varščina znaša 10 odstotkov cenilne vrednosti posamezne hiše.
Ponudnik jo mora položiti najpozneje eno uro pred pričetkom javne dražbe pri upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora, ki mu izda potrdilo, ali pri komisiji, ki vodi dražbo. Ponudnik, ki se na javni dražbi ne izkaže s potrdilom o položeni varščini oziroma ne plača varščine komisiji, ne more dražiti.
Na javni dražbi lahko draži vsak zasebnik, ki je državljan FLRJ, posamezne družbene organizacije in posamezna društva.
5.	člen
Draži se praviloma v prostorih občinskega ljudskega odbora. Vodja dražbe mora dati dražilcem na dan dražbe na vpogled cenilne zapisnike hiš, ki so predmet dražbe.
O dražbi se piše sproti zapisnik. Zapisnikar je lahko član komisije ali pravni referent občinskega ljudskega odbora.
6. člen
11.	člen
Ob začetku družbenega naroka objavi vodja dražbe, katere hiše se bodo na tem naroku prodajale ter najnižje ponudbe in plačilne pogoje za posamezne hiše. Ponudniki dajejo na poziv vodje družbenega naroka vsako svojo ponudbo, na katero je vezan ponudnik toliko časa, dokler drugi ne ponudi več. Dražba se konča, če tudi po drugem pozivu po preteku 10 minut nihče ne ponudi več. Konec dražbe za vsako posamezno hišo razglasi vodja dražbe.
7.	člen
Varščina, ki jo je po 4. členu tega odloka položil ponudnik, čigar ponudba je bila sprejeta, se šteje v prvi rok kupnine. Vsem drugim ponudnikom se varščina vrne takoj po končani dražbi, ko podpišejo zapisnik. Vrnitev varščine se vpiše v družbeni zapisnik, ki ga podpišejo poleg ponudnikov še vodja dražbe in zapisnikar.
8.	člen
V 8 dneh po preteku družbenega naroka mora položiti najvišji ponudnik pri upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora najmanj 20 odstotkov kupnine, ostanek pa v polletnih obrokih, ki so določeni v plačilnih pogojih za vsako posamezno hišo, toda najkasneje v 2 letih.
Plačilne pogoje določi pred razpisom javne dražbe ljudski odbor.
Udeležencem v narodnoosvobodilnem boju v letih 1941, 1942 in 1943 in dragim osebam, naštetim v
6.	členu Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 31/53) lahko ljudski odbor podaljša rok 8 dni -do dovoljenega dolgoročnega kredita za nakup hiš.
Osebam iz tretjega odstavka tega člena se sme dovoliti obročno odplačilo največ za 15 let, če znaša kupnina do 500.000 din, za 20 let pa, če kupnina presega 5,000.000 din.
9.	člen
Ljudski odbor sklene s kupcem kupoprodajno pogodbo, obenem pa mu izda odločbo, s katero dodeljuje njemu in njegovim pravnim naslednikom zem-Jjišče, na katerem stoji prodana hiša, v brezplačno in trajno uporabo.
Z dnem javne dražbe preidejo na kupca vse pravice, javna bremena in nevarnosti, ki so združene z lastništvom prodane hiše.
10.	člen
O razpisu javne dražbe obvesti predsednik komisije najmanj 15 dni pred dražbenim narokom vse najemnike, stanujoče v hiši, ki se bo prodala na javni dražbi.
Uživalci stanovanj imajo predkupno pravico, ne da bi jim bilo treba dražiti, vendar le s pogojem, da položijo varščino, se udeležijo dražbe in takoj po končani dražbi izjavijo, da prevzamejo ponudbo najvišjega ponudnika.
Kupec mora zavarovati kupljeno hišo pri Državnem zavarovalnem zavodu za vso prometno vrednost, najmanj pa do višine kupnine, vse do poravnave dolžne kupnine.
12.	člen
Če se kakšna hiša ni mogla prodati na javni dražbi, ali če se prve dražbe nista udeležila najmanj dva ponudnika lahko občinski ljudski odbor razpiše ponovno javno dražbo ali pa odredi, da se hiša proda na drug način. V takem primera lahko določi tudi nižjo ceno od cenilne vrednosti.
13.	člen
Vse vloge, odločbe, pogodbe in dragi na prodajo hiš iz splošnega ljudskega premoženja nanašajoči se spisi in rešitve so prosti vseh taks in davka od prometa dobrin.
14.	člen
Denarna sredstva pridobljena s prodajo stanovanjskih hiš po tem odloku se vložijo pri Narodni banki —- podružnica Črnomelj na poseben račun, ki ga sme občinski ljudski odbor uporabljati le za izdajanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš.
15.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-1064/1.
V Semiču, dne 25. junija 1956.
Predsednik ObLOi Franc Kapš 1. r.
268.
Na osnovi 3. točke XXI. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14/56) in 3. točke X. poglavja družbenega plana Občinskega ljudskega odbora Semič za leto 1956 je Občinski ljudski odbor Semič na svoji seji dne 25. junija 1956 sprejel
ODLOK
o tarifi davka na maloprodajni promet na drobno
1.	člen
Tarifa davka na maloprodajni promet od vsega opravljenega prometa na drobno znaša na območju občinskega ljudskega odbora Semič 1 odst. prodajne vrednosti.
2.	člen
Davek na maloprodajni promet se ne plača na-
a)	moko in drage mlevske izdelke, pekovske i2' delke, sladkor, mast, olje in izdelke pridobljene 5 predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib;
b)	tobak in tobačne izdelke, vžigalice, sol' in Pe' trole j;
c)	proizvode, za katere se po zveznih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. julija 1956 dalje.
Št. 01/1-1051/1.
V Semiču, dne 25. junija 1956.
Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r.
269.
Na podlagi 1., 2., 3. in 10. točke Odredbe o za-' tiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ, št. 42-324/47), 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznijo in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292/54), določil odloka o območjih, ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št, 37-443/55), 2. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-371/55), 2. točke 53. člena in 47. člena statuta občine Semič z dne 24. januarja 1956 izdaja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Semič z dne 23. junija 1956
ODREDBO
o zatiranju koloradskega hrošča
I.
Krompirjevi in paradižnikovi nasadi se morajo v času rasti najmanj enkrat na teden pregledati.
Ogled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah zatre In najdena zalega uniči.
Pridelovalci so dolžni paziti, da se brezpogojno uničijo prvi hrošči takoj, ko zlezejo iz zemlje.
II.
Hrošč in njegova zalega se lahko uničujeta oziroma zatirata mehanično in kemično. Obvezno dvakratno zatiranje in to škroljenje ali zapraševanje je obvezno opraviti:
1.	če zavzamejo okužbe več kot dvajset odstotkov Površin, nasadov, in
2.	ob izbruhu lokalne močne okužbe.
III.
Svet za kmetjstvo in gozdarstvo občine je pomaščen, da v slučaju dvoma razširjenosti ali močnega razmaha škodljivca odredi skupne preglede ali Pn izda tudi posebne ukrepe za zatiranje.
IV.
Če pridelovalci ne izvršijo dolžnosti, navedene v _ točki te odredbe, izvrši škropljenje ali zapraševa-nie občina na njihov račun.
V.
Kdor se ne ravna po določbah te odredbe bo kaz-jmvan p0 Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred nleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, štev. 26'292/54).
VI.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-1049/1.
V Semiču, dne 23. junija 1956.
Predsednik sveta za	Predsednik ObLO:
kmetijstvo in gozdarstvo:	Franc Kapš 1.r.
Janez Simonič 1. r.
270.
Na podlagi 1., 2., 3. in 10. točke Odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ, št. 42-324/47), 33. in 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznijo in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292/54), določil odloka o območjih, ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 37-443/55), 2. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-371/55), 47. člena statuta občine z dne 25. januarja 1956 in na podlagi sklepa seje Sveta za kmetijstvo ObLO Črnomelj z dne 22. maja 1956 izdajamo
ODREDBO
o zatiranju koloradskega hrošča
I.
Krompirjevi in paradižnikovi nasadi se morajo v času rasti najmanj enkrat na teden pregledati.
Ogled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah zatre in najdena zalega uniči.
Pridelovalci so dolžni paziti, da se brezpogojno uničijo prvi hrošči takoj, ko zlezejo iz zemlje.
II.
Hrošč in. njegova zalega se lahko uničujeta oziroma zatirata mehanično in kemično. Obvezno dvakratno zatiranje in to škroljenje ali zapraševanje je obvezno opraviti:
1.	če zavzamejo okužbe več kot dvajset odstotkov površin, nasadov, in
2.	ob izbruhu lokalne močne okužbe.
in.
'Gospodarski svet občine je pooblaščen, da v slučaju dvoma razširjenosti ali močnega razmaha škodljivca odredi skupne preglede ali tudi posebne ukrepe za zatiranje.
IV.
Če pridelovalci ne izvršijo dolžnosti, navedene v I. točki te odredbe, izvrši škropljenje ali zapraševanje občina na njihov račun.
V.
Kdor se ne ravna po določbah te odredbe bo kaznovan po Temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, štev. 26-892/54).
VI.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-2050/1.
V Črnomlju, dne 2. junija 1956.
Predsednik ObLO: Janez Žunič 1. r.
Predsednik sveta za kmetijstvo:
Rado Dvoršak 1. r.
VOLITVE IN IMENOVANJA 271.
Občinski ljudski odbor Novo mesto je na 7. seji, ki je bila dne 30. maja 1956, imenoval oziroma razrešil naslednje organe ljudskega odbora:
1.	Svet za finance in družbeni plan:
za predsednika:
Splihal Jože, direktor Komunalne banke Novo m., za člane:
Jevščelt Miloš, odbornik občinskega ljud. odbora, Gačnik Franc, odbornik občinskega ljud. odbora, Gačnik Martin, odbornik občinskega ljud. odbora, Gričar Jože, odbornik občinskega ljud. odbora.
2.	Spremembe v sestavu svetov:
Na isti seji sta bila razrešena dolžnosti predsednik sveta za stanovanjske zadeve inž. Žerjal Anton in član istega sveta inž. Sodnik Dušan.
Za predsednika za stanovanjske zadeve je bil izvoljen inž. Grein Jože, uslužbenec SGP Pionir ter za člana sveta inž. Jordan Vilibald, uslužbenec Podjetja za vzdrževanje prog Novo mesto.
Razrešen je bil dolžnosti predsednika sveta za splošne zadeve Matko Franc ter na njegovo mesto izvoljen za predsednika sveta dr. Gros Davorin, odbornik občinskega ljudskega odbora.
Razrešen je bil dolžnosti predsednika sveta za komunalne zadeve Bele Vinko ter na njegovo mesto izvoljen Gabrijelčič Angel, dosedanji član tega sveta. Za novega člana tega sveta je izvoljen Adam Franc, upravnik podjetja Kino Krka Novo mesto.
Razrešen je bil dolžnosti preds. sveta za delo in delovna razmerja Radisavljevič Velibor ter na njegovo mesto izvoljen Plaveč Jože, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta.
Razrešen je bil predsednik sveta za gospodarstvo Rožanec Niko ter na njegovo mesto izvoljen Kovarik Janez, direktor Industrije obutve v Novem mestu. Za novega člana tega sveta je bil izvoljen Devičnik Jurij, direktor Motomontaže Novo mesto.
3.	Imenovanje upravnih odborov:
Upravni odbor Zdravstvenega doma Novo mesto: dr. špiler Adolf, upravnik Zdravstvenega doma Novo mesto,
Dular Rudi, zastopnik Gozdnega gospodarstva Novo mesto,
Hudoklin Anton, zastopnik Novoteksa Novo mesto, Gutman Albin, zastopnik Tehnične sekcije zavzdr-1 ževanje cest Novo mesto,
dr. Furlan Suzana, zastopnica delovnega kolektiva Zdravstvenega doma Novo mesto,
Butala Vida, zastopnica delovnega kolektiva Zdravstvenega doma,
Barkovič Mirko, zastopnik Novolesa Novo mesto, Kožar Franc, zastopnik delovnega kolektiva Kremen,
Colarič Franc, zastopnik Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto.
Upravni odbor Javne zobne poliklinike:
dr. Furlan Tone, upravnik Javne zobne poliklinike Novo mesto,
Mušič Miroslav,' zastopnik delovnega kolektiva Javne zobne poliklinike Novo mesto,
Kovarik Janez, zastopnik Industrije obutve Novo mesto,
Moravec Rudi, zastopnik Zdravstvenega doma Novo mesto,
Moreti Jože, zastopnik Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto.
