Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	IO—
Pol leta	.	.	„	5'—
Četrt leta	.	.	,.	2-50
Mesečno	.	.	„	1*—
Zunaj Avstrije: ===== Celo leto	.	.	K	15’ —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon ši. 113.
Občni zbor S K. S Z.
Maribor, 3. aprila.
Da naša nepolitična (društvena; organizacija leto za letom lepše napreduje, nam nepobitno priča letno poročilo ina občnem zboru S. K. S. Z., Ki se je vršil v petek, dne 3. aprila, v Maribora.
'Občni zbor je otvoril predsednik društva),, gospod poslanec dr., Korošec, ki je podal tudi poročilo o delovanju zveze v pretečenem društvenem letu. Gospod tajnik je povedal, da je v S. K. S. Z. združenih zdaj 167 društev;, naj omenimo še, da je štela naša štajerska zveza ob lanskem občnem \zboru 154 društev in d.a smo torej napredovali za celih 13 društev. Mladeniških zvez imamo 61, Dekliških zvez 77; torej skupaj 138 zvez. 'Orlovska organizacija napreduje od dne dìo dne, o čemur priča lepo število orlovskih oddelkov. S. K. S. Z. je priredila v pretečenem društvenem letu štiri (enodnevne in en večdnevni, dobro obiskani podučni tečaj in romarska vlaka na Brezje in v, Marijino Celje.
Zveza jako marljivo deluje v narodno-obramb-nem smislu in sicer z razširjanjem slovenskih knjig in časnikov v narodno ogroženih krajih. Samih časnikov razpošilja v te kraje okoli 500, in knjig je razposlala letos 393. Tudi je povedal gospod knjižničar, da je imela centralna knjižnica v prepečenem letu 317 izposojevalcev, ki so si izposodili 3890 knjig. Knjižnica, je štela v pretečenem društvenem letu 7006 raznovrstnih knjig: Na raznih prireditvah so govorili: dr. Hohnjec 64krat, dr. Korošec 22krat, dr. Verstovšek 14krat, dr. Kovačič 7fcrat, dr. Medved 18krait, dr. Leskovar 17krat, dr. Jerovišek 4Krat, dr. Veble 6krat, Žebot 30krat, Pušenjak 1'okrat, župnik Gomilšek! 21krat. Dohodkov je imela zveza 1117 K )32 v, in stroškov 434 K 80 vin.; torej je čisti preostanek 682 K 43 vin. Gospodu blagajniku Žolgarju se izreče zahvala, poročilo pa, se vzame z odobravanjiem na znanje.
Pri volitvi odbora je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Korošec, dr. Hohnjec. V. Zolgar, Ferdo Leskovar, dr. Koviačič, dr. Verstovšek, jdr. Jerovšek, dr. Lukman./ Ivan Kociper, Franjo Žebot, Evald Vračko in F. Gomilšek. Za namestnike:	dr. Leskovar, dr.
Medved v Mariboru, dr. Veble v Celju, F. »Špindler v Brežinah, Vladimir Pušenjak in J. Juvan v Mariboru.
Občni zbor izreka zahvalo /gospodu dr. Josipu Hohnjecu za požrtvovalno organizacijsko delovanje.
Po občnem zboru se je vršila prva odborova seja», pri kateri se je konstituiral sledeči odbor:	dr/. Korošec,
predsednik; dr, Hohnjec, podpredsednik; Vinko Žol-gar, blagajnik; Ferdo Leskovar, tajnik.
i&ase sodne razmere.
Celovec, 31. marca 1914.
Nad vse pomilovanja vredne so naše sodne rar mere. Ljudstvo slovensko, uradnJiki Nemci, ki pa no, razumejo jezika, ki ga govori ljudstvo, Samo od sem umevno je za to uradovanje pri nas, v kolikor zadava slovensko govoreče stranke/, v jezikovnem oziru sila pomajnjkljijvo. Ker se dandanes vse sklicuje na številke, naj še pri nas'-igrajo svojo nepobitno ulogo in govorijo na ves glas!
Naše sodišče ima enega; predsednika, 13 nad-svetnikov in svetnikov, 6 okrajnih sodnikov, in pa 3 sodnike. Izmed vseh teh je edpmi Slovenec deželno-sodni svetnik v Železni Kaplji; vsaj po rodu je tudi Slovenec sodnik v Dobrlivasi — vsi drugi so (Nemci, veliko jih sploh ne zna slovensko, večilna pa le toliko, kolikor so se naučili,v slovenskih jezikovnih kurzih in to je skoro enako ničli. Kakor vidimo, občujejo z ljudstvom sodniki, ki ne razumejo slovenskega jezika, ki torej na noben način ne morejo soditi pra-vično, med tem ko si. morajo [študirani sinovi koroških Slovencev služiti svoj kruh izven svoje rodne zemlje po Kranjskem in Štajerskem. Kakšna krivica,. Ali smo res Slovenci rojeni pod ta,ko nesrečno zvezdo, da bomo vedno zapostavljeni, vedno tlačani tujih gospodov in njihove vlade? Mozeg pretrese človeka;, če pomisli, da se take vnebovpijoče krivice godijo le samo nam, Slovencem, dočim pridejo na primer na Primorskem v poštev celo štirje jeziki in če se pomisli, da tam poslujejo sodišča v jezikovnem oziru večinoma na zadovoljnost vseh prizadetih strank.
Toda to še ni konec narodnih škandalov, v katerih živimo prebivalci slovenskega Korotana... Stopimo še v sodno (dvorano in poglejmo, kako se tam postopa s slovenskim ljudstvom, s slovenskim jezikom. V pravnih spornih zadevah se razpravlja v nemškem jeziku, čeprav nastopita na podlagi slovenskih pooblastil za nemščine popolnoma/ nezmožne stranke slovenska zastopnika,. Niti govoriti ne smeta (zastopnika v slovenskem jeziku in dogodil se je slučaj, da je že sodnik pri okrajnem sodišču v popolnoma slovenskem okraju (slovenskima zastopnikoma naročil, da, morata govoriti v nemškem jeziku, ker bi drugače postopanje počivalo. Dotična zastopnika se nista uklonila in
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
sodnik je res izrekel, da postopanje počiva in je celo spise odstopil (odvetniški zbornici v Celovcu, da naj oba zastopnika kaznuje. To se je zgodilo v Avstriji v 20. stoletju vkljub jezikovni ravnopravnosti.
Ce pogledamo dalje, Vidimo zopet drugo žalostno dejstvu, da se vse slovenske uloge rešujejo le v blaženi nemščini. Isto je s spornim in izvenspornim postopanjem, čeprav, so stranke zmožne samo slovenskega jezika. Kakor vemo, se sme Še v Gradcu pri nadsodišču slovansko govoriti;, tudi ako je druga stranka zastopana po nemškem zastopniku; slovenski predlogi se v tem slučaju slovenskem jeziku zapisujejo v zapisnik. In kar je dopustno v Gradcu, mora biti pač še veliko bolj dopustno v Celovcu in pri okr. sodiščih iv slovenskih krajih na Koroškem.
