«mi koristi delavnega l)ud~ •Sva v Ameriki
V slogi Jo moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEV.IK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Ste-cf. 49
Entered as Second-Class Matter July 8rh. 1903. at the 'Post-Office at Chicago. I1L, under Act of March 3rd, 1879
DUŠEVNI PRODUKTI.
Ljubljanski “Slovenska Dom” z dime 13. nov. t. 1. št. 18 piše:
“Čudni narodnjaki morajo sedeti v uredništvu “Clevelandske Amerike Narodna hrv ate ka za-jedinioa v Ameriki je na svojem oih&nem ziboru sklenila, da bo žrtvovala .pol milijona za ustanovitev hrvatekega vseučilišča v Ghi-kagui. Ta sklep “Clevelandski A-merikfi” ni po volji, češ, da hi z ustanovitvijo take visoke šole Hrvati v Ameriki ohranili svojo narodnost, kar bi pa baje ne bilo njim na korist. List se naravnost aavaeima za to, naj bi se Slovani v Ameriki čimnajpreje poangle-žili ter piše : “če bi si vsaka narodnost v Ameriki ustanovila svoje 'vseučilišče, bi bilo v Ameriki skoraj slabe j e kakor v starodavnem Babdu, kjer so bili tako učeni, da bo se jim 'zmešali jeziki.” Povemo, da je “Clevelandska A-meritoa” klerikalen list. To pove vse! Klerikalci so si pač povsod! enaki, brezdomovinci so doma in v AmeTifei. Pač žalostno bi bilo za slovenski narod v Ameriki, ee bi imel same talka liste s tako pogubnimi nazori!”
In res je tako! Mi opazujemo nek&ji časa sem, da v predalih “Amerike v Clevelandu” neki prav pristni 'klerikalni duh veje, kaborsnega popred ni bilo. Novi urednik je pri ljubljanskem “Slovencu” v šolo hodil, ter “novo-slo vensko pisavo v “ Am. v Glev.” •po receptu “Slovenca” vpeljal ko piše namesto “nalši čitatelji” — '“nalši bravei!” — Iz tega je razvidno, da “Amerika v Clevelandu” nima či tat el jev, marveč njeni niaroSniki so “ibravei”, kar se po nemški imenuje “Schopse”. — Kako difinira Janežič nemško besedo “Schops”? Janežič pravi: “Sehbps” je po slovensko: sko-'peci, bna;v, bravec, — koštrun; in figuralno: cepec, bedak!
Kateri priimek si gospod urednik 'pri “Ameriki v Clevelandu” izbere, mu pripuščamo svobodno, samo (pripomnimo, da n,a.j nikar svoje naročnike “cepce” in “bedake” ne imenuje, ker to je vendar celo za pristne klerikalce nekoliko prehudo. O, prokleta bu-dalost, kolikor te je!!!
REŠITEV UGANJKE.
Najbolj srečno je društvo “Ilirija” v Koehler, New Mexico, «prejeto v J- S, K. Jednoto dne 6. -okib. 1909 pod št. 93. Društvo šteje 10 Slanov in 1 soprogo! — dej “Glas Naroda” z dne 16. oktobra 09. št. 243.
[Da imajo Alahovi častilci po več žen, nam je znano, da pa ima v katoliški Jednoti ena žena kar hkrati 10 mož jie> pa nekaj novega.
Toda stvar more že tako biti, a zabave smio od sile imeli, ko smo preko 000 reševanj uganjke čita-li. Veseli nas, ko vidimo'da je mold našimi rojaki silno veliko prikritega humorja in šaljivih dovtipov; samo. da žal ki nemore-mo vso rešitve oziroma poskuse -rešitve priobčiti, vzelo nam bi najmanj® 24 strani. '
IX a j omenimo, da nekdo piše: Uganjika je prav lahki/: Najsrečnejše društvo je ono. v Chieagi, ki> člani vse vedo in vse znajo, a bedake m lesti pa najbolj itd." Svojo, rešitev podpira z dopisom v obsegu 31/4 kolon. 11 dopisnic se glasi jednako, akoprav so iz raznih krajev; zadevajo -osebo, katero nočemo imenovati — se nam gabi, 342 je falotov, 519 lumpov in 708 sleparjev in tatov naštetih. Lepa čast gotovim elemeii-bomi! 163 smo norih naročnikov d oblili, a. od' vsih ni uganjko nihče rešil. Posamezne rešitve bomo priobčevali, kakor nam bo presto r nanesel.