Upravni odbor Lekarne Novo mesto:
Andrijanič Boris, upravnik Lekarne Novo mesto, Skrt Srečko, zastopnik Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje,
Vidic ISonja, zastopnica Zdravstvenega doma V Novem mestu,
Dolinšek Blažena, zastopnica delovnega kolektiva Okrajne lekarne,
Brumat Ivan, uslužbenec OLO Novo mesto. Upravni odbor Komunalne banke Novo mesto:
Andrijanič 'Boris, podpredsednik ObLO Novo mesto, kot predsednik,
Udovič Jože, odbornik ObLO Novo mesto, kot podpredsednik,
Knaflič Anton, obrtnik, Novo mesto
Kečkež Viktor, direktor zdravilišča Dol. Toplice,
Golob Ludvik, predsednik ObLO Mirna,
Gričar Jože, direktor trgovskega podjetja Že-1 leznina.
Nadzorni odbor:
Turk Adolf, uslužbenec OLO,
Vondra Drago, uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto,
Majzelj Dodo, predsednik ObLO Šentjernej.
272.
Občinski ljudski odbor Trebnje je na 4. seji dne 27. februarja 1956 imenoval:
1. V davčno komisijo za odmero davka obrtnikom se imenujejo: za predsednika:
Vertor Mirko, šef uprave za dohodke, za namestnika:
Godnjavec Jože, referent za proračun,
za člana:
Gore Alojzij, mizar, Breza, za namestnika:
Plazar Vinko, mizar, Veliki Gaber, za člana:
Skube Franc, kovač, Dobrnič, za namestnika:
Hostnik Janez, kovač, Roje, za člana:
Zupančič Franc, čevljar, Trebnje, za člana:
Eržek Angela, pletilja, Trebnje, za namestnika:
Rajer Julka, šivilja, Trebnje, za člana:
Gričar Adolf, mlinar, Dol. Podboršt, za namestnika:
Vajda Franc, dimnikar, Stari trg, za člana:
Grmovšek Viktor, gost, Trebnje, za namestnika:
Ravnikar Stane, gost., Čatež.
Komisija je kolektivni organ, ki opravlja zadeve, katere so ji dane s predpisi Uredbe o dohodnini. Če i'e predsednik ali kakšen član davčne komisije za-
držan, pride na njegovo mesto namestnik z vsemi pravicami in -dolžnostmi predsednika ali člana.
Na 6. seji je Občinski ljudski odbor Trebnje dne 6. maja 1956 imenoval naslednja upravna odbora:
1. Upravni odbor Zdravstvene postaje v Trebnjem:
Upravni odbor Zdravstvene postaje v Trebnjem ima 5 članov, vštevši v to število tudi upravnika. Za dobo 1 leta se v upravni odbor Zdravstvene postaje v Trebnjem imenujejo:
Franc Poderžaj, predsednik sodišča v Trebnjem, dr. Jože Pavlin, Trebnje,
Cirila Zidar, uslužbenka sodišča Trebnje,
Avgust Mežnaršič, cestni nadzornik, Trebnje, Viljem Repovž, Trebnje.
2.	Upravni odbor Lekarne v Trebnjem:
Upravni odbor Lekarne v Trebnjem ima 5 članov, vštevali v to število tudi upravnika. Za dobo 1 leta se v upravni odbor Lekarne v Trebnjem imenujejo: Slavine Gustelj, član občinskega ljudskega odbora Trebnje,
Rupreht Breda, upravnik lekarne, Trebnje, dr. Pavlin Jože, Trebnje,
Kunšič Frančiška, uslužbenka ObLO Trebnje, Slak Janez, upokojenec, Trebnje.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI
273.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Zidarsko podjetje »Remont« Trebnje
AKTIVA Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva..................................... 28.000
R- Obratna sredstva
Renama sredstva............................... 224.000
Surovine in material........................... 15.000
R- Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve...................... 154.000
R' Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček ...........................  98.000
Skupaj . . .	519.000
Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1953. Poslov-nih prostorov podjetje nima. Zaposlenih je bilo v Rtu 1954 8 delavcev in sicer 1 visokokvalificirani' de-Rvec, 5 kvalificiranih zidarjev in 2 tesarja ter težki delavci po potrebi. Delo vrši po naročilu privatnikov
Naziv postavke	PASIVA
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Razni skladi.................................... 98.000
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	. .	40.000
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti ....	345.000
Ostala pasiva............................ 8.000
D.	Finančni uspeh
Dobiček . .  ......................... , ■	98.000
Skupaj . . .	519.000
in državnih podjetij ter zadrug. Material nabavlja od trgovin, ostali material, kakor pesek in apno, od privatnikov. Težkoč v letu 1954 ni bilo, razen pomanjkanje delavcev — kvalificiranih zidarjev. Podjetje je doseglo 98.000 din dobička.
Direktor podjetja: Zore Alojz 1. r.
274.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Pekarija Trebnje
v 000 Naziv postavke	PASIVA v 000
AKTIVA Naziv postavke
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..........................
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva...............................
B.	Obratna sredstva
Surovine in material......................
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva Kupci in ostale terjatve
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček........................ 323
Skupaj . . .	1.421
Podjetje je bilo registrirano kot okrajno podjetje leta 1950. Sprememba registracije je bila izvršena v letu 1953. Bavi se s peko kruha in peciva na drobno in debelo ter z uslugami.
S
Knjigovodja:
Nahtigal Slavka 1. r.
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih	sredstev............................ 562
Razni skladi....................................... 226
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in	ostale	obveznosti ....	200
Ostala pasiva.....................................  110
D.	Finančni uspeh
Dobiček............................................ 323
Skupaj . . .	1.421
Zaposlene so bile tri osebe in sicer upravnik visokokvalificiran delavec in dva kvalificirana pomočnika. Od 1. oktobra 1954 naprej je podjetje pavšali-rano in plačuje pavšalni znesek davka na dobiček. Kredita podjetje ni imelo.
Upravnik:
Jerič Ernest 1. r.
562
227
113
196
275.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Krojaško podjetje Trebnje
AKTIVA Naziv postavke	Naziv postavke	PASIVA
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.............................. 189.000
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva....................................... 70.000
B.	Obratna sredstva
Denarna sredstva.............................. 104.000
Surovine in material........................... 77.000
C.	Sredstva v obračunu in ostala pasiva
Kupci in ostale terjatve....................... 47.000
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček............................ 311.000
Skupaj .. . .	798.000
Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1948. Osnov na dejavnost podjetja je izdelava in popravila oblek po naročilu. Dopolnilnega kredita se poslužuje 100.000 din. Povprečno je bilo zaposlenih 18 ljudi. Podjetje
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............ 189.000
Razni skladi........................ 78.000
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	100.000
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti	....	120.000
D.	Finančni uspeh
Dobiček............................ 311.000
Skupaj . . .	798.000
je izdelovalo pretežno naročila za Trgovsko podjetje Tekstil Ljubljana. Dobiček je podjetje dosegi0 310.840 din.
Upravnik:
Vidmar Ludvik 1. r.
276.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Čevljarsko podjetje Trebnje
AKTIVA Naziv postavke	Naziv postavke	PASIVA
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................... 154.000
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva........................................ 42.000
B.	Obratna sredstva
Denarna sredstva................................ 17.000
Surovine in material........................... 261.000
0. Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale tefjatve....................... 128.000
Ostala aktiva.................................... 6.000
D. Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček............................... 6.000
Skupaj . . .	614.000
Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1947. Sprememba registracije je bila izvršena v začetku leta 1954. Podjetje se bavi z izdelavo in popravilom čevljev. Zaposlenih je bilo 8 delavcev in sicer 1 visoko-
Kn jigovodja:
Nahtigal Slavka 1. r.
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............ 154.000
Razni skladi...................................  39.000
. c r ■-	. .
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	260.000
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti ....	115.000
Ostala pasiva....................... 40.000
D.	Finančni uspeh
Dobiček.............................. 6.000
Skupaj . .	.	614.000
kvalificiran čevljar, šest kvalificiranih čevljarjev in 1 polkvalificiran čevljar. Delo vrši za podjetja in za privatne stranke. Dobička je podjetje doseglo 6000 din.
Upravnik:
Zupančič Franc 1. r.
277.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Mizarska delavnica Trebnje
AKTIVA Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..........................;	27
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva........................................... 26
R- Obratna sredstva
Rsnama sredstva ................................... 97
Surovine in material............................... 38
R- Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve.......................... 166
Ostala aktiva ...................................... 3
R' Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček................................. 10
Skupaj . . .	367
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1953. Predmet Poslovanja, je izdelava pohištva in posameznih delov Pohištvu. Delo izvršuje po naročilu strank. Zaposle-7*1 je bilo skupaj štirje delavci. Od teh upravnik in ^Va kvalificirana mizarska pomočnika ter 1 vajenec.
Knjigovodja:
Nahtigal Slavka 1. r.
Naziv postavke	PASIVA v 000
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................. 27
Razni skladi............................ 25
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	50
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti ....	209
Ostala pasiva........................... 46
D.	Finančni uspeh
Dobiček............................... ■	._________10
Skupaj . .	.	367
Kredita je podjetje uporabljalo 50.000 din. Podjetje se namerava razširiti, čim bodo na razpolago odobrene investicije. V letu 1954 je podjetje izdelovalo izdelke vse ročno, ker ni imelo potrebnih strojev.
Direktor podjetja:
Andoljšek Stanko 1. r.
278.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Opekama Račje selo
AKTIVA Naziv postavke	Naziv postavke	PASIVA -
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.............................. 562.000
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva....................................... 83.000
B.	Obratna sredstva
Denarna sredstva..............................  19.000
Surovine in material ........	79.000
Ostala aktiva "............................... 467.000
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale terjatve...................... 210.000
Proizvodnja ................................... 14.000
Skupaj . . .	1,434.000
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Obč. LO Trebnje v letu 1953.
Osnovna dejavnost podjetja je žganje zidne ope-
Knjigovodja:
Nahtigal Slavka 1. r.
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............. 562.000
Dolgoročni kredit za dokončane
investicije............................... —
Razni skladi......................... 80.000
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva	.	.	300.000
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti	....	325.000
Ostala pasiva .................................. 167.000
Skupaj . . .	1,434.000
ke. Kredita je podjetje imelo 300.000 din. Podjetje uporablja zelo primitivno orodje, kakor poljsko peč, ki povzroča prekomerni kalo opeke.
Upravnik:
Dim Adolf 1. r.
279.
BILANCA
na dan 31. decembra 1954 podjetja Občinska žaga Trebnje
AKTIVA Naziv postavke
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..................
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva...............................
B.	Obratna sredstva
Denarna sredstva......................... .
Surovine in material . ...................
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
Kupci in ostale	terjatve.......................... 34
Ostala aktiva..................................... 11
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček................................ 38
Skupaj . . .	459
Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1952. Zaposlena sta bila dva delavca in sicer upravnik kvalificiran delavec in kvalificiran cirkularist. Kredita podjetje v letu 1954 ni imelo. Izvršuje žaganje lesa vseh
Naziv postavke	PASIVA v 000
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................... 204
Razni skladi...................................... 156
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti ....
Ostala pasiva...................................... 33
D.	Finančni uspeh
Dobiček............................................ 38
Skupaj . . .	459
sortimentov za privatne stranke in državna podjetja-Od 1. oktobra 1954 dalje je podjetje pavšalirano i11 plačuje pavšalni znesek davka na dobiček.
Upravnik:
Kozlevčar Franc 1. r.
v 000
204 159
11 2
NEURADNI DEL POROČILO
zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, ki je bilo podano na 4. seji zbora proizvajalcev dne
18. januarja 1956
V naših oblastnih forumih in javnosti se veliko razpravlja, o socialnem zavarovanju, o socialni politiki, ker jse v naših družbenih razmerah povsod v ospredje postavlja človek, skrb za njegovo blaginjo, stremljenje za zvišanje življenjske ravni, ker je človek najvažnejši činitelj v procesu razvoja družbe, procesu proizvodnje na (vseh področjih gospodarstva in ostalega življenja. V naši državi je največja skrb namenjena blaginji človeka tako v socialnem, kakor v zdravstvenem oziru, saj družba daje v te namene velik del narodnega dohodka. V tej vrsti državnih dajatev daleč presegamo najbolj razvite zahodnoevropske države, pa čeprav se te rade pohvalijo z najmodernejše opremljenimi zdravstvenimi ustanovami, tega pa ne povedo, da so izsledki moderne medicine m znanosti dostopni le zelo majhnemu odstotku prebivalcev, medtem ko se morajo široke ljudske množice zadovoljiti z zdravljenjem na zastarel način, ker je zdravljenje v moderno opremljenih ustanovah tako drago, da jim ni dostopno.