Kako pa je s kazenskim postopanjem? Ni nam treba dolgo ugibati, kajti tudi tu se vrši absolutno vse uradovanje v edino zveličavni nemlščlini. Noben sodnik ne vpraša strank, znajo li nemško ali pa ne; vse karkoli priče in obdolženci izpovedo, se zajpiše v nemškem jeziku. Še več! Sodniki se na Vso moč trudijo, popolnoma odpraviti slovenski jezik iz sodne dvorane. Navadno je prvo vprašajnje, ki se stavi slovenski stranki, priči ali izvedencu: „Sprechen Sie deutsch?“ in ako se ta še tako skromno izrazi in pa pravi, da razume le nekoliko, ji ne pomaga/ nič več, zvijati in truditi se mora v neiriškem jeziku, cß je to znanje še tako klaverno. Vse obtožbe so nemške, zapisniki o glavnih obravnavah se sestavljajo v nemškem jeziku in pri kazenskih razpravah govori državni pravdnik skozi in skozi nemško in se absolutno nič ne briga zato, ga razumejo li stranke ali pa ne. Tudi uradovanje takoimenovanih dvojezičnih koroških sodišč se vrši samo enojezično ter se na ta način bije v obraz Slovencem, kojih število znaša, okroglo
100.000.
Ta praksa se je še le zadnja leta pod Pitrei-
chom udomačila, dočim ,so se poprej slovenske uloge reševale v slovenskem jeziku, so se slovenski govori brez izjeme dopuščali ter tudi pisali slovenski »zapisniki.
Dandanes pa se govori pri sodiščih na Koroškem s Slovencem samo takrat slovensko, kadar sploh ne /zna, nemške besede. Slov.enjščina, akoprav je v deželi navaden jezik, ne uživa večjih pravic, kakor kitajščina, ker tudi s Kitajcem bi se morajlo, ako li pride na Koroško in drugega (jezika ne zna, govoriti kitajsko ter bi moral biti poklijban v to svrho kak tolmač ...
PODLISTEK,
W deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Kaj naj vse to pomeni, ti čudni prostori, z nar pisi in slikami vsepovsod! na stenah? To je v zvezi s predstavami o pozemeljskem življenju.
Stari Egipčani so imeli vero V posmrtno življenje. S smrtjo telesa ni umrla duša, ampak je zletela kakor tič iz telesa ter letala prosto po svetu, pa se lahko tudi poljubno vračala v telo. Z;a)to se je zdelo Egipčanom zlasti potrebno, da se telo varuje stroh-nenja,. Po 70 dni so balzamirali telesa,. Najprej so telesu vzeli možgane skozi nosnice z železnim orodjem, odprli trebuh ter vzeli drobec in ga pokopali v 4 vrčih. Tudi srce so odvzeli ter na njegovo mesto dali kamnitega skarabeja, posebnega hro'šča, ki je bil simbol nesmrtnosti in vstajenja vseh bitij, posebno še solnea. Telo so napolnili potem z raznimi dSjšavar mi, mu izpraznili vse tekočine ter ovili s platnenimi, v smolah namočenimi traki in prtiči. Ko so mumijo položili v grob, je šel Idub na oni svet pred sodbo; bog Ozir.is-Re s 42 sodniki ga je sodil radi 42 grehov, kakor nam to opisuje knjiga mrtvih, M jo je dobil mrlič’ v grob.
Razim o duši govorijo staroegiptski napisi o nekem geniju ali duhu v človeku, „ka“ (imenovanem. Ta ka se rodi s človekom, pri smrti pa ne umrje, ampak živi naprej ter skrbi za svojega varovanca. Ta ka je nekaka, nevidna osebnost umrlega človeka. Nima telesa iz mesa in krvi, pa ima vendar glad in, žejo te iste potrebe in nava/de, kakor v življenju telesa, Zato so že mumiji pridjali različno orodje ob pogrebu, pozneje so pa večkrat darovali jedi in pijače. Te darove je sprejemal ka ter se izkazal hvaležnega dariteljem. Gorje pa, če je ka moral trpeti glad m žejo. Pozneje se je dovolj zdelo, če so za njega v njegovem posmrtnem stanovanju hrano in pijačo je naslikali. Ker je imel ka tudi' druge potrebe, zato so na-
slikali na stene vse mogoče zabave, Časti, dejanja, bi jih je bil deležen mrlič v življenju.
Tako so nam razumljive obširne nagrobne stavbe. Grobišče je služilo dvojnemu namenu. Mrtvo telo je moralo biti varno shranjeno, za žive sorodnike pa je moral biti kraj, kjer so se zbirali, da so prinašali mrliču darove. Zato je obstajalo grobišče tudi iz dveh delov, iz podzemeljskega prostora in kraja za daritve. V najstarejšem Času je bil pri grobu navaden prostor za daritve. Pozneje so pa bogataši začeli zidati mastabe, kakor se ta grobišča imenujejo. Krsto z mumijo so položili 3—30 m globoko,. Nad tem pravim grobom, ki je bil skrbno zadelan, so pa sezidali iz opekle, še bolj pa iz kamna štirioglate stavne. Na eni strani te vrhne stavbe je bila dolbina, navidezna vrata, kjer so si mislili, vhod v grob in v kraljestvo mrtvih. Pred to dolbino so na mizo postavljali darove, jedi in pijačo, ter opravljali molitve za rajnega. Ta daritvena stakba, mastaba, se je že v 3, dinastiji izpopolnila v lepo kapelo. Zraven te sobe ah kapele pa so zidali še druge sobe, dai bi ka živel udobno, kakor v življenju telesa. Tie nadgrobne stavbe so bile nekdaj nad zemljo. Zdaj so zasute s peskom puščave, s katerim tvorijo peščene gričke, Sele ko se je pesek odkopaj, se je prišlo v te prečudne prostore.
Masitabo, v kateri se nahajamo, so izkopali šele leta 1893. Napisi na stenajh pravijo, da si jo je dal napraviti Mereruka iz začetka 6, dinastije. Ta mastaba nima nič manj, kakor 31 sob, in sicer ima Mereruka 21 sob, žena 6 sob, ostale pa sin. Tlakoj pri vhodu je slika Mereruka in njegove žene, kakor tudi slikarja, ki riše tri letne čase. V vsakem izmed 3 oddelkov je ona dolbina, pred katero so dajrovali. V vsajkem oddelku je pa tudi ena soba ali klet, ki se zove Serdab /dve nista pristopni), kjer so našli iv moževem oddelku poslikan kip Mereruka. (Ti kipi so bili namestniki mumije ali mrliča. Iz takih Serdabov je največ faraonskih in drugih kipov,, ki jih občudujemo zdaj v Kairi v muzeju.