___________»____
POZIV!
Indianapolis, Ind. nov. 26. 1909.
^ Društvo Danica št. 22 S. S. P. Z. kliče svoje člane na sejo drugo nedeljo v decembru točno Ob 10 uri predpoldam. Na dnevnim redu je volitev uradnikov za prihodnje leto itd., toraj vsi na sejo do «dnega.	Jos. Pushnar, pred.
SVETOVNI PREGLED.
Avstrija.
.Dunaj, 30. niov. V poslanski zbornici drž. Zbora so češki .poslanici, ma vprašanje ¡predsednika dr. pl. 'Paltlabja' odgovorili, da o-ni pri muijnih predlogih vstraja-jo, kar pomeni nadaljevanje obstrukcije. INemška stranka se je potem izjavila, da je ona proti temni, da bi se uporabljal zloglasni paragraf “14”* ustavnega zakona. Dostavili se še, da so Nemci v primeipu pripravljeni s ¡Slo vamskm zvezo se, pogajati, toda le v slučaju, da zveza z dosedanjo obstrukcijo brezpogojno preneha.
Po teh' naveštih je vstal ministrski predsednik baron pl. Bione rtih. On je zahteval v imenu vlade razjasnilo situacije. Predsednik je zagotavljal;, da je (pripravljen' vse storiti, da se sporazumi j enj e med Nemci in Čehi doseže. —
K koncu seje je prišlo še do vnete dielbate o vnanji politiki. Mladočeški voditelj dr. Kramar je napadal troizvezo, nakar mu je dr. Pregelt od nemške napredne stranke ostro oidtvunil ter trozve-'zo ,ko,t zanesljiv mirovni Ščit zagovarjal.	• ,
Nemčija. 1
Berolin. 29. nov. Neznansko pozornost, sosebpo v vojaških krogih zbuja zaprtija bivšega danskega poročnika vitez pl. Dem-bowski. Predi nekaj časom je bil degrediran zaradi sleparske igre : a sedaj so ga zaprli zaradi obširnega vohunstva. Na bližnb toza-devno razpravo se nestrpno čaka, ker obeča velezanimivosti.
Italija.
Rim, 1. deo. Papeževi orožniki grozijo « štrajkom, ker niso1 od, od papeža za svoje orožnike namenjenega denarja — nič dobili, marveč so se ga1 njiih častniki med seboj razdelili. O rož ni kip ro-staki so protest napisali, 'kateri končuje: “Več kot tisočkrat smo mj imioledbvailno prosili za zbolj sanje naše plače. Vse je bilo zaman. Kardinal Merry del Val nas smbtuo sovraži. Njegova vsa naklonjenost velja ‘Švicarski gardi’.” —
V provinci ji Messina izvoljeni poslanci so se sestali, da ukrenejo potrebno da se pospeši gradnja v. razvalinah lezočega mesta Messina. Začasne lope in. barake ■ne dajejo zadostno zavetje po potresu ostalimi pred vremenom in' izadolstnega prostora. Konečno se je sklenilo, da se vlada nujno poživlja;, (da s pritiskom gradnjo po spetšuje.
Francija.
Pariz, 30. nov. V poslanski zbornici j.e imeli ministrski predsednik Briahld govor, s katerim je odgovarjal na' govor Abbe-ja Gayrauld, član “Finistère”, s katerim je zagovarjal stališče francoskega škofijstva v šolskem vprašanju! in izražal simpatijo katoličanov za papeža v tej zadevi. —	•
Briand je rekel, da se čas brzo bližal, ko, kakor se je že večkrat prigadilio v zgodovini Francije, so škofi in duhovniki pod’ vpli-rvom Rilma stoječi, d'ali prednost dolžnostimi 'kot Francozi nego 0-nim kot katoličani.
“Francoski Menus”, je nadaljeval' Briand, “je bil v njegov ■položaj Vsiljen, kateri je v no-t ra j nesti dležele, kakor tudi v inozemstvu toliko škodljiv postal, da bi imela njih vest kot Francozi glasneje govoriti, kot '"est katoličana.”
Kanada.