Poglejmo nekoliko zdravstvene ustanove na področju našega okraja:
Splošna bolnica v Novem mestu z oddelkom za tuberkulozo, Javna zobna poliklinika, 2 zdravstvena domova v Novem mestu in Črnomlju, 8 zdravstvenih Postaj, 6 lekarn in okrajni higienski zavod, ki je proračunska ustanova, medtem ko so vsi ostali zavodi ua samostojnem finansiranju. Vsi navedeni zavodi so še pod okrajno pristojnostjo, na prihodnji seji OLO Se pristojnost prenese na občine, razen Splošne bol-nice in okrajnega higienskega zavoda, ker ti dve ustanovi poslujeta za območje vsega okraja. Sanitarna inšpekcija fje izločena iz zdravstvenega doma in sedaj ®ta imenovana dva sanitarna inšpektorja, ki sta uslužbenca OLO. Prav tako sta imenovana tudi medicinska tehnika in sanitarni higienik kot okrajni uslužbenci. Poleg okrajne sanitarne inšpekcije posluje v °bčini Črnomelj občinska higienska postaja, M ima sanitarnega inšpektorja, medicinskega higienika ter ^je občinske (sanitarne inšpekcije v občinah: Ko-stanjevica-Podbočje, Metlika, Semič in Žužemberk, Medtem ko občine Mirna, Straža-Toplice in Šentjer-nei še niso imenovale sanitarnih inšpektorjev. Vse navedene sanitarne inšpekcije so v osebi ambulantnih zdravnikov, medtem ko pomožnega osebja nimajo.
Zdravstveni domovi oziroma zdravstvene postaje 80 na teritoriju našega okraja postavljene tako, da Prebivalci lahko koristijo zdravstveno varstvo, ker je oddaljenost največja ca. 12—15 km, vendar pa ugo-tavljamo, da tam, kjer je število zavarovancev majh-n°’ Prebivalci-samoplačniki zelo malo koristijo zdrav-stveno varstvo. Različne cene zdravstvenim storit-Vam so prav zaradi tega, ker se ambulanta drugače *e bi mogla vzdrževati in je nujno kot n. pr. v Žu-^emberku, da stane bolniški pregled 207 din, medtem 0 stane v Novem mestu le 100 din.
Odlok jOLO o pravicah do brezplačnega zdravljenja siromašnih je to stanje precej omilil, vendar je procentualno v nekaterih zdravstvenih okoliših še veliko ljudi, ki k zdravniku ne gredo drugače, kakor le v skrajnem primeru. Iz podatkov o koriščenju zdravstva' je namreč zanimivo to, da je v bogatejših predelih večje število ljudi, ki se zdravijo na račun OLO, kakor pa v siromašnejših, na primer: sektor Suha krajina. Vzrok temu je delno nevednost, delno pa zdravstveno-prosvetna zaostalost. Ljudje še verujejo v domača zdravila bolj kakor pa v zdravnika. Zelo pozitivno je dejstvo, da prihaja veliko žena porodnic v bolnico, da število porodnic, ki rodijo v bolnici, iz leta v leto hitro raste. K temu so veliko pripomogli zdravstveno-prosvetni tečaji, ki jih organizira Rdeči križ, kjer se predvsem govori o higieni, o prehranjevanju otroka in ostalih zdravstveno prosvetnih zadevah.
Za zdravstveno varnost prebivalcev našega okraja, torej ljudi, ki so socialno zavarovani, je bilo izplačanega iz okrajnega proračuna 62,416.195 din. Ta znesek Iresnično predstavlja za naš proračun veliko, vendar pa moram poudariti, da se je s tem denarjem preprečil marsikateri težak položaj v družini, da se je preprečila oziroma ozdravila marsikatera bolezen pri naših prebivalcih. Za zdravstveno zaščito ljudem, ki so te resnično potrebni se tudi v bodoče ne bo moglo štediti, dati bo treba v proračun primeren znesek, ki bo zadostoval za zdravljenje siromašnih in ostalih, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po zveznih predpisih.
V področje socialne politike spada tudi socialno skrbstvo, to je skrb za ljudi, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov ne morejo skrbeti za sebe, zato je varstvo nad njimi prevzela družba. To niso sami stari in onemogli, temveč tudi mladoletniki, ki so ostali brez staršev ali pa starši zanje ne skrbijo, nekateri so postali nepošteni, nemoralno žive itd. Mišljenje, da je treba take ljudi dati v razne domove ni najboljše, ker se je pokazalo, da vzgoja v domovih marsikje ni dobra. Tudi s pedagoškega vidika je bolj primerno za otroka življenje v družini. Socialno skrbstvo bo moralo te probleme proučiti in poiskati možnost, da mladino, ki je v domovih, odda rejnikom, družinam, predvsem takim, ki bodo skrbeli za njihov razvoj, omogočili jim, da se bodo izučili poklica in jih tako spravili na pravo pot. Skrb ža otroke, posebno padlih borcev, ki so ostali brez staršev in žrtve fašističnega nasilja je važna in trajna naloga ljudskih odborov in družbenih organizacij, ker družbeno varstvo nadomestuje starše tistim otrokom, ki jih nimajo. Moramo reči, da se v zadnjih letih temu posveča precej pažnje, čeprav manj od organov ljudske oblasti, kot od organizacij Zveze borcev. Potrebno je, da se ljudski odbori in vse družbene organizacije tega zavedajo in da imajo za svojo trajno dolžnost
poleg materialne skrb tudi vzgojno stran. 42,486.373 din, ki jih je dal OLO v letu 1955 za vzdrževanje starih, onemoglih in mladine, predstavlja res velik znesek, zato poudarjam še enkrat, da bi morali to proučiti. Otroke bi morali izročiti solidnim in zanesljivim družinam, ki bi zares skrbele zanje.
Iz te vsote proračuna se je izplačevala tudi podpora žrtvam fašističnega nasilja, podpora družinam kadrovcev, podpora socialno ogroženim otrokom in starim — onemoglim, ki niso v domovih, dalje podpora mlečnim kuhinjam, katere so organizirane po naših šolah. Za socialno-zdravstvene izdatke skupaj je bilo v letu 1955 dano 112,335.567 din. Poleg tega moram omeniti še proračun okrajnega zdravstvenega doma in okrajnega higienskega zavoda, ki znaša 20 milijonov dinarjev.
Nujno moramo poudhriti, da s prenosom pristojnosti iz okraja na občine se bodo morali občinski sveti za socialno politiko in zdravstvo resno poglobiti v naloge, ki jih bodo prejeli od OLO. Iz dosedanjih podatkov o delu teh svetov na občinah ne bi mogli reči, da so pripravljeni ali pa bodo mogli reševati nešteto konkretnih in važnih vprašanj iz področja socialne politike in zdravstva. Okrajni svet v okviru tajništva za socialno politiko, to je svet za zdravstvo, svet za socialno politiko in svet za delo in delovna razmerja bodo morali občinskim svetom na tem področju veliko pomagati, ker ugotavljamo, da dosedanje delo občinskih ljudskih odborov pri reševanju socialne politike velikokrat ni bilo objektivno. To delo se je predvsem omejilo na priporočila za štipendije, brezplačno zdravljenje, razne prevoze z rešilnimi avtomobili itd. Rekel sem že, da imamo na področju našega okraja zadovoljivo postavljeno zdravstveno mrežo, vendar bo pa za izpopolnjevanje te mreže potrebno izboljšanje oprem ambulant in nekaterih drugih investicij. Moram reči, da se je v letu 1955 delno pristopilo k reševanju, vendar pa še daleč s tem ne moremo biti zadovoljni, ker imamo še večino ambulant v privatnih hišah, ki ne odgovarjajo zdravstvenim namenom. Za negospodarske investicije je bilo v letu 1955 dano 7,441.000 din. Ta znesek je bil večji del dan na ureditev ambulant v Novem mestu, delno pa tudi zunanjim ambulantam.
Poleg oseb, ki uživajo zaščito po odloku OLO oziroma zveznih predpisih imamo tudi vojne in vojaške invalide, to so osebe, ki so aktivno sodelovale same ali pa njihovi svojci v NOV, to je v sestavu vojaških edinic, organiziranem boju proti sovražniku v času vojne. V novomeškem okraju prejema osebne invalidnine 835 oseb invalidov, njih invalidnost je različna v procentih, ki jih določi Invalidsko pokojninska komisija. Imamo nekaj težkih vojnih invalidov, ki prejemajo poleg invalidnine tudi dodatek za tujo pomoč v mesečnem znesku 18.000 din. Ostali 100% invalidi pa prejemajo mesečno invalidnino 12.000 din. Družba skrbi za njihovo življenje, da imajo poleg invalidnine, ki jo prejemajo, pravico za znižano vožnjo v vlaku in avtobusu ter še nekatere druge privilegije. Topliško in klimatsko zdravljenje je bilo odobreno 74 invalidskim upravičencem, od . teh je bilo 68 iz NOV, ostali pa iz prve svetovne vojne. Skupni iz-
datki za vzdrževanje vojnih invalidov znašajo v letu 1955 85,945.000 din. Tudi ta pristojnost je prene-šena na občinske ljudske odbore, vendar ne o odločanju pravice do invalidnine, ker je to zaenkrat še centralizirano, pač pa sprejemanje prijav, kompleti-ranje vseh dokazov, ki so potrebni za pravilno rešitev za priznanje invalidskih pravic. Smatram, da bodo občinski ljudski odbori to vprašanje lažje reševali, ker so v neposredni bližini, vendar pa bo zahtevalo objektivnost pri zbiranju dokumentov oziroma kom-pletiranju spisov. Pri vojnih invalidih moram poudariti 'še to, da obstoja v Ljubljani Zavod za rehabilitacijo, da invalidu pomaga usposobiti se za odgovarjajoče delo in mu s tem omogoči vključitev v delovni odnos, kar psihološko dobro vpliva na invalide, ker s tem čutijo, da niso družbi v breme, temveč, da so še sami sposobni ji nekaj prispevati.
V področje socialne politike spada tudi skrb za mladi rod. Tajništvo za socialno politiko skupaj z okrajnim odborom ZB, zavodom za socialno zavarovanje in RK, vsako leto organizira počitniške kolonije za otroke, ki so slabega zdravja. Sporazum, ki obstoja med našo državo in Avstrijo za izmenjavo okrevanja otrok podpira tudi naše tajništvo, saj je v lanskem letu poslalo 61 otrok na zdravljenje — okrevanje v Avstrijo, 829 pa v razne druge kraje Slovenije, kot Savudrijo ob morju, Malinsko, Kranj, Split itd. Otroška poliklinika oziroma zdravniki zelo hvalijo te ukrepe. Marsikateri otrok je po enem mesecu bivanja ali na morju ali v kakem drugem kraju veliko pridobil na zdravju, zato bo treba s tem nadaljevati, omogočiti čim večjemu številu otrok te vrste okrevanja ali zdravljenja. Tudi starši so k temu prispevali pre-cejšnje zneske, kar nam kaže, da se je tudi odnos staršev do pošiljanja otrok v razne kraje močno spremenil, kar potrjuje tudi dejstvo, da pred leti nismo mogli dobiti otrok, ki bi jih lahko poslali v razne kra-je na okrevanje, sedaj pa ni mogoče vseh sprejeti-Te vrste izdatki so v lanskem letu znašali 3,296.300 dinarjev.