Potovaje od sobe do sobe smo se čudili umetnosti v teh slikah, zlasti še tako živim barvam, ; Ce bi človek ne vedel, da so 5000 let stare, bi jim ne prisodil 50 let. Kaže se nam n. pr. v slikah, kako Mereruka s svojo ženo v čolnu iz papirove rastline Jovi ribe, ptiče. Drugi ljudje lovijo Nilske povodnje konje. Vole ženejo čez Nil. Naslikano je tudi, kako denejo ljudje volu vrv na noge, da pade. Drugi ga kolje in reže. V eni sobi je pisarna, kjer pisarji-oskrbniki pridno zapisujejo. Župane tirajo K pisarjem na račun. Nekateri dobijo s palicami, enega celo privežejo nagega na, soho in tepejo. Drugje so prizori iz domačega življenja, Mereruka in žena gledata, kako se napravi postelj pod nebom; oba sedita na zofi, žena igra na harfo. Strežniki prinahajo razna darila, hrano in pijačo. Tu gledata igralce, plesalce in plesalke. Tam jima prinašajo strežniki mnogovrstne dragocene okraske. Slike v ž/eninih sobah se nanašajo bolj na ženo, v sinovih pa sina. Vse, karkoli so delali Egipčani v življenju, je naslikano tudi v tem stanovanju smrti, da ima ka svoje delo, svoj užitek ter skrivnostno življenje, Sorodniki pa so prihajali od časa do časa ter rajnemu darovali /resnične darove in molitve.
Prav prijetno nam je bilo hoditi po teh sobanah, kjer smo imeli razmeroma hladno, ali vsaj bili v senci. Obiskovalce mastab y zimskem ča,su pa opozarjajo, da naj pazijo, da se ne prehladijo po izhodu iz mastab, ker je v njih bolj toplo ko zunaj.
Šli smo v drugo mastabo, ki ji je lastnik Ti, kraljevi nadstavbenik in predstojnik) piramid dveh Faraonov iz 5. dinastije. Ta mastaba je najslavnejša po svojih slikah. Naj bo navedenih le nekaj prizorov. Kmetice, prinašajo darove. Perutnina, se peče. Gosi, kakor sedanje, krmijo za (vrat njih drže, kakor dandanes. Kaže se tudi žetev, mlatitev, vejanje žita, tesanje debel, izdelovanje ladje, omare, mize, trgatev, lov. Iz teli slik posnamemo natanko, kaj in kako so delali stari Egipčani.
(Dalje prih.)
Za jugoslovanski Trst.
Kakor smo že poročali, je dne 29. piarca, priredila belgrajska univerzitetna mladina velik sliod, da protestira proti nečuvenemu nasilju laške bande v Trstu napram jugoslovanskim dijakom na Revoltelli. Prostorna univerzitetna dvorana se napolnila z najodličnejšim občinstvom, ki mu kipi srce bratske ljubezni. Govorilo je v vznesenih besedah mnogo hrvaških in srbskih dijakov ter tudi Slovenec, filozof Fabijančič, Končal je z besedami: p,Zaupajoč v svojo lastno silo in v pomoč svojih bratov, trdno verujemo, da skoro napoči dan, ko padejo vse laške trdnjave na našem Primorju in se bo vila ponosna jugoslovanska trobojnica po vsej obali Jadranskega mor-, ja!“ Da je istih misli, je pokazalo občinstvo s tem, da je slovenskemu govor riikiu burno api av dir alo. Tudi drugi govorniki so v živih barvah slikali trpljenje svojih bratov na Primorskem ter v ostrih besedah obsojali vandalski način laškega postopanja, nasproti Slovencem, Soglasno se je sprejela sledeča resolucija: Vsi smo za mir in prospeh človeške družbe. Zato z ogorčenjem gledamo na laške krivice, s katerimi se žali naš narodni ponos. Energično protestujemo proti vandalskemu izbacivajnju jugoslovanskih dijakov iz Revoltelle. Primorcem pa Kličemo: Vstrajajte, bratje, z Vami je večna pravda in topla ljubav pet milijonov svobodnih bratov!“
Resolucija je bila sprejeta ob velikanskem navdušenju množice, ki je zapela jše „Ljepa naša domovina“ in se mirno razšla.
Velik teden v Mariboru.
Sveti obredi velikega tedna se vršijo v stolni cerkvi v Mariboru po naslednjem sporedu:
Na veliko sredo, veU|ikj četrtek in veliki petek ob 3. uri popoldne:	jutrnice z žalostinkami preroka
Jeremije,
Na veliki četrtek pričetek cerkvenih opravil ob pol 9, uri predpoldne: škofova slovesna ponjifikalna ma|ša; blagoslovljenje olj, obhajilo duhovnikov, pre-nešenje Najsvetejšega v kapelo sv. križa,, umivanje nog. Zvečer ob 6. uri:	litanije o Kristusovem (trp-
ljenju.
Na veliki petek se začnejo cerkvena opravila ob 8. uri predpoldne. Proti pol |9. uri češčenje sv, križa in prenešenje Najsvetejšega v božji grob. Popoldne ob 5. uri zadnja postna pridiga, križev pot in litanije o Kristusovem trpljenju.
Na veliko soboto ob pol 8. uri zjutraj blagoslovljenje ognja, za tem krstne vode in slovesna sveta maša. Slovesno vstajenje v stolnici na velikonočno soboto ob 6. uri zvečer z običajno procesijo, nafo Te Deum.
Na velikonočno nedeljo ni rane pridige. 'Ob 6. uri zjutraj tiha maša, zatem blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ob 7. uri sv. maša z blagoslovom, ob pol 10. uri slovesna pridiga in pontifikal.ua sveta maša. Po slovesni pontifikalni maši podelijo prevzv. gospod knezoškof apostolski blagoslov. Ob 4. uri popoldne pridiga in slovesne večernice.
* * *
Umivanje nog v stolnici. Prevzvišeni gospod knezoškof bodo letos nai veliki četrtek izvršili vele-pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Matija Eiletz, Stefan Merkun, Ignac Hutter, Leopold Hönigmann, jlanefe Kramberger, Jar nez Zechner, Janez Kolar, Anton Prikl, Matija Ma-reich, Matija Kašan, Martin Hietzl in Feliks Gräber. Skupna starost teh dvanajsterih starčkov znaša pa 934 let»
Mase prireditve,
Maribor.
V	nedeljo, dne 5. t. m., popoldne, je priredila naša orlovska organizacija poučno predavanje. Govoril je jako poljudno in živahno o državni ustavi g. Hartman. Mladeniči in predsednik so se soglasno izjavili, da si želijo v prihodnje še takih koristnih predavanj.
Maribor.
J.	S. Z. je priredila v soboto zvečer v prostorih -Zadružne zveze shod, na katerem je govoril p pogubnem delovanju socijalnih demokratov nje tajnik V. Zajc.
Studenci pri Mariboru.
V	soboto zvečer je predaval pri nas mnogobrojnim poslušalcem gospod Ferdo Leskovar o žgapjepit-ju in abstinenci.
Mozirje.