.Winnipeg, Man. 29. nov. May von der Guiyte, eden' zloglasnih vodij mednarodne tolpe trgovcev z dekleti je ibil uklonjen v Montreal priveden/da se s prvim parnikom v Belgijo deportira. Ven der Guyte je veliko deklet s pretvezo, da jim dobre dutžbe priskrbi, v Winnipeg, Blaine, Seattle. Variooncer in Montana prodal 0-zitroma zabarautal.
Chicago. III., 3. decembra 1909.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Prepozno !
‘ ‘Grozna nesreča v premogovniku v Oherrv ni še znana v celim njenim obsegu”, tako piše neki nemški menjalni list z dne 28. nov,, “še niso kosti 300 premo garje.v na površje spravljene in preiskovalni komite se že pripravlja, da posestnike premogovnika in nadzornike tistih vsake 'krivde in odgovornosti oprosti, a li pa vsaj ,da krivdo tako Tazdeli, da na njih ramena najmanjši del pade. Razhodilo se bo “Neprevidnost delavcev in nenadzirni oduo-šaji so (katastrofo povzročili.”
Sedemdeset Unij je doposlalo gevemeirjru Deneen-ju ostre protesté proti vsakem poskusu prekritja in'zatajitve, kajti da se nekaj taeega namerava, je jasno razvidno. Nadalje je guverner na-prošen, da specialno sejo legisla-tuine Skliče, v svnho, da se primerno ukrene za vdove in sirote u-smučenih premogarjev, jih preživljati, oblačiti in otroke na spo dobni način vzgojiti. Potem naj se jamstveni zakon vveljavi.
Na vsak način .se ‘bi bila katastrofa preprečila, če bi bil tak zakon v veljavnosti. Umestno bi bilo, če bi bila Federation to, kar sedaj namerava, že storila, prodno je preko 300 premogarjev svoje kosti na trg neslo.
Ubogi izapuščenci so javni milosti iztfdčeni in ostanejo toliko časa pri beraški juhi, dokler tozadevni zaklad vstaja ; potem še iv nastopi pravo gorjô. Groza lakoto nastopi svojo .akcijo ter 200 vdov in 1000 sirot bo občutilo nje bič.
Namesto pomagati, omejila se je država na to, da je milico z nabitimi puškami v mesto nesreče ¡poslala, kajti red nad vse, kdor godrnja, se ga mora ukrotiti, in to se ne da bolje narediti, kot s svinčenkami.
Državni rudni komisarji in nadzorniki so sklenili, da odpošljejo komite treh uradnikov v Springfield, kjer bodo vso stvar temeljito pojasnili in predloge stavili, da se v bodoče take nezgode preprečijo oziroma onemogoči jo. (?;
Ko bodo posvetovanje v Cherry dokaničana, se bodo v (Springfieldu v navzočnosti zveznih geologov nadaljevala in tudi bedo naj-brže premo go.’vnilke v Cherry pregledali. ’ ’
Doltični list zaključuje: “Z žbo-rovanji, s sklepi in z obljubami se ne da ^nobeden mrtev premogar k življenju priklicati. Samo dvojna sredstva zamorajo pomoči. Ako bi državna in zvezna vlada za to skrbele, da bi bilo' v vsakem ro vu toliko zračnic in toliko varnostnih priprav, kakor jih imajo palače “gornjih 400”, in da bi bil za vsa c ega usmrtenega rudarja eden akcionar in po eden zastopnik državne legislature in kongresa za 10 let v ječo» utafcnjen, potem se ne bi nobena katastrofa več pri godila, kakor se je v (Cherry, 111.”
Mi se s tem mnenjem popolnoma strinjamo.
So uslišani.
Watsbington, D. C. 30. nov. Pri-zivnoHsodiBSe okrožja Golumbijc je ¡danes dovolilo Samuel Gomper-sii. Jiohn Mitehiellu in Frank Mo-rrigoinui, uradnikom American Fe-deration of Labor odlog za nastop zaporne kazni, in sicer na nedoločen čas, ter gre ob jednem apelacija na naj višje sodišče Zdr. držav.
Zmaga delavstva?
(Neki menjalni list piše : “Zmaga ‘delavskih kandidatov’ v San Francisco! pri tamošnji volitvi župana ni nobena zmaga za delavsko stvar. Kakor se iz San Francisco poroča, bil je tam kaj š-ni dlelavski-tiket dejansko od docela kampiram ih poselnih poliiti-karjev “stfiksan”, tako da delavska. stvar nima s to ‘delavsko zmago’ ničesar -opraviti. (Takisto kot pri S. N. P. J. na konvenciji v Clevelandu!)