Že večkrat se je razpravljalo na raznih sestankih in konferencah o vlogi posredovalnice za delo, zato tega vprašanja ne moremo na široko obravnavati, temveč bi hotel le podčrtati dejstvo, da je posredovalnica pri OLO postala zgolj register, da pa ne vodi politike zaposlitve, kar je pravzaprav njena osnovna naloga. Iz podatkov o zaposleni delovni sili v letu 1955 je razvidno, da je šlo preko posredovalnice komaj 20 odst. novo vključenih, ostali pa so posleni mimo posredovalnice za delo. Ker predpisi nalagajo posredovalnici, da mora skrbeti za nezaposleno delovno silo, jim dati materialno oskrbo v višini 50 odst. prejšnje njihove plače, potem se na1 zdi, da ne bi smelo nobeno podjetje na našem teritoriju zaposliti nobenega delavca niti nameščenca mimo posredovalnice. Posredovalnica za delo bi morala gospodarske organe, predvsem gospodarski svet OLO redno obveščati o problemih zaposlitve delovne sile, predvsem pa bi morala obveščati naš zavo o zaposlitvi delovnih in vojnih invalidov, ker se J1 naša podjetja branijo. Tudi pri usmerjanju mladm® v poklice bi morala odigrati večjo vlogo, opozarja
bili za-obstojec1
gospodarske organe o nekaterih kritičnih strokah, ker so nekateri poklici na področju našega okraja zelo slabo zastopani in je nevarnost, da bomo iskali razne usluge izven našega področja. Od 1. januarja do 15. novembra je bilo na teritoriju našega okraja vključenih 183 vajencev, in sicer: 80 v socialistične obraten ter 103 k zasebnim obrtnikom. Iz podatkov je razvidno, da so najbolj napolnjene naslednje stroke: krojači in šivilje, mizarji, čevljarji. V kovinski panogi bi bile nekako zadovoljive naslednje stroke: ključavničarji, avtomehaniki. Zelo kritično pa so: precizna mehanika, galanterijsko kleparstvo, optika, elektro-mehanika, izdelovanje predmetov iz cementa, keramika, steklarstvo, parketarstvo, knjigovezništvo, karto-naža itd. Smatram za potrebno poudariti, da naj bi zbor proizvajalcev o teh vprašanjih razpravljal, napravil konkretne zaključke oziroma zahteval od organov, ki delajo na tem področju, kakor tudi od Obrtne zbornice, da pripravi podrobno analizo o vzgoji strokovnega kadra, ki se vzgaja na našem teritoriju ali izven novomeškega okraja, če se res namerava vrniti nazaj v naš okraj. Tudi politika vključevanja vajencev v uk ni pravilna, ker obrtniki čestokrat jemljejo v uk mladino sorodnikov ali znancev in to bogatih staršev, socialno ogrožena mladina pa ostaja izven poklica. Sedanje stanje je sicer tako, da je zelo veliko ženske mladine, ki bi se rada učila, vendar na našem teritoriju je ni mogoče poslati v uk, ker je premalo prostih mest.
Inšpekcija dela je organ OLO, ki je po zakonu dolžna kontrolirati izvajanje predpisov o higieni in tehnični varnosti, predpisov o stanju in prenehanju delovnega razmerja, reševati delovne spore med delodajalci in delojemalci, izdajati ukrepe za odklonitev vseh pomanjkljivosti, ki se pojavijo v proizvodnji, v odnosu do delovnega človeka, prav tako tudi odnos delavca do podjetja oziroma delovnega mesta, kjer dela. Inšpektor dela mora po zakonu najmanj enkrat letno pregledati vsa delovna mesta oziroma obrate in podjetja oziroma ugotoviti, če so postrojenja in ostale tehnične in higienske naprave v redu, če odgovarjajo za to izdanim predpisom. Inšpektor dela v našem okraju je v letu 1955 pregledal komaj 11 odst. obratov in podjetij, vse ostalo pa je ostalo nepregledano. Pri izvrševanju pregledov je ugotovil slabo higiensko in tehnično zaščito delovnih prostorov kot jih navaja v svojem poročilu: Novoles — obrat Straža, Industrija marmorja v Gradacu, Opekami Zalog in Prelesje, Mizarska zadruga KZ šentlovrenc, Kremen INovo mesto, pri privatnem mojstru Saje Francu iz Trnja pri Trebnjem itd.
Inšpektor je sicer izdal nekatere ukrepe, da bi Podjetja odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, vendar je kontrola izvajanja teh ukrepov kljub temu nujno potrebna, ker praksa kaže, da ureditvi delovnih pogojev pa tudi zaščiti strojev itd. podjetja — nekatera — ne polagajo veliko pažnje. V delovnopravni zakonodaji so potrebne določbe dolžnosti in Pravice ljudi v delovnem razmerju, ali moram reči, da se predpisi, ki podrobno določajo odnose med podjetji in delavci ne spoštujejo, temveč se čestokrat namerno kršijo, številne pritožbe spornega značaja nam
povedo, da se teh predpisov naši odgovorni organi v gospodarskih organizacijah ne držijo. Nimamo namena zagovarjati delavcev, če ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do podjetij, moram pa kritizirati tiste odgovorne tovariše v podjetjih, ki se nočejo ravnati po predpisih, zahtevati od delavcev, da izpolnjujejo svoje .dolžnosti, temveč se najraje poslužujejo najstrožjih ukrepov, to je odpustov z dela. Zdi se mi, da nekateri naši direktorji in upravniki podjetij po eni strani dopuščajo široko samovoljo poedincev, da lahko zamujajo delo, da v ponedeljkih čestokrat sploh ne pridejo delat, da gredo z dela pred določeno uro, da je njihov učinek dela minimalen, po drugi strani pa izdajajo včasih skrajno nesocialne ukrepe, predvsem odpust z dela. Težko je odgovarjati delavcu, ko se pride pritožiti in zatrjuje, da je bil zaposlen v enem ali drugem podjetju več let, da skozi več let zaposlitve ni bil nikoli opominjan, da nima nobene kazni itd. V uredbi o nastanku in prenehanju delovnega razmerja in ostalih dodatnih predpisih pa je jasno rečeno, da mora delavec ali nameščenec povrniti škodo, če je nastala, da odgovarja za vse ne-rednosti, ki jih povzroči v podjetju, vendar je pa zelo malo primerov, da bi se odgovorni tovariši v gospodarskih organizacijah in drugod ravnali po teh predpisih.
Zelo značilen je naslednji primer: V nekem podjetju je delavec zamujal vsak dan pol ure in tudi več. Ob koncu meseca ga je direktor poklical v pisarno, izračunal -ure in mu jasno povedal, da izgubljene ure vplivajo na njegov letni dopust, da mu bo vse ure pri dopustu odštel. Ravno tako tudi za vsak neopravičeni izostanek se mu letni dopust za toliko zniža. Mislim, da je to eno od vzgojnih! sredstev pri utrjevanju discipline na delu. Prav tako je tudi pri uporabi zaščitnih sredstev, da jih delavec noče uporabiti, leže založena v prahu, ko pa vprašaš odgovornega obra-tovodjo, zakaj ne uporablja zaščitnih sredstev, odgovori, 'saj sem mu že neštetokrat rekel, da jih mora uporabljati.
Inšpektor dela je uporabil v lanskem letu tudi administrativne ukrepe, predlagal v upravno-kazenski postopek 16 oseb, od katerih je bilo nekaj že kaznovanih, ostali pa so še v postopku. Ugotavljamo, da tudi kazni ne vplivajo vzgojno nanje, saj prav te odgovorne osebe še nadalje naprej kršijo, verjetno delno tudi zato, ker ne plača denarno kazen sam, temveč jo plača podjetje. Ugotovljeno je, da je bilo v letu 1955 na teritoriju našega okraja 10 smrtnih nesreč, 28 težkih in veliko lažjih. Ker inšpektor dela ne uspe kontrolirati podjetij, se čestokrat dogodi, da nezgode sploh ne prijavijo, misleč, da so se s tem izognili event. nevšečnostim, ki bi jih povzročil kontrolni organ. Mislim, če nekomu družba zaupa ogromno vrednost osnovnih sredstev, veliko število ljudi, potem bi se moral odgovorni voditelj v gospodarski organizaciji tega zavedati in zahtevati od svojih podrejenih obratovodij, preddelavcev itd., da skrbijo, da bo delo povsod varno, urejeno tako, da ne more priti do nesreče. Smrtna nesreča pri SGP »Pionir« v bližini železniške postaje na opornem zidu je prav gotovo posledica neodgovornosti delovodje, ko je do-
pustil, da se je zid dvigal brez varnostne ograje in je zaradi tega delavec, ki je padel z zidu, ob udarcu umrl. Podjetje se sicer zagovarja, da je imel imenovani delavec živčne napade. Če so vedeli, da ima živčne napade, potem ne bi smel delati tako visoko od zemlje.
Glede delovne odpovedi sta okrajna inšpekcija dela in arbitraža v preteklem letu obravnavali 230 nezakonitih odpovedi delovnega razmerja. Nezakonite odpovedi delovnega razmerja so odgovorni voditelji uporabljali množično od konca leta, saj je bilo po podatkih, ki jih ima inšpekcija dela izdanih 377 nezakonitih odločb. Poleg tega je inšpekcija dela obravnavala več primerov izkoriščanja vajencev, nepravilnega plačevanja delavcev, spore glede postavk plač v tarifnem pravilniku itd. Tudi kontrola nad izvajanjem plačnega sistema je potrebna. Inšpektor dela je ugotovil, da nekatera podjetja često spreminjajo norme in tako povzročajo pri delavcih nezadovoljstvo, češ, zakaj bom delal po normi, se trudil, da bi več naredil, ko pa bodo zopet normo spremenili, če jo bom presegel. Tudi plačevanja po normi se nekateri izogibljejo kot na primer: pri Kremenu sta dve skupini delavcev delali v mesecu septembru po učinku, podjetje pa jih je plačalo po urnih postavkah. Res, da so to pozneje spremenili, a do tega ne bi smelo priti, ker s takim postopkom odvračamo delavce od dela po normi.
Ker je socialno zavarovanje sestavni del socialne politike in zdravstva našega okraja, bom skušal v kratkih besedah pojasniti naloge, ki jih ima socialno zavarovanje. Kakor je vsem znana socialno zavarovanje bazira na dohodkih, ki jih plačujejo gospodarske organizacije in ostali od izplačanih plač delavcem, uslužbencem itd. Ker so ta velika finančna sredstva, bodo statistični podatki oziroma dohodki in izdatki prav gotovo tovariše iz zbora proizvajalcev zanimali.
Državna gospodarska podjetja, državni organi in ustanove s samostojnim finansiranjem, zadruge in zadružna gospodarska podjetja, zasebni sektor v gospodarstvu in družbene organizacije plačujejo 43 odst. prispevkov za socialno zavarovanje od izplačanih plač delavcev in uslužbencev. Po znižani stopnji 25 odst. plačujejo zasebni delodajalci za gospodinjske pomočnice, odvetniki in odvetniški pripravniki ter duhovniki CMD. Od plač vajencev se plačuje 10,72 odst. ter od izplačanih pokojnin in invalidnin za zdravstveno varstvo upokojencev 8,5 odst. Po zgoraj navedenih gospodarskih panogah so v letu 1955 vplačali prispevke za socialno zavarovanje takole:
1.	Prispevki od državnih gospodarskih podjetij vplačanih 366 milijonov 232.000 din.
2.	Zadrug in zadružnih podjetij 33,230.000 din, od gospodarskih in družbenih organizacij 176.000 din, privatni sektor gospodarstva 10,181.000 din, prispevek drž. organov in ustanov 155,175.000, zadružnih organizacij 1,566.000, družb, organizacij 3,236.000, privatni delodajalci •— kmetje in gospodinjske pomočnice 2,200.000 din, pogodbeni zavarovanci, advokati, CMD in drugi 1,350.000, prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev od izplačanih pokojnin 13 mi-
li jinov 700.000 din. Ostali dohodki: regresi, obresti in drugo 1,150.000 din, skupaj 588,200.000 din.
Vsa ta denarna sredstva se zbirajo pri Narodni banki, oziroma zasebni delodajalci vplačujejo na čekovne položnice ali kako drugače. Zavod na koncu vsakega meseca razdeli ta sredstva na sklade in sicer: 10,72 odst. na sklad za zdravstveno zavarovanje, to je za izdatke zavarovancev, upokojencev in njih svojcev, ki se potem deli po panogah dajatev: zdravljenje v bolnišnicah, hranarino za čas bolezni ali nesreče, zdravila itd.; 32 odst, na sklad za dolgoročne dajatve t. j. za pokojnine, invalidnine in otroške do-. datke; 0,18 odst. za oskrbnine oseb izven delovnega razmerja, kateri prejemajo 50 odst. plače, če imajo pogoje; 0,10 odst. gre na posebni sklad 'oziroma Zveznemu zavodu za socialno zavarovanje.