Izborno obiskano zborovanje (Slovenske kmečke zveze se je vršilo včeraj v našem trgu. Shod je posetil tudi c. kr. okrajni komisar, navzoče je bilo duhovništvo, učiteljstvo, trgovstvo, obrtništvo, kme-tovalstvo in delavstvo. Tudi mnogo pristašev liberalne stranke je prišlo na shod. Ztborovanju je predsedoval gospod Strucelj. Prvi govornik dr. Korošec je govoril o slovenski politiki ter vabil vse stajnove, da se združijo z nagimi kmeti v. eno stranko. Deželni odbornik dr. Verstovšek je razpravljal med drugim o obrtnih olajšavah in o postopanju pri osebno-dohodninskem davku. Vnela se je na to živahna debata, katere sta se <udeleževal obe stranki. Shod je naredil na zborovalce najboljši utis in marsikateri, ki je bil prej |Še morebiti nasproten, bo se pridružil stranki, ki gre jasno in odločno v boj in na delo za vse produktivne stanove.
Politični pregled.
Albanija v ognju.
Provizorična vlada v Epiru najbira mladeniče v vrste svetih bataljonov, katere vežbajo grški častniki. Te čete so glasom „Albanskih Poročil“ dobile orožje in municijo ter prodrle do Korice, naskočile že več krajev in jih poplenile. Mnogo ljudij je ob svoje življenje,. Sveti bataljoni so baje pomnoženi od grških vojakov in so naskočili jže Korico, kar podpirajo tudi Grki v mesiu, ki je obkroženo popolnoma od ognja. Holandski major Rueller, poveljnik albanske žandarmerije, se je omejil samo na obrambo, pri čemur je bil težko ranjen. Albapci so bili premagani; loda, ne samo tukaj, ampak tudi v več drugijh albanskih mestih se prepodili Epirolji albanske posadke. Prodirajo namreč proti severu in pode pred sajbo Albance ter zavzemajo njihove vasi in sela. Novi vladar se nahaja v velikih skrbeh. V soboto zvečer je sklical k seji ministrski svet, ki je sklenil po dolgem posvetovanju, izvesti splošno mobilizacijo. Osobito v južni Albaniji je položaj zelo opasen.
Iz laške zbornice.
Novi ministrski predsednik Salandra je izjavil v zadnji seji italijanskega državnega zbora, da bo v slučaju, če bo predložena predloga o ločitvi zakona, oddal svoj glas proti talci predlogi.
Boj za (Homerul.
O Homeruli se bo posvetovlalo do konca in bo po sankciji zakon. Toda pravomočen bo Šele po IH leta. Med tem časom se pai bodo Ivršile na Angleškem nove volitve in ljudstvo bo tedaj dobilo priliko, odločiti se za ali proti Ulstru. Za slučaj, Če bo potem ‘ta Homerule sprejet v poslanski zbornici, postala bo velika nevarnost, da se ne bi v Ulstru proklamirala novja revolucionarna vlajda. Angleški bi potem brez dvoma grozila ljuta državljanska vojna.
Boj za pravice slovenščine pri sodiseli!.
Pred državnim sodiščem se je vršila v petek, dne 3. t. m., razprava vsled pritožbe bivšega predstojnika ljubljanskega okrajnega sodišča, sodnega svetovalca Tomaža Einspielerja, zaradi kršenja pet državnih osnovnih zakonih zajamčenih narodnih pravic.
Einspieler je prišel v konflikt s predsednikom deželnega sodišča Elsnerjem, ker ni hotel služiti njegovim germanizatoričnim težnjajm. Ko pa je videl, da je ta borba brezupna, se je dal penzijonirati. Pozneje pa j,e vložil slovensko prošnjo na jusiično ministrstvo, da se prostovoljno upokojenje prekliče, oi-ziroma da se mu da primerno zadoščenje s tem, da ga pomaknejo v VI. činovni; razred. Ministrstvo je pa odklonilo prošnjo z nemško rešitvijo, ki pa jo je Einspieler vrnil, zahtevajoč slovenske rešitve. JustiČno ministrstvo je nato izjavilo zopet v nemškem odgovoru, da je dopisovanje sodnih uradnikov, tudi upokojenih, z višjimi inštancami v slovenskem jeziku nedopustno, češ, ker je notranji uradni jezik nemški.' •
Einspieler se je pritožil nato na državno sodišče z motivacijo:	1. da nemščina hi nikjer zakonito
uveljavljena kot notranji uraidni jezik in 2. da je on občeval z justičnim ministrstvom kot privatna oseba, za katero ne veljajo eventualni predpisi o notranjem uradnem jeziku.
Zastopnik justičnega ministrstva je pri razpravi izvajal, da je državno sodišče že izreklo enkrat, da je v področju graškega nadsodišča notranji uradni jezik nemški in je trdil, da mora uradnik, če tudi je penzijoniran, občevati z višjimi instancami le v uradnem, torej nemškem jeziku. . Sodba se izreče danes. — Ce visoki gospodje tako mislijo, se pa sda motijo !
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Orožniški positajpvodja gosp. Frape Prah je imenovan za poštnega adjunkta.-
Živinorejcl, pozor! Osrednja zadruga za vnovčeni e živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru naznanja vsem živinorejcem, da je s J. aprilom nastavila kot poslovodjo gospoda Jvajna Urek, kateri je prakticiral pri vnovčevalnicah za živino na Dunaju in v Olomucu, in da bo v ibodoče sama kupovala živino od svojih člapov. Kdor ima živino na prodaj ali želi živino kupiti, naj to javi Oisrednji zadrugi za v-novčevanje živine v Mariboru, katera ima svojo pisarno v tiskarni sv. Cirila, Koroška češita S.
„Ilustravani Narodni Tednik“ v Ljubljani se vsiljuje našim gostilničarjem in pristašem pod pretvezo, da to ni političen (list in stoji „nad strankar mi.“ Kdor pa pazljivo bere številko za številko, najde, da simpatizira list z liberalno stranko, in sicer prav močno in da tu /in tam kajko brco, sev(eda „po ovinkih“, krščanskim strankam (na primer: Johanca iz Vodic, razveljavljenje dveh mandatov deželnih poslancev, zvišanje doklad nai Kranjskem itd.) Sicer pa zadostuje za vsakega, pristaša K. [Z. že dejstvo, da se tiska ta list v tiskarni, kjer se tiskajo zloglasni „Dan“ in razne brezverske brošure, in da je uredništvo tega lista v zelo prijateljskih odnošaji,h z u-redništvom „Dana.“ „Ilustrovani Narodni Tednik“ le naj podpirajo liberalci, naši pristaši ne bodo podpirali prav nobenega lista, ki se tiska v „(Učiteljski tiskarni.“
Vendar preveč. Glavno zborovanje [„(Freie Schule“ je bilo dne 5. t. m. rajzpuščeno zaradi poslanca Gljöckla;. Tudi potrpežljivemu vladnemu zastopniku se je že zdelo to njeno počenjanje za popolnoma nedopustno.