RAZNE NOVICE.
Nezaželjeni priseljenci.
Medi onim! 10.411 inozemci, katerim, je bil v minulem računskem letu pristop v Zdr. države zabra-njen, bilo je 56 profesijonelniii beračev, večina ciganov, potem 24 poligamistov — mnogoženistve-nikov —, 181 idijotov in duševno omejenih, ljudi (bravcevf), nadalje 4401 ljudi, o katerih je na-isrijmiškia komisija smatrala, da bodo javni dobrodelnosti kot breme pripadli, iin kouečno 273 ljudi, kateri so bili pred prihodom zavoljo zločinov obsojeni, med njimi navadni zločinci. Razvente-ga je' bilo v minulem računskem letu 3124 oseb, bojim je bil pristop v Zdr. države dovoljen, iz e-nega ali druzega vzroka pregnanih. Ti podatki se nahajajo v september skini izkazu naseljniišlkcga urada, (kateri nadalje naznanja,
■ da je bilo v ^septembru mesecu v vseh tukajšnih pristaniščih 67.610 naseljnikom prfctap dovoljen, potem je v tistem mesecu dospelo 17.469 oseb, katere se k naseljni kom ne prišteva in 12.921 ameriških državljanov se je domu povrnilo, med tem ko se je 1107 in j-zeimioem pristop v to deželo zabra-nil. Od vseh 129.216 oseh, katere so septembra meseca iz inozemstva sem dotepeli, bilo je 74.071 meških..
Najnovejša geOgrafična statistika
Le-ta objavlja sledeče' številke o velikosti in prebivalstvu zemeljskih delov: Evropa 10.100.000 šti-rijaŠkih kilometrov, 437 milijo-110V prebivalcev; Afrika 31.500,-000 št. kikimetrov, 126 milijonov prebivalcev; Azija 41.600.000 št. kilometrov, 851 milijonov prebi-valeiev; Oceanija 11 milijonov št. kilometrov, 51 milijonov prebivalcev ; Severna Amerika 26 milijonov št. kilometrov, 116 milijonov prebivalcev; Južna Amerika 18.-
500.000	št. kiloimetrov, 45 milijonov prebivalcev.
Železniške nezgode.
Po uradnih poroičilih se je baje število železniških nezgod v z 30. junijem t. 1. minulim statističnim letu zmanjšalo 'Za 32 odstotkov ter je bilo v temi letu “samo” 2791 oseb uisimrčenih in 63.920 0-sbb ,pa ranjieniih. To proslavljeno poročilo bi bilo sigurno še večje, ko' bi bile vse nezgode objavljene — 'Smrtna, ^‘iprosperitieta”. je velikanska;, po krivdi požrešnega kapitalizma.
Logika in “Am. v Clevelandu”.
Tisti grozno “kunštni” ured nilk pri “Maleriki v Clevelandu” ki sliši menda na ime gospod Pirc, nima samo svoj slov. literarni jeizik — kot škofovski, lajbžur-nal “Slovenec” v Ljubljani, temveč je tudi o logiki šmentano podkovan. Tako ‘čenča v neki številk' “Malerike” staro pesen, da je bi! “Glas Svobode” iz socialistične stranke vržen.
Ali ne bi bil “veleumi” g. u-rednik toliko prijazen ter nam povedal, kadaj so iz cerkve sv. Vida clevelandski patent-klerikal-ei one “svetnike” ven vrgli, ko-jih v 'Cetrkvi- ni ¡bilo1? Kadar nam to pove, imu mi povemo, kadaj je bil “Glas Svobode” iz soc. stranke vržen. “Bravele — cepec — bc dak; vse skupaj v eni osebi Kaj ni tako ?
Starejši rod.
“Jakob, ne ipovabitte.. da moji pradedi so že pri stvarjenju sveta raz mbstovža svoje vile gledali.”
“Vem gospod baron, toda moji predniki' so takrat že imeli vknji-žemo terjatev nia vili.”
Reading, Pa, 22. nov. 1909.
Tu je vstopil v zakonski stan naš rojak in somišljenik Ivan Ko-5mri z gospico Ano Barantič. Da smo se na sva'tbi izvrstno zabavali, ni potrebno še posebei povdar-jati. Nov opor oče noema obilo sreče!	Vdeležitelj svatbe.
Listu v podporo.