Sklad za zdravstveno zavarovanje zavarovancev, to je 10,72 odst., s katerim razpolaga Okrajni zavod za socialno zavarovanje, je v letu 1955 žnašal 163 milij. 274.000 din.
Izdatki: Največji izdatek zdravstvenega varstva predstavlja zdravljenje v bolnišnicah, saj je znašal v letu 1955 preko 57,000.000 din, za tem nadomestila za plače, t. j. hranarina za čas bolezni in nesreč
33.500.000	din, nato ambulantno zdravljenje 16 milijonov, stroški zdravil 14 milij. din itd.
V sklad za dolgoročne dajatve, t. j. za pokojnine, invalidnine in otroške dodatke, v republiški sklad je bilo vplačanega 421,659.000 din. Iz tega sklada je bilo izplačanega za pokojnine, invalidnine 157,800.000 din, otroške doklade 166,500.000 din, koristnikom aktivnim zavarovancem ter 16,627.000 din otroške doklade upokojencem. Skupni izdatki za dolgoročne dajatve so znašali 341,297.000 din. Dohodki so večji od izdatkov iz tega sklada, kar je ostalo republiškemu zavodu in znašajo 80,285.000 din. Ta sredstva so bila plačana iz narodnega dohodka našega okraja, ki gredo verjetno za izravnavo tistim zavodom, ki imajo pri dolgoročnih dajatvah večje izdatke kakor dohodke.
Poleg navedenih skladov ima okrajni zavod tudi sklad za preventivno varstvo, t. j. za kritje stroškov na področju preprečevanja bolezni in ostalih dejavnosti s področja preventivnega varstva. Sredstva iz tega sklada smo v letu 1955 . rabili za okrevanje otrok, kamor smo prispevali k skupnim izdatkom ODO
700.000	iza sistematične preglede vajencev, delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Reči moram, da smo v letu 1955 delo na preventivi skupaj z okrajnim higienskim zavodom Sanitarno in delovno inšpekcijo komaj nekako zastavili, da pa bo to področje treba razvijati naprej, ker smo prišli do prepričanja, da je popolnoma nepravilno samo bolezni in nesreče zdraviti ter za to uporabljati velike denarne zneske, da je treba veliko bolj paziti kot doslej pri preprečevanju nezgod in obolenj, ker s tem koristimo posamezniku in skupnosti.
Povprečno število zavarovancev na področju našega okraja je v letu 1955 znašalo 12.800 ter 2.430 upokojencev. Po nepopolnih podatkih ima-poleg navedenega števila zavarovancev in upokojencev pavico do brezplačnega zdravstvenega varstva iz na-
slova socialnega zavarovanja še 31.000 družinskih članov, svojcev, torej skupno 45.160 prebivalcev našega okraja ima pravico do brezplačnega varstva.
V zveznem merilu, pa tudi v našem okraju se število upokojencev iz leta v leto hitro veča. V letu 1953 je znašalo število upokojencev z bivšim okrajnim ljudskim odborom Črnomelj 2088, v letu 1955 pa že 2430, tako da se je njih število v dveh letih povečalo preko 300 upokojencev. Te pokojnine so bile v ogromni večini priznane šele v novem družbenem sistemu v zadnjih 10 letih po osvoboditvi, saj prejema pokojnino od prej iz leta 1945 le 300 upravičencev, vsi ostati, to je preko 2100, pa so uveljavili pokojnino po letu 1945. Družinskih pokojnin je danes skupaj priznanih 346, ker pa so pogosto priznane z eno odločbo družinske pokojnine za veČl oseb, zlasti za matere in otroke, znaša skupno število uživalcev pokojnin 1157 oseb. Starostne pokojnine ima v okraju priznanih 768 upravičencev. Te pokojnine so priznane zavarovancem, ki so izpolnili predpisana leta starosti in izpolnili polna leta delovne dobe.
Najbolj pereče vprašanje predstavlja število onih Upokojencev, ki so zaradi bolezni ali nesreče izstopili iz proizvodnega procesa ali iz službe predčasno, pogosto že v mladih letih in z nizko delovno dobo, ker Se prizna invalidska pokojnina pogosto že, ko zavarovance doseže minimalno dobo 5 do 10 let. Takih Predčasnih bolezenskih upokojencev je v okraju 677, torej samo 100 manj kakor starostnih upokojencev. Poleg tega je v okraju priznanih še 207 invalidnin °sebam, ki so tudi bolne ali ki so se ponesrečile pri delu, pa je njihova sposobnost zmanjšana. Ako torej Seštejemo invalidske upokojence in invalide, kakor je Posledica bolezni ali nesreče pri delu, znaša to število v okraju 900 upravičencev.
Dosedanja praksa glede predčasnih upokojencev-bolnikov je obstajala v tem, da se jim je priznala n,oka minimalna pokojnina in so bili s tem za družbo Ve5 ali manj odpravljeni. Ni se obračala pozornost v t°, ali so ti ljudje še pripravljeni delati, ali se je ujihovo zdravstveno stanje več ali manj popravilo, ni se obračala pozornost nato, kako porazen je pogosto zanje občutek, da so v družbi pozabljeni. Pričakujemo, da bo novi zakon priznal tem upokojen-cem ne samo denarno podporo, ampak se zanimal za-nJe tudi v drugih pogledih, jih vključil v delo, ali pri Podjetjih, kjer so zboleli ali pa se poškodovali, temveč tudi v posebnih delavnicah, jih zopet skušali uspo-Scbiti za delo s sodobnimi metodami in načini. Značilno ■*e še, da je visoko zlasti število invalidskih upokojen-Cev-delavcev veliko večje, kakor uslužbencev in je spati vzrok v tem, da delavci velikokrat delajo v nehigienskih razmerah s slabimi zaščitnimi sredstvi ali Pa celo brez njih, skratka, da se doslej ni polagala Potrebna pozornost nevarnosti pri delu na zaščito eta in zaščito zdravja ljudi v delovnem procesu.
Če analiziramo kvalifikacijo upokojencev in višino Pjtiiovih prejemkov ugotovimo, da je njih kvalifika-■la nizka. Po uredbi so upokojenci razvrščeni v XX Pokojninskih razredov. Ugotovimo pa, da v prvih treh ^zredih v okraju nimamo nobenega upokojenca. Da-Je v iv. razredu sta 2 uslužbenca, od delavcev pa
je le eden v VII. pokojninskem razredu, trije v VIII. in da je v okraju upokojenih le 35 delavcev z visoko kvalifikacijo.
V praksi je značilen pojav tudi to, da velika ve-č:na zavarovancev vloži prošnjo za starostno pokojnino, kakor hitro doseže starostno dobo, iz česar je sklepati, da manjka stimulacija, da bi zavarovanci nadaljevali z delovnim razmerjem tudi po doseženih pogojih za priznanje starostne pokojnine, ampak se raje, ko so upokojeni, honorarno zaposle. Po dosedanjih predpisih zavarovanec res ni mogel doseči nikoli večje pokojnine kakor 100 odst., pa čeprav bi imel veliko več let aktivne službe, kakor mu jih je za pokojnino potrebno. Novi predpisi pa bodo verjetno vsebovali določbe, da bo višina pokojnine rastla preko osnove, ako bo zavarovanec ostal v delovnem razmerju po doseženih pogojih za priznanje starostne pokojnine.
Kar se tiče višine pokojnine nam podatki kažejo, da so pokojninski prejemki upokojencev v okraju sorazmerno nizki in pogosto ne dosežejo niti eksistenčnega minimuma. V okraju je preko 900 upokojencev, ki imajo priznano samo minimalno pokojnino, ki znaša pri osebnih upokojencih 5000 din, pri družinskih pa 4000 din mesečno. To je seveda pripisati tudi na eni strani nizki strokovnosti, na drugi strani pa okolnosti, da je mnogo upokojencev, ki nimajo polne delovne dobe, ker so leta službe uveljavili šele sedaj po vojni, dokazovali s pričami itd., ker v predvojni dobi niso bili nikoli zavarovani, čeprav je bil njihov socialni položaj takega značaja, da so morali delati, če so hoteli živeti. Prav gotovo je, da je med temi tudi takih upokojencev, ki so prišli do pokojnina tudi na podlagi lažnih pričevanj, kar smo pri zavodu z revizijo že v več primerih ugotovili ter seveda tistim, ki so uveljavili pokojnino neupravičeno, tudi ustavili.
Zadnje čase se je veliko razpravljalo o novih predpisih za otroške dodatke. Po netočnih računih predvidevamo, da bo z dopolnilnimi oziroma spremenjenimi predpisi pravica do otroških doklad izpadlo v našem okraju ca. 15 odst. koristnikov, ki so do sedaj prejemali otroške dodatke v zmanjšanem znesku zaradi davčnega cenzusa, ki je po novih predpisih znižan od 380 na 250 davka na osebo. Finančni rezultat zmanjšanja je zaenkrat še težko prikazati, vendar pa nekako predvidevamo, da se bodo‘te vrste izdatki pri zavodu znižali nekaj nad 10 odst. od celotnega zneska izplačanih otroških doklad. Otroške doklade je do sedaj v našem okraju prejemalo 3520 koristnikov 6850 otrok v mesečnem znesku 61,300.000 din. Tistih, ki ^prejemajo nezmanjšani otroški dodatek, imamo v našem okraju 1920, zmanjšani otroški dodatek pa prejema 1600 koristnikov. Kako močna je težnja za uveljavljanje pravic do otroškega dodatka nam najbolj kažejo podatki preplačil, ko so morali ko-> ristniki vračati neupravičeno prejete otroške dodatke. V zadnjih 2 letih so morali vrniti zavodu 4,000.000 din. Tudi sedaj imamo precejšnje število neupravičeno izplačanih otroških dodatkov, ki jih vračajo v mesečnih obrokih od svoje redne plače. Razumljivo je, da je težko vračati že porabljene zneske, vendar
smatram, da gre tukaj za državljansko moralo, ker so bili vsi preko tiska in raznih sestankov opozorjeni komu pripadajo otroški dodatki in komu ne pripadajo.
V letu 1955 je bilo na območju zavoda Novo mesto in Črnomelj zamujenih 106.825 dni zaradi bolezni, nesreč, postrežbe. To število se je v primerjavi z letom 1954 nekoliko dvignilo zaradi tega, ker se opaža, da je bilo v letu 1955 več obratnih nezgod kot pa v letu 1954.
Gornji podatki nam predstavljajo, da higienska in tehnična zaščita v našem okraju ne napreduje, temveč nasprotno, da imamo več nesreč in obolenj, kar nam dokazuje, 'da kontrolni organ, sanitarna in delovna inšpekcija nista dobro vršila svojega dela ter da nismo pri podjetjih uspeli dokazati odgovornim tovarišem, kako nujno je pričeti reševati te probleme, analizirati jih, tako s finančne strani kakor s strani skrbi za človeka. Smatram, da je brez odlašanja potrebno odnos do inšpekcije dela od strani OLO že vendar enkrat spremeniti, ker sedanje stanje, kakor je prav gotovo vsem znano, ne more ostati, temveč je treba mesta na inšpekciji dela brez vsakega odlašanja zasesti s tovariši, k bodo v stanju reševati vrsto nerešenih vprašanj v naših podjetjih, ker vsaka analiza izpada z dela zaradi bolezni in nesreč, ter v zvezi s tem, izpadom v narodnem dohodku, ki gre v 1,000.000 din je popolnoma nepotrebna, če OLO ne bo spremenil odnosa do tega organa. Dej-stvd je, da kadar koli je treba zamenjati ali utesniti prostore, sta v prvi vrsti na redu inšpekcija dela in posredovalnica za delo. Dalje, kakor za nekega uslužbenca ali uslužbenko ni nikjer mesta, se ga vsili, oziroma dodeli inšpekciji dela ali pa posredovalnici za delo. Odnos do inšpekcije dela od strani OLO nam kaže tudi v tem, da inšpektor dela nima svojega telefona, niti administrativne moči. Dejstvo je, da se to odraža na gospodarskih organizacijah. Rezultat tega je ogromen izpad iz dela.
P OROČIL)0
Zavoda za planiranje, Id je bilo podano na 4. seji Zbora proizvajalcev dne 18. januarja 1956
Zavod za planiranje OLO Novo mesto je od svojega nastanka opravil naslednje naloge:
1.	na osnovi izvršitve družbenega plana za leto 1954 obeh spojenih okrajev je sestavil družbene plane novih občinskih ljudskih odborov za njihovo orientacijo ;
2.	postavljeni družbeni plan za leto 1955 razporedil po novih občinskih ljudskih odborih z namenom, da ugotovi gospodarsko moč posamezne občine,
3.	sprejel izvršitev družbenega plana za leto 1955 po okrajnem merilu in
4.	zbral osnovne elemente za sestavo družbenega plana za leto 1956.