Tudi Nemci ,se bojijo laške fakultete. Dr. Poll-auf, načelnik nemškega socijalnega društva, je izročil dne 4. aprila ministrskemu predsedniku spomenico, kjer protestira proti eventuelni ustanovitvi laške pravne fakultete na Dunaju. Niižje-ajvstrijski Nemci prirede ,v kratkem tudi shod proti laški fakulteti na njihovih tleh.
Proces zaradi žaljenja časti. Liberalci so pač povsod enaki. Liberalni žurnalist Dezider Kusko je priobčil v listu „A Nap“ članek, v katferem predbaci-va knezoškofu Janezu Cer n oh in (škofom Janezu Mi-keš, Arpadu Varady in dr. Juliju Glatfelder, da so za svoja imenovanja morali v blagajno delovne stranke milijone vplačati ter ob enem napada vla(do, da s cerkvenimi dostojanstveniki razne simonije u-ganja. Državno prav.dništvo je po prestali preiskavi naperilo tožbo proti omenjenemu časnikarju in sicer zaradi dvojnega žaljenja. Dezider Kusko ni niti poskušal doprinesti dokazov resnice. Za dne 21. aprila je določena porotna obravnava.
Za narodno obrambo. Ustanove se nove podružnice Slovenske Straže v Ptuju, v Rečici ob Savinji, v Ormožu in na Teharjih pri Celju (moškta in ženska). Slovenci, sledimo temu lepemu zgledu! Nobene župnije ne sme biti pri nais, katepa me bi imela podružnice Slovenske Straže.
Slovenski notarji proti jezikovnim krivicam. V imenu slovenskih notarjev sta dne 3, t. m. izročila ljubljanska notarja Plantan ih Hudovernik pravosodnemu ministru dr. Hochenburgerju obsežno spomenico, v kateri se pritožujejo proti jezikovnemu odloku ljubljanskega deželnega, sodišča, ki je predpisal notarjem kot sodnijskim komisarjem v svojem postopanju s sodišči posluževati -se samo nemškega jezika. Justični minister je obljubil, da bo dal vso zadevo še prav natančno preiskati in dati ljubljanskemu sodišr-ču potrebna navodila.
Delovanje Südmarke, v novem letu. Nemški listi pišejo: Tekom leta je imela, Siidmarka zopet celo vrsto lepih uspehov. V tem kratkem času je naselila v Slovenskih goricah tri kmečke rodbine, ki štejejo skupaj 20 oseb, na, 63 oralih zemlje, katero je na novo pokupila. Vrhu tega jje Še kupila v Slovenskih goricah dve posestvi in eno posestvo na Koroškem v skupni izmeri 99 oralov. Vse to zemljišče je iztrgala iz slovenskih rok, ki je sedaj pripravljeno za nasel-bo. Kupila je Še tudi 51 oralov zemljišča,, na katerem bo naselila nemške naseljence. V Slovenskih goricah je kupila nekemu nemškemu naseljencu posestvo, ki meri 9 oralov. Na ta način si torej Siidmarka prizadeva, da pomnoži z naseljevanjem na slovenskih tleh nemško posestno stanje. — Slovenci, mnogo bolj, kakor kedaj poprej, je ravno sedaj krvavo potrebno, da se z rodoljubno požrtvovalnostjo spominjate našega obrambnega društva Slovenske Straže ter ji z obilnimi prispevki skočite na pomoč!
Bachovo Matevževo pasijo proizvajajo danes v Gradcu v Stefanijskih dvoranah z zborom, ki šteje nad 500 oseb. Včeraj j,e bila generalna. Vaja, ki je pa že naredila mogočen glasbeni utis. Že /včeraj je bila dvorana popolnoma razprodana, za danes so se Še dobile Karte le nad 5 K.
Nove. skladbe. Dr. Schwab] je uglasbil nove skladbe „SolnčeK moj“ v istem duhu kakor .„Dobro jutro“, ter pevski del „Kneza Volkuna“', ki se uprizori v Mariboru dne 19. aprila.
v ” ““	~	'	“
Maribor. Včerajšnje proizvajanje „^Trpljenja in strniti Jezusa Kristusa“ je uspelo jako dobro. Krasna je bila osobito slika:	Jezus na Oljski gori. Narav-
nost očaralo pa ,je gledalce Jezusovo križanje in tu pa tam je bilo opaziti solzo v gledalčevem očesu. A igralce in gledalce pa je žalibog mestoma motil preglasen sufler in šepet na galeriji. Med občinstvom so je jako živahno razširjala ideja, da naj bi se prihodnji postni čas uprizarjale pasjonske igre vsako nedeljo in ne šele in samo zadnjo postno nedeljo.
Maribor. V mariborskem -bogoslovju vodi velikonočne duhovne vaje p. Selengruber iz Dunaja.
Maribor. Mestno kopališče bo bojda že v tem tednu prenovljeno in za občinstvo zopet odprto.
Maribor. (Koncert v istolni cerkvi.) V petek se je v mariborski stolnici proizvajal J. Haydnov oratorij „Zveličarjeve besede na križu.“ SKlajdba je bila prvotno urejena samo za orkester in namenjena za pasjonsko pobožnost v stolnici v Cadixu na Španskem. Sele pozneje je komponist priredil svoje delo v sedanji obliki, da obsega orkestralni uvod, po četrti besedi medigro za pihala, isedem zborov z soli in pa sklepni zbor (Il terremoto). Zbor zapoje vselej najpo-prej Jezusovo besedo (le peto besedo ima samo tenor), nato sledi, rekel bi, meditacija ali refleksija o besedi. Zbor stolnega cecilijanskega društva je pod vodstvom gospoda stolnega kapelnika Josipa Trafe-nik proizvajal oratorij prav dobro. Na poslušalce je napravilo proizvajanje globok utis. Vrlo |so rešili, svojo nalogo solisti: gospa prof, DruzoviČeva, gospa) Z. Kartinovat, gospod J. Ašič 'in gospod župnik Trop. Pohvalno moramo omeniti tudi orkester, ki je igral zelo sveže in precizno. CeciHijinemu društvu in njegovemu zborovodji na uspehu iskreno čestitamo. Lepše kakor s petkovim večerom pač ne more Cecili-
jino društvo proslaviti 251etnice školovanja Njih ekscelence, premilostljivega knezoškofa dr, Mihaela Na-potnika.
Studejnci pri Mariboru. (Smrtna kosa-V Včeraj1 zvečer ob 11. uri j® umrl hišrii posestnik in pekovski mojster gospod Henrik' Mulec, star še le komaj — 55 let.