J. Žlajpah 25 ; M. Bashel 25e.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti zn svobodo I
Leto VII
MILICA V CHERRY.
Pošiljatev Milice v Cherry, 111., «na mesto žalovanja in tuge, kjer vlada ¡smrtni mi.r je sramota, katera se še ni nikoli prigodila pri podobnem ¡slučaju. Veliki, visoki, črni, zakajeni zviirač za premog, spomenik 400 močnih, zandi/lih, ži lavilh mož ni bil 'zadosten spomenik smrti in ‘zato je vlada prisilila oni .peščici, ki je še ostala iin prebila grozo, prisotnost ¡bande mož, žvenketajoče s smrtonosnim jeklenim orožjem, Ida še bolj otu-ži in pomračili njih žalostna srca in spomin.
'Po naši sodbi, ni bilo in ni potrebno državnih tirup v mestu, kjer je viednd mir, ¡posebno pa Še tam, kot je Cherry, kjer je v.sako smrtonosno orožje še hujši udarec za orne, ki so toliko trpeli in bog sam ve koliko še bodejo,
Stran z vsim, .kar spominja na nečloveško smrt, v prvi vrsti ■stran s milico ! Vzemite jih proč!
Hm!
Neki menjalni IM poroča, iz Nevv Torka: AmeriiŽki portretni slikar Alfred Partridge Klots, kateri je s parnikom “Kroonlamd”' iz Evrope tu sam prispel, je trdil po njegovim prihodu, da je dvojni umor. nad Pariškim slikarjem AdoDpbe iSteilnheil in njegove tašče gcispe Japy, bil po ruskemu Velikemu knezu Alesiju, skrični-ku čara izvišien. Alexij j-e bili od Steimheila pri ljubavnem razmerju 'z njegovo ženo zasačen. “Veliki knjaz” je razburjenega moža zadavil in; ko je na hrup g. Jap v prihitela jo je knez tresel ter ji' j.e Umetno zobovje v goltanec Zdrknilo, kar j:e povzročilo simrt vsled zaidluišelnja. Afl.exij se je pozneje vslled izsiljevanja gospe Steinbeiiovc. sam usmrtil.
Razstrelba.
St. Louis, Mo. 29. nov. Telefonsko poročilo iz Marion, 111., pravi, da je bita pondeljek popoldan v luidnikiu bliizo mesta eksplozija, vsledi katere je eden rudar usmrčen. Več .kot sto rudarjev je bilo s težavo rešenih.
Žrtev razstreibe je bil Frank Miairrovv, Amieričan. Nahajal se je v delu rova, 'kjer je bila razistrel-ba najimočnejša. Tru|plo je .bilo skoraj dbcela. selžgamo. Ko se je eksptoizija prigddila, bilo je preko sto ljudi v rovu, kateri/so k izhodu hilteli. Ker niso bile vspenjače pokvarjiene. so bili kmalu na po-vuišjie spravljeni.
'Spomihajoč isie katastrofe v Ch)erry, je nad dviajiset mož k 'zračnemu šohtu hitelo, ter so napo-vršje splezali.
Razstrelba nitroglycerina.
Camieron, W. Va, I. deo. Nitro-glyeierin skladišče Marietta Torpedo Counjpany se je danes razstrelilo.
Eden delavce, Shuister, je usmrčen. Okna v 500 hišah v Camero-nu so razbita. Pok je bil slišan v Washington®, Pa. 25 milj daleč.
Marokko.
Meli]la, 30. nov. General Mari na. je šeli na čelu miolčno španske armadle z namenom, da goro Beni-Buifrur obkoli ib tiste bojevnike izajame, koji' so še na bojišču iriso zavarovani.
IŠČE SE.
Rudolf Lesar; Ik.dor ve zanj, prosimo da se nam pošlje naslov, ali pa naj se nam zglasi, imamo važne .zadeve mu sporočiti,
Upravništvo "Glas Svobode”.
49—51—9
ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo.,
opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi.
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani
ZA NESREČNE V CHERRY.