Prvi dve nalogi sta bili opravljeni s ciljem, da občinski ljudski odbori v novem sestavu dobijo vpogled nad številkami izraženo močjo gospodarstva svojega področja. V ta namen so vsi občinski ljudski odbori prejeli svoje družbene plane in sicer v dveh smereh:
1.	po izvršitvi za leto 1954 in
2.	razčlenjen družbeni plan za leto 1955.
Zavod dolguje občinskim ljudskim odborom še po*
datke za kmetijstvo, ki pa so sedaj v dokončni obdelavi in jih bodo občine kmalu prejele. To nalogo prej zavod ni mogel izdelati, ker so bili dosedanji p°' kazatelji za kmetijstvo le sumarni. Za račune posameznih občin pa je bilo potrebno najprej izračunati narodni dohodek iz kmetijstva za posamezne občine-Pri tem izračunu narodnega dohodka smo se posluževali statističnih podatkov, ki nam jih je zbral Zavod za statistiko OLO.
Pokazatelji, M so zbrani po posameznih občinah, nam dajejo lepe preglede nad razvojem gospodarstva posameznih občin v teh obdobjih.
Izračunana je vrednost celokupne proizvodnje u1 narodnega dohodka ter sestavljena analiza gospodarskega razvoja posameznih občin.
Težave pri izvršitvi tega dela so nam delali prej deli, ki se kompleksno niso izločili, oziroma priključili v novi okraj. Zaradi tega so nekateri podatki, zlasti podatki kmetijstva, vzeti kot ocena zavoda.
Oglejmo si sedaj najprej vrednost celokupne prO'
izvod je po posameznih občinah:			
	(v milijonih)		
Občina	1954	1955	Indeks
Črnomelj	1,523	1,826	120
Kostanjevica	243	280	115
Metlika 4	471	444	94
Mirna	265	303	114
Mokronog	239	258	108
Semič	267	315	119
Novo mesto	4,396	4,725	107
Straža	817	712	87
Šentjernej	549	573	104
Trebnje	470	521	111
Žužemberk	238	243	102
OLO	9,480	10,206	108
Ta pregled nam pokaže, da občini Metlika in Straža padata v vrednost celokupne proizvodnje na njihovem terenu, kar je posledica znižanja sečnje lesa in gradenj (Straža).
Narodni dohodek pa je 'naslednji:
(v tisočih)
Občina	1954	1955	Indeks^
Črnomelj	693.741	841.805	121
Kostanjevica	145.928	157.321	107
Metlika	263.920	240.243	91
Mirna	145.990	160.209	109
Mokronog	141.639	152.085	107
Novo mesto	1,726.812	1,990.936	115
Semič	147.615	160.444	108
Straža	352.226	314.092	89
Šentjernej	331.427	354.613	107
Trebnje	291.307	313.031	113
Žužemberk	142.125	145.462	102^.
OLO	4,382.730	4,830.241	110
Analiza narodnega dohodka v letih 1954 in 1955 na enega prebivalca nam najbolj zgovorno kaže naš napredek v posameznih občinah in v okraju:
Občina	1954	1955	Indeks
Črnomelj	54.700	66.300	121
Kostanjevica	28.400	30.700	108
Metlika	35.900	32.500	91
Mirna	33.800	36.400	108
Mokronog	28.100	30.100	107
Novo mesto	75.600	87.200	115
Semič	39.900	43.300	108
Straža	60.700	54.100	89
Šentjernej	37.800	40.400	107
Trebnje	29.800	31.700	106
Žužemberk	21.500	21.900	102
OLO	47.500	52.300	110
Primerjalni pregled, katere občine dosegajo okrajno povprečje narodnega dohodka na enega prebivalca z razvojem od leta 1954 na 1955, nam pokaže naslednji pokazatelj:
(v indeksnem pokazatelju)
Občina	1954	1955
Črnomelj Kostanjevica Metlika Mirna Mokronog Novo mesto Semič Straža Šentjernej Trebnje Žužemberk
OLO	100	100
Vsi navedeni pokazatelji nam kažejo, da nekatere občine ne dosegajo povprečnega gospodarskega razvoja, hkrati pa nas opozarjajo, da bo za one občine, ki iz leta v leto padajo, potrebno razmišljati o merah, ki jih bo treba podvzeti za enakomerni razvoj okrajnega povprečja.
Iz prvih pokazateljev občinskih družbenih planov lahko torej zaključimo, da je planiranje po občinah koristno, ker nam taki pregledi dajejo smernice za našo boljšo razvojno in investicijsko politiko.
115	127
60	60
76	62
71	70
59 •	60
159	167
84	83
128	1UČS
79	77
63	61
45	41
IZVRŠITEV družbenega plana za leto 1955
Oglejmo bi sedaj realizacijo količinskih planov za leto 1955, ki so zaradi nestabilnih cen najboljši odraz
Elektro — Novo mesto
distribucija električnega toka...................
instalacijske storitve...........................
Kremen — Novo mesto
kremenčev pesek..................................
bentonit.........................................
Keramika — Novo mesto pečnice..........................................
Farmacevtski laboratorij Krka — Novo mesto niedicinski preparati............................
Opekama Zalog
zidna opeka......................................
Opekarna Prelesje
zidna opeka......................................
Novoles — Novo mesto
žagan les iglavcev...............................
žagan les bukve..................................
^agan les hrasta.................................
žagan les ostalo .	...........................
Parketne deščice ................................
finalni proizvodi................................
kako so industrijska podjetja izvršila svoje planske obveznosti do konca leta 1955:
Enota	Plan	Izvršitev	Indeks
000 KWh	4.500	6.120	125
ure’	100.000	72.500	72,5
ton	40.000	35.000	87
ton	1.000	1.263	126
ton	200	210	110
000 din	24.967	45.050	181
000 kom.	2.700	1.954	72
000 kom.	1.400	1.707,5	122
m3	9.100	9.235	101
m3	3:500	5.667	162
m3	1.250	1.215	97
m3	150	189	126
m3	1.000	841	84
000 din	150.000	160.722	107
	Enota	Plan	Izvršitev	Indeks
Novoteks Novo mesto				
volneno predivo 			ton	220	171,3	77
česane tkanine		.	000 m2	60	88,2	147
mikane tkanine		.	500	421,8	84
bombažne tkanine		•	- —	2,7	—
Industrija perila, Novo mesto				
konfekcija		•	607	447,5	74
Tkalnica — Novo mesto				
bombažne tkanine			176,4	154,3	88
Industrija obutve — Novo mesto				
težka obutev			17	15,5	91
navadna obutev			29	39,5	136
sandale			—	5,4	—
»BOR« Dolenjske Toplice				
navadna obutev 			9	8	89
sandale		•	—	2,6	—
Telekomunikacije — Šentjernej				
deli telekomunikacijskih naprav ....	.	ton	1	5,1	500,1
Destilacija Mirna				
žganje — prirodno		hi	100	466,6	466,6
žganje — umetno		hi	750	739,9	98
druge močne alkoholne pijače		hi	1.000	1.185,4	118,5
vino — prirodno			hi	400	1.185,4	72
brezalkoholne pijače <			hi	50	178,2	356
Rudnik Kanižarica				
rjavi premog			33.000	27.010	82
Železohvama Črnomelj				
siva litina			700	352,7	51
Tovarna učil — Črnomelj				
livarski mostiči			126	45,1	36
diprojektorji			750	213	28
pisarniško in šolsko pohištvo		kom.	3.050	1.846	61
Belokranjka — Črnomelj				
trikotažna konfekcija			13,8	9,6	69
mrežaste tkanine		.	ton	7,2	6,7	93
Belsad Črnomelj				
sadna pulpa			—	2.271,6			
sadni sokovi			100	345,8	345,8
marmelada			600	875,2	146
druge sadne predelave		.	ton	56	67,8	120
brezalkoholne pijače		hi	1.136	111,3	9,8
prirodno žganje		hi	^ 		422,9	' —
umetna vina		hi	400	148,5	37
umetno žganje		hi	3.318	1.945	58
likeitji 				700	1.637,7	235
bonboni		.	ton	—	69	—
Industrija marmorja Gradac				
marmorni obtoki		.	m1	180	125,1	69
gramoz 				500	572,5	115
Zora Črnomelj
žagan les hrasta..................................
žagan les bukve...................................■
žagan les iglavcev................................
žagan les ostalo...............................
pragi normalni....................................
Telekomunikacije Semič
del telekomunikacijskih naprav....................
Da dobimo vsaj grobi pregled o realizaciji plamenih količin izraženo s finančno izvršitvijo plana za leto 1955 naj navedem par številk, ki nam osvetljujejo izvršitev dohodkov po družbenem planu za leto
Enota	Plan	Izvršitev	Indeks
m3	500	219,4	44
„	400	465	105
	1.150	325	28
,,	—	67,8	' —
”	250	502,6	200
ton	10,1	29,8	290
1955, ker pa sta družbena plana bila izločena po bivših okrajih, bodo naše številke pokazatelji tudi ločeno in skupno za novi združeni okraj in to samo v masi celokupnih planiranih dohodkov za leto 1955.
Okraj
Plan
v 000
Realizacija Ocena do	Skupni	In-
do31.12.1955 28.2.1966	dohodek	deks
Novo mesto , Črnomelj .
Novo mesto .
Tako se predvideva na planirani finančni plan za leto 1955.
*zPad: pri OLO Novo mesto 19,504.000 din pri OLO Črnomelj pa 12,525.000 din
ali skupno	32,029.000 din
Navedeni izpad dohodkov je po oceni zavoda pričakovati, ker je ostvaritev v oceni dohodkov za obdobje januar in februar 1956 maksimalna. Ta izpad bo Predvsem vplival na proračune okraja in občin ter na sklade, ker je glavni del izpada v neizvršitvi planov dobička gradbenih podjetij.
Indeksni pregledi ostvaritve dohodkov nasproti fi-fihančnemu planu dohodkov za leto 1955 nam pokažejo doseganja oziroma preseganja takole:
^el dobička gospodarskih org. Uel dobička gospodarskih org.
del prometnega davka 11% del prom. davka zadr. in 2ernlj arina
dohodnina kmetov a°Polnilna dohodnina kmetov
	Novo	Črno-
	mesto	melj
1955	91	74
1954	102	—
	113	100
priv.	99	280
	89	102
	104	95
	108	101
693.302	631.407	42.391 332.860	304.757	15.578	673.798 320.335	97 96,5
1,026.162	936.164	57.969	994.133	97
tem. dohodnina ostalih poklicev	80	124
dcpolnina dohodnina ostalih poklicev 173		174
občinske doklade	—	141
davek na dediščine in darila	63	39
državne takse	130	107
lokalne takse	140	100
lokalni prometni davek 5	131	95
dohodki uradov in ustanov	54	119
ostali dohodki	50	100
presežki dohodkov iz leta 1954	100	100
presežek kreditnega sklada 1954	—	107
lokalne anuitete	100	100
obresti osnovnih sredstev	100	79
dotacija LRS	.	-—	100
posojilo iz gozdnega sklada	100	100
Skupaj okraj	97	1 96,5
Odraz ukrepov, ki jih je gospodarski svet zavzel na prejšnjih sejah, je viden tudi na realizaciji dohodkov, zlasti na dotoku dohodnine. Zato ostvarjeni dohodki popravljajo predvideno prejšnjo situacijo zlasti za bivši okraj Črnomelj.
Ker bodo izpadi dohodkov vplivali na posamezne vrste razdelitve po družbenem planu za oba okraja, nam pokaže naslednji pregled:
Črnomelj
poračun OLO	....
Poračun občin	....
Stanovanjski sklad
Kreditni sklad.............
Kmetijski sklad .... v°dni sklad................
v 1000
Plan	Realizacija 31. 12. 1955	Ocena do 28. 2. 1956	Skupaj	Raz- lika
221.779	204.002	8.223	212.225	9.554
47.414	44.189	1.615	45.804	1.610
20.616	17.262	2.038	19.300	1.316
36.720	34.036	2.595	36.631	89
6.196	5.133	1.107	6.240	44
135	135	—	135	—
332.860	304.757	15.578	320.335	12.525
Skupaj .