Maribor. (Žaljenje Slovencev.) Kakor že znano, dr. Mravlaga silno zanima slovanska nevarnost. Mnogo je čenčal na znanem svojem shodiču in na, vse se pač ne bomo ozirali, le (ono sa(mo stvar še naj pribijemo. Ta vsenemec in ođpajđnik, od naše vere se je povspel do trditve, da dve treitjinii slovenskih uradnikov ne zna nemško. Toda slovenski uradniki znar jo vsi od kraja dosti bolje nemški, kakjor Nemci sarmi, ki se svojega odurnega dialekta nikoli ne morejo odvaditi. Nasprotno pa poglejmo, (kako znajo Nemci naš jezik, ki ga vsak dan rabijo po uradih,, po šolah in drugje. Tako ga govore, da se jim mora vsak človek smejati. Kako šele pišejo! (Razumeti se večkrat ne more kar celih stavkov, ne ve se„ kaj hočejo povedati. Skandal brez primere! Se tisti pruski kolonisti, ki divjajo tam v Afriki med culukafri, se nauče bolje zamorskega jezika, kakor med Slovenci živeči Nemci. In zakaj ito ? Cisto naraivpo, ker se naučiti nočejo, ker slovenske govorice sploh slišati ne marajo, tako jim je zoperna. Potem ni čuda! Najmanjšega povoda torej nimajo, zaletavati so v nas in nas obrekovati. Preveč imajo Še smeti pred svojim pragom. Te morajo najprej izginiti, potem se bomo dali morda (še le mi kritizirati. Dotlej pa molk! Punktum.
Jarenina. Občinski odbor jareninski je v svoji ■seji imenoval častitega gospoda Jožefa Cižeka svo-tim častnim občanom. Iskreno čestitamo!
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Dne 19, t. m., ob 8. uri predpoldne, ima Katoliško politično društvo v prostorih ArnuŠeve gostilne pri Sv* Lenartu v Slovenskih goricah svoj občni zbor, Po občnem zboru je političen shod, na kälterem bosta poročala poslanca dr. Korošec in Roškar. Pridite v praiv obilnem številu!
Ormož. Naj novejše trobilo ptujske nemšklutari-je, „jPettauer Zeitung“, omenja v predzadnji svoji številki ptujske slovenske trgovce in pristavlja, da jih našteva brez komentarja samo za to, ker so slovenski trgovci. Da se potrati več papirja, naj še mi omenimo brez komentarja, kakor JPettauer, Zeitung“, imena ormoških vel-mož, M bojda ne reflektirajo na slovenske groše. Ti so imenovani v poročilu občnega zbora nemškega Schulvereina in Siidma)rke, ki se je vršil dne 25. marca. Perko, ki tudi rad včasi slovensko govori, oziroma vedno, kadar občuje s strankami. Za Gaubote je izvoljen trgovec Brodnar — na vsak način Remec, čistokrvne pasme — ki od ormoških špisarjev gotovo ne bo odogatel, kakor tudi ne Dierrmayr. 'Omenjamo to samo mimogrede breiz vsar kega komentarja v uporabo našemu poštenemu slovenskemu ljudstvu. Naš namen je ravno tisti, kakor ga ima Linhartova „Pettauer Zeitung.“ — Secre-tarius.
Ormož. Naši akcionarji nameravajo izdajati za Ormož novi list „Friedauer Nachrichten“, ker spod-nje-Štajerski nemčurski listi ne odgovarjajo lokalnim razmeram. Te liste, ki prihajajo tako maloštevilno v Ormož, izven par nemčurčkov nikdo ne čita. 'Ormoških novic pa je od dne do dne: več. Zahteva po novem časopisu je torej upravičena.
Ormož. (Osebna vest.) Mestni Sekretärin s, ki gre z dne 115. aprilom v penzijo, prevzame mesto u-rednijfla novega lista „Friedauer Nachrichten“, a na njegovo mesto pa pride upokojieni stražnik Prelog, bivši postajevodja pri Veliki Nedelji.
Celje. Dobili smo v roke računski) zaključek južnoštajerske hranilnice v Celju, iz katerega je pa razvidno, da je ista posodila celjski liberalni posojilnici K 426.710. Ta znesek je zelo velik, če pomislimo, da ima celjska liberalna posojilnica Še od cele vrste drugih posojilnic izposojen denar in da ista podpira liberalce, na primer liberalno tiskarno itd. Ce žele gospodje odborniki hranilnice z odvišnim denarjem' priskočiti na pomoč posojilnicam, katerim primanjkuje denarja), bi naj vsega ne nalagali pri jednem zavodu, temveč tudi drugim za,Vodom pomagali. G. član ravnateljstva Benj, Kunej, zavzamite se za posojilnico v Brežicah, pridobite liberalne odbornika za to, da bo hranilnica vsaj 100.000 K naložila v, Brežicah, saj veste, da je hitra pomoč potrebna. Celjska liberalna posojilnica, ki se je lani bahala, da ima priznane bogataše med svojimi odborniki, lahko od istih dobi denar, ako ga ne nalagajo pri bati ki.
Celje. (Nova organizacija.) Dne 22. marca 1.1. se je vršil, kakor poroča „(Grazer Volksblatt“, ustanovni občni shod za Cerkveni izbor "nemške Marijine cerkve v Celju. Zbor Šteje 80 izvršujočih (pevskih) in 260 podpirajočih članov; ima društveno pevsko sobo v gostišču „pri angelju“, katero imenuje „(Kerstocko-vo sobo“, z novim klavirjem tvrdke Ehrbar ter vzdržuje lastnega kapelnika i(n organista v Marijini cerkvi. Zbor lahko postane močna organizacija nemških katoličanov v Celju.
Mozirje. Ni še dolgo, odkiar so prišli v Mozirje neki gospod iz Gradca, "da bi pogledali, kakšne razmere vladajo pri nas z ozirom na zdravstveno varnost In glej, našli so največ nerodnosti ravno
tam, kjer so najbližje nosu gospoda župana, ki imajo sicer svoj nos povsod, le tam ne, kjer bi bilo najpotrebnejše. Da ne bo gospodu županu še večkrat kaj podobnega udarilo v nos, bi mu priporočal gledati tudi na gotovo gostilno z isto natančnostjo, kakor po nekaterih* Pa brez zamere!
Mozirje. V, pondeljek, dne 80. sušca, je imela tukajšnja, na zunaj samo napolliberalna posojilnica gornjesavinjska svoj občni zbor. Mnogi deležniki niso bili zadovoljni z vsakpstranskjim delovanjem od-' bornika in zaupnika Narodne stranke dr, Goričarja. Zaradi razširjenega in neobdelanega, njegovega delokroga na zdraviliškem polju so mu svetovali, naj odstopi (pri posojilnici od mesta, kji mu nese letno nekoliko sto kronic. A mož, vnet za občni blagor, se je pobrigal v svoj ,„občni blagor“ za mnogo.pooblastili in končno zmagal, a zmagal tako,, da ga še danes glavica boli. Mnogi deležniki so se izjavili, da bodo odstopili in prišel bo tudi v Mozirju pri liberalni posojilnici (žalosten konec vseh liberalnih zadrug*
Kozje. (Uboj.) Dne 29. sušca jt. 1. je prišlo med Jožefom Hernavs, Francem Tacer in Janezom Bah, vsi iz Virštanja, z zidarjem Jurijem Cepin do hudega pretepa, v katerem je zadobil Cepin na glavi talko težke poškodbe, da je že drugega dne umrl. Vse tri pretepače so izročili sodišču.