Jos. Hauptman nabral $2.50,
darovali so; J. Klaulžar 25c; J. Hauptman 25ie; J. Sotina 25c; F. Ziaaie 25o; F. Piiaizzotta 25c; A. Lauritč 25e; J. Linear 25c; F. Lin -čur 25le; F. Brunet 25c; F. Copy 25d — Gospa M. Josie Bajuk in g. Mat. Povše nabrala $18.95 in ■sicer so darovali p« $2.00; Jos. Fratar, M. Povše, I. Ravnikar, J. Traner; po $1.00; M. J. Bajuk, F. Prosnik; po 50c: T. Arh, M. Prosnik ar; J. Kosmač, F. Skubic, L. M. Zupan; Ivana Jert; M. An-drošek; J. Zimber; G. Ortalda;
O.	Slivno; Bioine Delfina; B. E Mare; D. Pietro; T. Coletti; Co-lomamdio; G. Donirnuicts; S. Oo-storgana; F. Mesejedee 25e in P.
Evan.eljio P-lL 20e.
Skupaj ......... $21.45
Prvi izkaz  ........ 12.00
II. izkak  ......... $33.45
Rojaki usmilite sie sirot ! Vsim darovalcem-, lepa bivala!
DAROVI ZA BR. JOS. ALIČA.
Jos. Hauptman iz Darragh, Pa.
poslal $5.20, darovali so ipo 25e: Jos. Hauptman', M. Kitz, K. Spent S. Eržen, F. Plazzotta, Jos. Nose, A. Tcimažič, M. Kravanja, F. Ha-ring. J, Cepi, M, Dolinšek M. Sei-ear, A. Valentinčič, M. Brunet, J. Rink'; F. 'Skubie 20c; po 10c: A. Mosier, D. Paisoli, Ji Godie, A. Kastciile, F. Kastelic, A. Dobravce, J. Gorše, M. Kokalj, J. Božič, F. Mlekuž, J. Železnik J. Poznič in J. Poldlgornik 5e; J. Deželak poslal $2.30 iin siieer so darovali po 25ic: J. Deželak, A. Germ, J. Cesar, A. Horvatin, L. Slerbene; M. Smolile !20o; A. Pelkol 156 5 po lOc. A. Žitndik F.. Ambrož, J. Jammik, A. Železnik, F. Turk, A. Kraker in Jos. Kraker. A. H. Skubic nabral pri seji S. S. P. D. št. 1, $3.55 — Gospa /.'~t'unija Ivanšek $1.Q0} gospodična Marija Marentič $2. Jakob Zajec v Winterquarters, Utah nabral $10.50 in sicer so darovali po 50(0:	Jakob Zajec, F.
Drgane A. Mcjalš, J. Juvan, Joe Juvan, J. Sajovic, A. Widmar, J. Bodbevšek, F. Lončar, T. Divan-ko, ipo 26ie: P. Bizjak, J. Bergant, M. Krstnik, G. Kaušek, J. Mlakar, M. Ribnikar, M. Skriner, P. Zmirzlikar, A. Juvan, F. Peček, F. Mlakar, J. Koprivšek, F. Pintar, F. Bregar, O. Bregar, A. Rud-man, J. Blažič, A. Ocepek F. Wi-dergar, A. Ravnikar in J. Brečke.
Skupaj ............... $24.55
II. izkaz............... 9.75
Skuip toraj .......... $34.30
To sveto 'odpošiljamo na br.
Cvetkoviča, tajnika društva št. 14 S. S. P. Z. v Yale, Kans., da isto izreči br. Aliču.
Rojake iin (društva pa prosimo, da še nadalje pobirajo doneske v podporo brata Jas. Aliča, ker isti je v resnici potreben, te.r odpošljejo na ulpravništv® “Glas Svobode”. Vsem darovalcem prisrč na hvala! Živeli!
Turčija.
Carigrad, 29. nov. Komisija, katera jie- bila imenovana, da načrte sestavi iza n'aipravo telefona v Carigradu, se je izjavila v prilog «ponudbi «nega angleškega, e-nega francoskega iu enega am.eri-škegia siiudikata. K tem sindikatu sliši tudi Westem Electric Com-nauy v Či.kagi Pričakuje se da bo vlada predloge odobrila.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $ 10.30 ................ 50 kron,
za $ 20.45 ................ 100	kron,
za 8 40.90 .....,.......... 200	kron,
za 8 102.25 ............... 500	kron,
za $ 204.00 ............... 1000	kron
za $1018.00 ............... 5000	kron,
Pošt ari n a je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v potovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cloveland, Oh ((T
(f^S——7r^T\)
BRAT ÍUSTIN.

IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA. Priobčil Bistričan.