-	Plan	Realizacija 31. 12. 1955	v 1000 Ocena do 28. 2. 1956	Skupaj	Raz- lika
Novo mesto					
Proračun OLO		436.650	425.363	19.366	444.729	8.079
Proračun občin		107.650	92.663	3.747	96.410	11.240
Stanovanjski sklad		62.702	34.198	7.951	42.149	20.553
Kreditni sklad			66.550	62.567	6.693	69.260	2.710
Kmetijski sklad		18.450	15.355	4.595	19.950	1.500
Vodni sklad		1.300	1.261	39	1.300	—
Skupaj .	693.302	631.407	42.391	673.798	19.504
Primerjalni pregled med oceno izpadov pred ukre-					
pi, ki jih je gospodarski svet zavzel na prejšnji seji,					
nam pokaže kako se je	situacija glede predvidenih				
izpadov v območju september—december popravila					
in to:					
Prvotno je bilo predvideno, da bodo izpadi znašali					
takole:					
			v 000	din	
Črnomelj		Prejšnja ocena	Sedanja situacija			
Proračun OLO			26,954		9.554	
Proračun občin			4.866		1.610	
Stanovanjski sklad			389		89	
Kreditni sklad			246		1.316	
Kmetijski sklad			346		44	
Vodni sklad			—		—	
Skupaj .		31.934		12.525	
ali znižanje za .			19.309		
To znižanje omogoča predvsem dobro pobrana do-	primerjavi z novembrom povečal prodajo				sa indeks
hodnina in prodane zaloge industrijskih podjetij, pred-	480.				
vsem »Belsad«-a, ki je samo v mesecu decembru v					
			v 000	din	
Novo mesto		Prejšnja ocena	Sedanja situacija			
Proračun OLO			13.673		8.079	
Proračun občin			2.500		11.240	
Stanovanjski sklad			2.011		2.710	
Kreditni sklad			14.163		20.553	
Kmetijski sklad			670		1.500	
Vodni sklad			—		—	
Skupaj .		28.995		19.995	
ali znižanje za			9.000		
Povečanje negativnih postavk oziroma pozitivnih	- dohodek	ter na nedoseženih lastnih dohodkih občin.			
v sedanji oceni realizacije se dviga, padec primanjkljaja predvsem tudi na račun dohodnine — redno znižuje pa se negativni saldo pri stanovanjskem skladu zaradi slabe realizacije, ostvaritve dobička gradbenih podjetij.
Iz navedenih pregledov se še bolj jasno kažejo kako potrebni so bili ukrepi gospodarskega sveta za dosego čim boljše realizacije dohodkov.
Pri sredstvih okraja Novo mesto je skoro nelogično dejstvo, da okraj prehaja v presežek, občine pa v nedoseganje dohodkov. To nastaja predvsem zaradi izpada davka na dediščine in darila, na nepobrane doklade občin kot dohodnino, ki je izključno občinski
katere so občine same predvidevale.
• Izpad pri stanovanjskem skladu je računan od celotnega po planu določenega sklada, torej od 62 milih 702.000 din dohodkov. Z ukrepi gospodarskega sveta pa stanovanjski sklad ni bil v celoti trošen in Ej' cer ne za 14,400.000 din tako, da bo dejanski P1** manjkljaj na trošena sredstva znašal le ca. 6,500.00 dinarjev.
Pri tej situaciji dohodkov smatram za potrebna’ da bi gospodarski svet opozoril proračunsko komisu OLO, da iz naslova štednje z negospodarskimi investicijami ter prvotnim tihim rebalansom družbenega pl® na dohodkov pazi pri proračunu izdatkov na to, a
116 dovoli prekoračenj tedaj rebalansiranih proračunskih kvot izdatkov. Treba je namreč imeti v vidu pred-s*oječi primanjkljaj stanovanjskega sklada, ki bi se tako lahko saniral v letu 1955 in ne bi bremenil sredstev za leto 1956. Smiselno je rebalans izdatkov bil tedaj tudi napravljen za pokritje izpadov. Poleg tega j® treba upoštevati, da je stanovanjski sklad začasno krit le s kratkoročnim kreditom, ki ga je treba že Meseca januarja odplačati.
Plan za leto 1956
Za sestavo družbenega plana za leto 1956 je Za-yod za. gospodarsko planiranje zahteval predloge naših podjetij. Ti predlogi naj bi obsegali le naslednje
Pokazatelje:
1.	količinski plan
2.	brutto produkt
3.	materialne stroške
4.	amortizacijo
5.	obresti od obratnih sredstev
6.	obresti od osnovnih sredstev
7.	zemljarino
8.	plače 1
9.	dajatve soc. zavarovanju
10.	prometni davek
11.	investicijske sklade
12.	ostale obveznosti
13.	fond za kadre
14.	dobiček.
Zahtevani podatki naj bi imeli svojo oporo v reakciji družbenega plana za leto 1955.
Ker se je sestava družbenega plana za leto 1956 Ptičela zgodaj, misleč, da bomo družbeni plan sprejemali v mesecu decembru, so podjetja upoštevala
družbeni proizvod Amortizacija
E’lače ......
Socialno zavarovanje . Obresti, na osnovna sredstva Obresti na obratna sredstva kmljarina ....
fkpevek za družbene fonde prometni davek .
Oobiček...................
...tega sledi, da je glavno odstopanje v realiza-družbenega proizvoda in dobička. Iz prejšnjih po-sateljev realizacije finančnega plana lahko ugoto-v®10, da so naša industrijska podjetja slabše ocenje-Jda Za5nji kvartal leta 1955 kot je dejansko bil.
2ato
bo njihova ocena tudi po našem mnenju pre-
Zavod je že zahteval od podjetij s stanjem per jQ' Xt[. pokazatelje, ki naj prejšnjo oceno zamenjajo2 dejansko izvršeno proizvodnjo, zato smatram, da v lahko z republiškim zavodom za plan podatke kadili. V ostalih pokazateljih vidimo, da ni bistve-
realizacijo devetih mesecev, za preostale 3 mesece pa izvršila svoje ocene. Podjetja so pri sestavi svojih predlogov bazirala na tozadevnih elementih določenih za leto 1955. Delitev dobička plansko ni razdeljena, ker še nimamo osnovnih instrumentov, ki bodo veljali za delitev dobička v letu 1956.
Na ta način, ki je bil sporazumno dogovorjen v republiškem zavodu za plan, smo se lotili sestave družbenih planov iz dveh smeri:
1.	iz okrajnega vidika po predlogih podjetij
2.	iz republiškega vidika po predlogu republiškega zavoda za plan
in to
1.	po oceni realizacije za leto 1955 in
2.	predlog plana za leto 1956.
Okrajni zavod za gospodarsko planiranje ima nalogo vskladitve obeh variant na realno osnovo.
Predloge, ki so jih -dala podjetja, je zavod obdeloval po panogah gospodarstva, tako posebej za industrijo, gozdarstvo, kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovino, gostinstvo in obrt in to ločeno po sektorjih lastništva.
Za vse panoge gospodarstva razen za industrijo, gozdarstvo 'in gradbeništvo, smo tudi v skladu, s planom, ki ga predvideva za nas republiški zavod fea plan. Za gozdarstvo in gradbeništvo vskladitve še nismo imeli, ker še niso niti pri nas, niti v republiki pokazatelji dokončno obdelani.
Neskladje se nam pojavlja zaenkrat le v industriji, zato bi danes vzroke neskladja obravnavali.
Oglejmo si najprej oceno realizacije za leto 1955 iz obeh strani in sicer tako, kot so jo izračunala naša industrijska podjetja in tako, kot jo je izračunal republiški zavod za plan s primerjavo za leto 1954.
v 1000
Realizacija	Ocena	Ocena	Indeks
1954	podjetij	LRS	OLO/LRS
1,255.013	1,398.641	1,581.500	111	126
128.275	135.576	135.600	106	106
220.968	254.621	277.500	115	125
99.269	109.043	119.300	110	120
48.677	51.823	51.800	107	107
45.642	56.604	56.600	124	124
91	96	100	105	110
73	7.289	7.300	10.000	
211.935	244.227	251.200	115	118
500.083	539.362	682.100	108	136
nih odstopanj. Podjetja so pač zmanjševala vrednost izvršenih družbenih proizvodov zadnjega kvartala iz naslednjih vzrokov: pomanjkanje električne energije, slabo tržišče itd., kar seveda vpliva na realizacijo dobička. Tako bo vskladitev vseh pokazateljev tem lažja, ker podjetja že iposedujejo pokazatelje v stanju na koncu leta.
Iz količinskih pokazateljev družbenega plana je razvidno, da podjetja sicer dvigajo svojo proizvodnjo, vendar ne vsa. Zato bo potrebno, da se glede količinskih planov s podjetji še doseže soglasje. Smatra-
mo pa, da bi podjetja morala svoj plan proizvodnje postaviti na realno bazo, ne pa težiti za tem, da se plan postavi v količini čim nižje.
Na osnovi ocene realizacije bazira tudi finančni
Družbeni proizvod Amortizacija .	.	. ' .
Plače ........................
Socialno zavarovanje .	.	.
Obresti na osnovna sredstva . Obresti na obratna sredstva . Zemljarina .	.
Prispevek za družbene fonde . Prometni davek .
Dobiček.......................
izračun družbenega plana za leto 1956, tako pri predlogu podjetij kot v predlogu republiškega zavoda z® plan.
Izračuni	so naslednji:		
Plan podjetij 1956	Plan LRS 1956	Indeks 1955 : 1956 OLO LRS	
1,640.085	1,980.000	117	125
156.338	149.600	115	110
343.097	322.500	135	116
147.154	138.500	135	116
71.353	76.500	137	147
78.657	68.800	139	122
130	100	135	100
9.573	9.000	131	123
267.650	310.000	109	124
566.133	915.000	105	134
Odstopanje se torej pojavlja „v družbenem proizvodu za vrednost ca. 150 milijonov dinarjev in pri plačah s socialnim zavarovanjem ter prometnem davku.
Če upoštevamo oceno podjetij za izračun družbenega proizvoda z dejansko realizacijo finančnega plana za leto 1955, potem lahko zaključimo, da je podjetja vodilo pri sestavi družbenega plana za leto . 1956 na čim manjšo realizacijo dobička. Tako lahko ugotovimo: da podjetja povečujejo materialne stroške in s tem znižujejo vrednost družbenega proizvoda, da je enakomerno zvišanje plač in dajatev za socialno zavarovanje nasproti količini proizvodov, da podjetja postavljajo čim nižje cene in da vsi ti elementi znižujejo dobiček.
To ugotovitev potrjuje dejstvo, da se je po predlogu podjetij bruto produkt dvignil za 29 odst., materialni stroški za 36 odst., socialno zavarovanje za 35 odst., dobiček pa se kljub povečani proizvodnji povečuje le v 5 odst. Če k tej utemeljitvi dodamo še oceno realizacije, ki je bila izvršena v letu 1955 in s tem zvečana vrednost družbenega proizvoda v osnovi, potem po mnenju Zavoda lahko zaključimo, da dobiček, izkazan po planu za leto 1956, predstavlja le dejansko realizacijo ustvarjenega dobička za leto 1955.
Ocena Republiškega zavoda za plan je po naših izračunih izdelana na bazi najvišjih cen, poleg tega pa na istih materialnih stroških kot realizacija za leto 1955. Ker so vsi ostali elementi po republiškem izračunu skoraj isti kot v letu 1955 z manjšim povečanjem nasproti proeentualnem dvigu proizvodnje v letu 1956, je jasno, zakaj je dobiček dosežen tako visoko.
Plan industrije bo potrebno pbstaviti na realno bazo, zato predlagamo in smatramo, da je naša naloga napraviti naslednje:
1.	Ugotoviti finančno realizacijo za leto 1955 individualno po podjetjih, ker ocena ni realna.
2.	Na povečano proizvodnjo v letu 1956 v principu obdržati iste odnose kot jih izkazuje realna realizacija v letu 1955.
3.	Upoštevati realne tržne cene.
4.	Ne dovoliti fluktuacijo delovne sile.
Na osnovi teh pokazateljev bo Zavod za planiranje pripravil plan industrije, ki ga bo na eni izmed prihodnjih sej dal v pretres gospodarskemu svetu OLO z obrazložitvijo in mnenjem podjetij.