Žusem. (V gozdu zgorel.) Dne 1. aprila je šel posestnik Martin Žekar iz Dobrine v svoj gozd, da bi zažgal dračje in grmovje. Ker ga {'dolgo časa ni bilo domov, se je zvečer podala njlegova žena v gozd. Po dolgem iskanju ga je našla v gozdu mrtvega* Pri zažiganju dračja se mu je vnela obleka in revež je umrl vsled groznih opeklin.
Kranjsko.
Proces Agro-Merkur v Ljubljani. V soboto se je končal v Ljubljani proces proti funkcionarjem v konkurzu se nahajajočega trgovskega društva Agro-Merkur. Obsojeni so bili vsi obtoženci radi zanemarjanja svojih dolžnosti in poneverbe po § 486 in sicer dr. Žerjav, Rozman in bivši deželni poslanec Lenarčič na štiri mesece zapora, Cohen na pet in Bayr na dva meseca. Zopet nov dokaz liberalne poštenosti!
Slovesna otvoritev belokranjske železnice se vrši med dne 1. in dne 10. majem letos, Splošnemu prometu se bo izročila ta nova proga dne 13- maja. Otvoritev bo zelo slovesna, (ker pride k tej slovesnosti več visokih gostov iz Dunaja, Uraldniki in uslužbenci za novo progo so že vsi imenovani in bodo tekom meseca aprila že (vsi odšli na svoja določena mesta. Dne 24. marca t. 1. so pričeli s preizkuševalnimi vožnjami na novi progi, da poizkusijo trdnost proge in mostov in določijo, kje (so potrebna morebitna popravila.
Bohinjski predor. V bohinjskem predoru dela železnici na drugem kilometru vedno naraščajoča voda velike skrbi. Že osmo leto preganjajo vodo, katera je bruhnila na dan že za Časa gradbe predora. Cim bolj so iskali potom stranskih rovov vodno žilo, da bi odstranili vodni tok iznad predorovega oboka, tem večja povodenj je v predoru ob vsakem deževnem vremenu.
Koroško.
Ugibanje „Slovenskega Naroda.“ ,(Slovenski Narod“ je pred par dnevi prinesel vest, da bo ;Kalt-nerjev naslednik Elbert. Zelo dvomimo, da je „Slov. Narod“ poučen o vladarjevih intencijah, koga li hoče imenovati krškim škofom.
Kaj poreče, ekscelenca Pitreich? Vi Borovljah igrajo diletantje v gostilni pri Justu že nekaj časa sem razne šaljive igre. To bi ne bilo nič napačnega. A razumeti ne moremo, da se na tajko vročih narodnih tleh, kakor so Borovlje, eksponira gospod c. kr. sodnik dr. Lorber tako, da sodeluje pri teh igrah na odru, ki je ves zavit v frankfurtarice in naravnost kriči v nemško-nateionalnih barvah! Da učiteljstvo in davčni uradnik Simoner ne manjkajo, ni v naših razmerah nič kaj posebnega. Ekscelenco Pitreich pa tudi vprašamo, ali je dal za koroška sodišča samo posebne jezikovne Slovence žaleče odredbe, (ali vrhu tega še kak odlok, da morajo pri vseh koroških sodiščih na uradnih mizah ležati Schulvereinove in pa Südmarkine vžigalice? Morda pa se bo lekscelenci Pitreichu vendar le zdelo vredno, na to vprašanje odgovoriti !
Kako na Koroškem deželni denar zapravljajo. V letu 1913 je premestil deželni šolski svet službenim potom: 29 učiteljev, 17 učiteljic, 21 podučiteljev, 4 podučiteljice, 8 nadučiteljev, torej fekupno 79 oseb. Ce računamo, da znašajo za vsako osebo selitveni stroški 200 K, je moral deželni odbor plačati samo v ta namen 15.800 K. „Mir“ pravi, da je bilo najpianj polovico teh prestav nepotrebnih. Korošci bodo mora^ li vzeti enkrat zares metlo v roko in napraviti red v deželni upravi, drugače bo prišlo Vse ljudstvo — na kant.
Primorsko.
Lahi jokajo — za Srbi. In sedaj še Srbi"! Tako vsklika po poročilu |„Edinosti“ tržaški „iPiccolo,“ Glas o manifestaciji v Belgradu proti’ dogodkom na Revoltelli mu je legel na želodec. Seveda je neprijetno to potem, ko je doslej tako jlepo spajal svoje zar
grizeno slavofobstvo s hlinjenjem naklonjenosti; do Srbov. Globoko varan, po skuša sedaj se pomiriti in glej, opravičuje jih s tem, da so se dali le zavesti po opisih v slovenskih listih, da verujejo, da bi bili I-talijani res napadali Slovane! Ali nekaj karakterističnega je na tem zvijanju „Piccola.“ Doslej je rad mamil svoje občinstvo, češ, da se Slovenci niti med seboj ne razumemo in je le norce bril ob vsaki besedi o slovanski solidarnosti! Sedaj pa naenkrat tudi v Belgradu tako dobro razumejo slovenski, da jih jta slovenska beseda podžiga k sovražnim manifestacijam proti Italijanom, tem dobrim in blagim prijateljem Srbije. Potem nadaljuje z obrazom globoko užaljene nedolžnosti: „Nikdo v Trstu ni mislil na to, da bi napadal mlajde Jugoslovane, došle sem iz Kranjske in Dalmacije; nikdo jni mislil na to, da bi jim le skrivil en las. Sprejeti so bili v to italijansko šolo istotako, kakor Italijani, in uživali so vse ugodnosti, kakor Italijani. Hvaliti bi morali Trst 'in poljubljati njegova tla, predno so odpotovali. Mesto tega pa so s sovražnimi pojavi žalili narodni italijanski značaj šole. Niso bili torej Italijani napadalci, 'ampak Slovani. In to ne le moralni, ampak tudi materijalni. Razbite slovanske glave, razbite v šoli in na ulicah, pričajo torej le, da jim Italijani niso scrivili niti e-nega samega lasu! Kako morejo torej tudi v Belgradu tako sovražno manifestirati proti tako prepričevalnim „argumentom“ ? !
Vtis goi*iških volitev. Celoten fvtis volitev je za magistratovce strašno uničevalen. Brez Nemcev in drugih podpiralcev bi kamora bila imenitno propadla; številke tako govorijo. Vsi Bajhi sami za-se so prav za prav (poraženi do tal, rešili so jih to pot e-dino le Nemci. Sedaj so politična razmerja precej že jasna. Prihodnjič bo račun za gospode pri magistratu. nekoliko težji, v nekaj letih pa Čisto prekrižan. — Takrat na svidenje!
Hmelj.