V	gradbeništvu se zlasti vidno odraža znižanj6 brutto projekta Gradbenega podjetja Pionir, ki ga zni-žuje v primerjavi z lanskim letom za 863 milijonov dinarjev in s tem v zvezi dobiček za 173 milijonov dinarjev. Del dobička se znižuje tudi na račun povečanja materialnih stroškov in iz nesorazmerja zni-žanja plač in socialnih dajatev nasproti znižanemu brutto produktu.
Tudi v panogah prometa podjetja znižujejo vred-' nost brutto produkta za 48 milijonov din, s tem v zvezi dobiček za 11 milijonov. Kljub znižanju brutto produkta pa podjetja zvišujejo plače za 3 milijon6 700.000 din in socialne dajatve za 2,400.000 din.
Obe panogi gospodarstva sedaj zavod individualno obdeluje, nato pa bo podjetja poklical na diskusij0 po planu za leto 1956.
V	panogah trgovina, gostinstvo in obrt, pa se nas1 podatki vsklajujejo z republiškimi. Oba pokazatelj® predvidevata za 4 odst. dvig realizacije za leto I95d-
Koit vam je že iz razprav po elementih družben6' ga plana znano bodo proračuni okraja in občin predj vsem sestavljeni iz lastnih virov dohodkov in ne., v6 na tolikšni udeležbi na dobičku gospodarskih orga®1* zacij. V ta namen je naš zavod že z Zavodom plan LRS vsklajeval ocene realizacije dohodkov * leto 1955 kot bazo za planirane dohodke v letu 195 Istočasno pa smo dobili tudi predlog Republiške^® zavoda za plan o lastnih dohodkih za leto 1956, katerega so oni sestavili že po novih predpisih, ki bod izšli. Naš izračun še ne moremo podati, ker trenutu0 še ne poznamo teh novih predpisov.
POROČILO	,0
o vplivu redukcije električne energije na proizvodni industrijskih podjetij, ki je bilo podano na 4. seJ zbora proizvajalcev dne 18. januarja 1956
V mesecu decembru in prve dneve januarja J® povzročila redukcija električne energije v nekater
na®h podjetjih večje zastoje proizvodnje. Ker so bili Zastoji objektivne narave, se je na občasnem zboru fMdikalnega sveta okraja Novo mesto postavila za-^teva, da se skliče zbor proizvajalcev, ki naj o pro-Mernatiki tega vprašanja razpravlja. Diskusija na sin-Mkalnem svetu je imela v bistvu dve tendenci:
1.	Strah, da bi zaradi redukcije prišlo podjetje v bančne težave, zaradi katerih ne bi moglo izplačati delavcem zagotovljenih 70 odst. plač.
2.	Tendenca, da se plače, ki bi se plačevale za 'kieve neobratovanja prenesejo iz plačnega fonda na Materialne stroške.
_ Medtem ko Sprva tendenca odraža zaskrbljenost za Minimalnimi plačami delavcev, je druga bolj podjetniška in išče v tem predlogu v glavnem ohranjevanje f°hda v podjetjih.
Na osnovah teh pripomb je tajništvo za gospo-'Mnstvo pregledalo problematiko omejitve električne energije za december in januar. Preden pridem na jM^vnavanje vpliva, ki se je pokazal v proizvodnji, 1 seznanil zbor s sistematiko in obsegom redukcij, v. Omejevanje porabe energije se vrši na dva na-Mfta in gicer:
1.	za veleodjemalce, ki potrošijo več kot 3000 KWh Mesečno — po posebnem redukcijskem planu,
2.	za male odjemalce, ki potrošijo manj in se °Mejujejo z omejevanjem časa obratovanja.
. Redukcijski plan za veleodjemalce razporeja ko-stnike električne energije v 4 prioritetne skupine. Moritetnim skupinam se omejuje različno po stopah zaostritve, ki so zaradi energetske situacije pred-Mene. V našem okraju je zajeto pod veleodjem 16 ^°ajetij. V prvo prioritetno skupino, ki ima najmanj edukcije spadajo rudniki premoga, železnica, bolni-^e’ vodovodi in mlinska industrija. V drugo skupino Vtla§em okraju ne prihaja nobeno podjetje. V tretjo
pino spadajo Belsad, Novoles (obrat Novo mesto), Mekomunikacije Semič in Šentjernej, Kremen in Be-Panjska livarna in tovarna kovinskih izdelkov. V .Mijo najbolj omejeno skupino spadajo pa Novoteks Novoles (obrat Straža), opekarne in gradbeno pod-6 ie »Pionir«.
Celokupna potrošnja električne energije V Novem astu (veleodjem) je po skupinah razdeljena takole:
v	a)	skupini	se	potroši
v	b)	skupini	se	potroši
v	c)	skupini	se	potroši
v	d)	skupini	se	potroši
skupno vsa potrošnja
40 odst. 40 odst. 30 odst. 30 odst. 100 odst.
Redukcijski plan predvideva 10 stopenj omejeva-Mn'aV a osnov* normativov DES, po katerih smo izra-
'Hhje
V tabeli je prikazanih 10 vplivov različnih stopenj omejitve električne energije na potrošnjo vseh podjetij v okraju. Razumljivo je, da individualna omejitev pri podjetjih ponekod ostreje ali celo 100% omejuje potrošnjo. Stvarna škoda se da zaradi tega ugotavljati le po individualnih primerih. Pri tem pa še vedno ni neobhodno, da redukcija nekaterih dnevov prizadeva efekt podjetja v povprečju celega meseca. Pregled potrošnje električne energije v mesecu decembru nam v tem pogledu daje naslednjo sliko, če predpostavljamo, da potrošnja v mesecu novembru predstavlja indeks 100:
Elektro Novo mesto	100
Rudnik Kanižarica	130
Kremen Novo mesto	100
Keramika Novo mesto	140
Belokranjska železolivarna	195
Tovarna učil Črnomelj	95
Farmacevtski laboratorij Krka	365
Industrija marmorja Gradac	50
Opekarna Zalog	145
Novoles, obrat Novo mesto	114
Novoles, obrat Straža	53
Zora, lesna industrija Črnomelj	64
Novoteks	77
Tkalnica Novo mesto	100
Belokranjka	185
Industrija obutve	100
Bor Dolenjske Toplice	100
Belsad Črnomelj	29
Zora, valčni mlin	62
Skupno veleodjem	96
Mali odjem	175
Iz tega pregleda se vidi, da so podjetja v teku decembra potrošila v glavnem enako ali več električne energije kot v novembru, izjema so le podjetja Novoteks, Industrija perila, Belsad, Industrija mamorja in Zora Črnomelj. V primeru Industrije marmorja vzrok ni toliko redukcija energije, kot znižanje proizvodnje zaradi neodgovarjajočih plasti marmorja. Pri Zori redukcija ni bila občutna, ker so nabavili lastno pogonsko napravo.
Zaključimo lahko, da redukcija v decembru v pogledu dobave električne energije ni bistveno vplivala na podjetja. Opravičen pa je pridržek, da se v decembru zaradi krajših dinevov troši več električne energije. Zato smo gornje podatke primerjali še s proizvodnjo pokazateljev. Ti pa nam dajejo naslednjo sliko, če predpostavljamo, da je proizvodnja v novembru 100 odst.
tudi zgornjo razdelitev e omejevanja kot sledi:	na skupine, vplivajo		Kremen Novo mesto Keramika Novo mesto	117 odst. 57 odst.
1- stopnja	89,3 odst.		Farmac. laboratorij Krka	106 odst.
2. stopnja	85	odst.	Opekama Zalog	101 odst.
3- stopnja	80	odst.	Opekarna Prelesje	* 122 odst.
4- stopnja	75	odst.	Novoles	157 odst.
5. in 6. stopnja	71	odst.	Novoteks	82 odst.
7. in 8. stopnja	67	odst.	Industrija perila	112 odst.
9- in 10. stopnja	62	odst.	Tkalnica	112 odst.
Industrija obutve	165 odst.
Industrija čevljev BOR	125 odst.
Destilacija Mirna	186 odst.
Rudnik Kanižarica	104 odst.
Železolivama Črnomelj	109 odst.
Tovarna učil	224 odst.
Industrija marmorja	340 odst.
Zora, lesna industrija	107 odst.
Belokrajinka	1041 odst.
Belsad Črnomelj	439 odst.
Zora, valjčni mlin	87 odst.
Telekomunikacije Šentjernej	100 odst.
Telekomunikacije Semič	57 odst.
Po obeh primerjavah lahko rečemo, da podjetja razen Novoteksa niso občutila redukcije električne energije, ker so usmerjala proizvodnjo tako, da so koristila več energije v dnevih, ko so jo imela na razpolago, ali pa so forsirala faze dela, ki ne obremenjujejo v taki meri potrošne energije (finaliziranje izdatkov v proizvodnji).
V vsem kompleksu vprašanje redukcije s strani delovnih kolektivov se pojavlja, kot smo že omenili, v glavnem vprašanje plačevanja 70 odst. plač v času, ko niso obratovala. Ker po prej iznesenih podatkih proizvodnja v večini podjetij ni trpela, ne vidim vzroka, da bi za december s posebnimi ukrepi reševali situacijo, ki je bila na seji sindikalnega sveta prikazana bolj črno, kot je dejansko.
Finančna inšpekcija okraja je v sklopu proučevanja tega vprašanja pregledala podjetja Novoles, Novo mesto, Novoteks in Tovarno učil v Črnomlju. Za ta podjetja smo smatrali, da bi lahko bila zaradi redukcije najbolj prizadeta. -
Ugotovitve inšpekcije za Novoles so naslednje: 70-odstotne plače, ki pripadajo delavcem za čas prekinjenega obratovanja, znašajo za 1. 1955 202.878 din. Skupno je v preteklem letu znašal izpad v proizvodnji 5382 delovnih ur, na drugih delovnih mestih je bilo porabljenih 3632 ur, tako da je dejansko bilo na izrednih dopustih potrošeno le 1750 ur. Delavci so dobili plačilo še za ta čas 50.431 din, ki jih je pa podjetje nepravilno knjižilo na materialne stroške. Podjetjfe ima sklade za plače po tem, ko je plačilo
dopolnilne plače v višini 90 odst. rednih mesečnih plač še 1,143.000 din.
Tovarna učil v Črnomlju je situacijo redukcije rešila na ta način, da je poslala 20 delavcev na redni letni dopust, ostale pa je podjetje zaposlilo na režij' skih delih.
Težja je situacija v podjetju Novoteks. Zaradi redukcije je podjetje v letu 1955 izgubilo 26.862,5 ur. Podjetje je te ure izplačalo v višini 70 odst. osnovnih plač, kar znese 760.583 din. Na skladu ima podjetje konec leta le 166.245 din tako, da te obveznosti ne more kriti iz plačnega sklada.
Dne 17. januarja 1956 je Gospodarski svet OLO Novo mesto razpravljal o tej problematiki in prišel do predloga, ki ga predlaga Zboru proizvajalcev iu sicer:
Ker so zaradi redukcije električnega toka prizadeta podjetja različno (nekatera redukcije sploh nis° občutila), je potrebno, da se vprašanje nadomestitve izgube podjetij zaradi izplačila 70 odst. plač rešuje le individualno in ne s splošnim ukrepom. V okviru predpisov ima okrajni ljudski odbor samo to možnost, da dovoli' podjetju izplačilo 70 odst. plač zaradi redukcije pred delitvijo dobička med okrajem in podjetjem. Gospodarski svet je mnenja, da se naj ta ukrep uporabi v primeru, če podjetje nima lastnega sklada za plače in ni izplačalo več, kot eno dopolnilno plačo v višini 100 odst. osnovne plače. Za december prihaja od poznanih primerov v poštev le Tekstilna tovarna Novoteks Novo mesto.
V začetku meseca januarja je bila redukcija električnega toka ostrejša. Ker stoje podjetja praktično šele v začetku nove obračunske dobe in se ne da preceniti, pri katerem podjetju bi nastopili taki pogoj*; da bi v skladu s predlogom za december opravičeval* podjetje na regresiranje izpada iz sredstev okraja, Je gospodarski svet jmnenja, da se obravnava situacij6 za januar preloži na poznejši termin, posebno še, ker nam je znano, da Republiški izvršni svet predlaga Zveznemu Izvršnemu svetu ureditev tega vprašanj^ na ta način, da se 70 odst. plače izplačujejo žara a1 redukcije električne energije lahko v breme materialnih stroškov.
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.

%




1
.
I



/

s.