V zadnjih dneh je bilo v Žalcu popraševanje po hmelju nekoliko živahnejše. Vsak! dan se je po-prodalo, oziroma pokupilo, 20 do 30 bal hmelja. Razpoloženje je zelo^ mirno. Na račun inozemskih kupcev se je poprodalo 'največ hmelja srednje kakovosti in le nekaj malega se je poprodalo ,v tujezemstvo in sicer le hmelj prima-kakovosti. V Žateu sitane ien stot hmelja 250—290 K. Po tujem hmelju tudi tokrat ni nihče popraševaj in so cene le nominelnega značaja. Ker je že nekaj dni pomladansko vreme, se je že v-obče pričelo , s hmeljskim delom. Rastlina je zdrava in krepka, le oni nasadi, ki so lani trpeli po hmelj-ski uši, so precej zaostali.
Književnost in umetnost.
„Slov. Sadjar.“ V rokah imamo prve tri številke drugega letnika „Slov. Sadjarja.“ Ko je pričel pred dobrim letom izhajati, ni manjkalo rojenic, ki so mu prorokovale smrt po preteku prvega leta. Saj je znano, da umrje največ otrok v prvem letu; otrok pa, ki nastopi čvrst drugo leto svojega življenja, pokaže, da ga je resna volja, živeti še dolgo vrsto let. Podobno je tudi s „Slov. Sadarjem.“ Kdor pregleduje prva tri številke, ta vidi jasno, da ima list preobilo življenjske moči in da se krepko razvija. Ima pa tudi za uspeh vse predpogoje. Stebra, na katerih sloni prospeh vsakega lista, sta prvič potreba po listu med bralci in drugič spretno uredništvo. Da je v dežeb, ki ima tako ugodno lego za sadjarstvo in kjer raste toliko stotisoč sadnih dreves, potreben strokoven list za to panogo, so dokazali najboljše naročniki, ki jih šteje list že lepo število. Uredništvo pa tudi stori vse, da napravi Ust zanimiv. Vsako drugo številko pa krasi barvana sUka ene vrste hrušk; te slike po lepoti še prekašajo priloge lanskega letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka številka obsega navodilo za sadjarjevo delo v posameznih mesecih. Članki v listu obdelavajo vprašanja, o katerih mora biti poučen vsak sadjar. Letos so med drugimi izšU že članki o drevju na njivah, gojenje orehov, vzgoji drevesc v drevesnici, o kvarnosti slabega (sadnega naraščaja, o precepljanju odraslih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo po priljudni obliki in aktualnosti v dotičnem letnem času. Letos nadaljuje ta list tudi opis sadnih vrst, primernih za naše kraje, in sicer hrušk, da pridemo že enkrat do tega, da bomo sadili in zacep-ljali le sadje, ki bo v naših krajih dobro uspevalo in se tudi dobro prodalo. Listu žeUmo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — 3 K na leto — stotero odtehta tudi denarni dobiček, ki ga bodo imeli bralci od svojega napredka v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu .„Slov. Sadjarja“ v Ljubljani, Linhartova uUca 12.
Bay-Rum s konjičkom
it tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za nmivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje Inskavost, zabranjuje predčasno osivelost in izpad las tar krepi lasne ko-ieniae. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-— in K 4-— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfame rij&h in brivnicah.
Razgled po svetu.
Stavka rudarjev na Angleškem. "V" Jorkshire na Angleškem stavka 170.000 rudarjev. (Zatrjuje se po angleških listih splošno, da ta stavka ne bo dolgo trajala.
Poplave na Hrvaškem. Iz Vukovarja se poroča, da sta Donava in Vuka, tako narasli, da stoji del Zvonimirovega trga v Vukovarju pod vodo. Sava je preplavila vrtove v Jasenovcu in vse ozemlje ob za-grebško-sisešfci železniški progi. — Istotako je Una veliko škode napravila. Poplave so tako vjelike tudi za to, ker se reke nikdar ne regulirajo, in regulirajo se pa za to ne, ker Matžarska ne da denarja..
Ljudska hranilnica in posojilnica v Ceiji registrovana zadruga z neom. zavezo			U
	m m m m	Obestuie hranilne vloge po Dale posolile» Uradne ure ■ M 1| 0| na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo K *T I2 IO vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak deIa™ik od 9' do 12' ure ! od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo bela posojilnica brez- dopoldne. J Reatni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - ®	1 i 1 I
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.			
Pozor! URE
repasirane 5 pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7-— Pristna srebr. nra ženska K7-— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 340
Zlata ura
K28--
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očaie! Budilke! Uhane
Urar, očalar in
Loterijske Številke.
Gradec: 1. aprila • 82 54 11 42 1 Line :	4. aprila 54 25 70 24 2
SSSSi pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vičavi.
Pohištvo
razpofiilja na vse strani trgovina s pohištv« m
zlatar
|!!raiijo Bureš
Tegethofova cesta it. 39
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Najsečja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo cd K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od £ 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobf in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in jarorja iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Ratni posamezni deli posebno poceni. Posebni odde ek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slóbcdna na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Č sto posebno pa še opozarja na Sortiment-' na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se a poskušajo 1 Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Naznanilo.
Zavod Šolskih sester vi Mariboru
naznanja, da se III. Smesecni tečaj za kuho in gospodinjstvo začne 15. aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so pray zadovoljne, ker so se v kratkem Času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. Natančne j a pojasnila daje vodstvo zavoda v Mariboru,	16
Opremljena z najboljšimi stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejltml črkami in čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča «Sela kakor « časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vic. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom,	Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne, ebčinske, šolske in plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potr- parte in žalostinke v najlepši opravi. Diplome za častne^ ude društev in častne občane v dila itd. Za ob'tnike in trgovce:	pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce-	različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnica,	v	nnrnčilfl izvršilo	runo in točno	OOOOO
zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske	OOOOO	VSU	narOC.ia	S8 lZVrblJO	CCI1U III lOCUU.	UUUUU
zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.	»» am,»♦»♦♦♦»♦
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Spodnještajerska ljudska poso]š!nica o Mariboru
registrai. utaga 2 mamijcM
V

Hranilne bIoöI 86 sPrejemaJ° °d vsakega in se obrestujejo: nav*d%$ po	pioti trimesečni odpovedi po 4s/t%- Obresti se
liluliitliu Hiutji! pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vs&oe** >■:;.• Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kiy prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. potai (97.078) Ea razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama.
Pannina SS rìnipJn 1® älaao™ in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/oi na vknjižbo sploh po 57«*/«» ßa vknjižbo in s UaujllO aw UujiijU p0rogtvo po 57*7* *n na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojaj® na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
IlPillinP HPP 80 T88^° tfsdo io četrtek od 9. do 12. ore dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V UiUUilG uradnih urah se sprejema in izplačuje dena«.
Pojasnili Sl dajejo s pÄÄ?0dTdodtSf „poid^	I"» tBil M mpolaso domate hranilne nabiralnik«.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo),
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.'
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.