■hta je raztrgana plahta. Šivati zna, a kako plačujejo- dandanes šivilje? Če ne 'bo drugače, jo bom jaz spravil h fcakita dobrim ljudem, da se ji ne bo prehudo godilo. Dekle je pridno, ubogljivo, pametno; Skoda bi bilo res za njo, afco postane sirota, meni bi se jako smilila in, kakor sem že rekel, lajšal bi ji že na kak način njen
Dne 15. oktobra. Število letošnjih magistrovih podložnikov je narastlo na šest, prišli so zadnji čas še trije novi, ki so pa menda jako izbrane glave. Z enim, ki so mu nadeli ime 'brat Viljem, se še da razumeti,
■ vsi drugi so pa -res prav samo za kl-ošter. Eden je nekoliko prismojen, drugi/zabit kot tnala, tretji škrupulagt, -da se je obtožil pri spovedi, ker se na moj predlog tikamo. Četrti je odbodil že pol Sveta, predno je prišel sem; bil je bajk na štirih gimnazijah, delal dvakrat maturo, služil vojake, postal jurist ter -pod to firmo ban-dal kaki dve leti okrog, da je naposled sit vsega življenja, osemindvajset let star,sklenil se poboljšati in v samostanu pri polni skledi in polnem kozarcu delati pokoro.
Ker sem jaz izmed prvih treh letošnjih noviicev najstarejši, sem dobil častno- službo -dekana ali nadzornika nad' vsemi -ostalimi in me kličejo vsi le “frater dekan”. Vendar bi ta posel najrajši -prepustil komu drugemu, saj nimam od tega “dekanata” drugega kot sitnost Kdor naredi kaj, kar se patru magistru ne zdi prav, sem jaz okregam-, -če smo na vrtu preglasnih besedi in se kdo preveč zasmeje, stresa nad menoj sitnost; če zapre kdo vrata pretrdo, sem jaz kriv, če zime po samostanu grede kdo- kako -besedo, reži nad menoj.
ISi-eer je pa pater magister dokaj čuden človek. 'Včasih je siten, kot bi imel pod habitom roj sršenov, zdaj prepove to, kar je ravno prej zaukazal, zopet drugikrat ise d-rži kot mu ta in ne da nobene besede od sebe, če še tako vanj drežnam.
Kot dekan se moram vsak dan, kadar mi tujcev, opoldne prad. -kosilom na tla vreči in z menoj vsi novici in lajiki in reči v imenu vseh:	“Dieimus cul-pam de de-
fectibus mostris” (obtožimo se % svojih- pregneškov),. iiakar odgovori pater gvardija-n:	“Surge
•-(vzdigni se) ali “absolvo” (odvežeta), ne razumem ga ne.
Pričela se je že šola, pusta in dolgočasna, -zd‘i se mi, kot bi o-trobe vezal, ko nam razlaga pater magister redovna pravila, kadar nam pravi o popolnosti, zadržkih in pripomočkih do nje.
Po redovnih pravilih ne sme nihče, ne pater ne frater imeti nič lastnega premoženja, ko naredi slovesno -obljubo, t. j. po preteku štirih M bivanja v samostanu. Vsak mora pozabiti na svojce in kolikor bolj to spolnuje, toliko boljše je zanj. Premoženja torej ne sme nič imeti. Kakor se je odpovedal vsemu, kar je kdaj imel, tako tudi v pri-hodtijosti ne sme nič zase pridobiti, pač pa za samostan ! To mu mora biti sveta naloga, potem lažje Bogu služi, ker s-rc-e ni navezano ne na osebe, ne na denar, ne na imetje.
(Med samostanskirpi dobrotami zavzemajo odpustki prvo mesto. Pater ali frater dobi lahko toii-, krat -popolnoma odpustek, -koii-ko-rkrat -zmoli- -po šest očenašev z razprostrtima' rokami.
Kakor ne sme nihče v samostanu imeti bore solda, tako mora slepo ubogati predstojnika v vseli rečeh, ki niso pregrešne.
Ko nam je pater magister to povedal in vprašal, če želi kdo kaj -k temu pripomniti, se oglasim jaz:
/‘Ali se sme peč podreti?” “(Seveda, saj ni greh,” je odgovoril.
“Pa je vendar škoda?”
“Nič ne de; samostan ima še zmerom toliko, da lahko peč znova naredi.”
“Se sme drevo posekati?” “Kajpada!”
“Tudi če je mlado in lepo?” “Vseeno.”
“Ali -se srne -skozi okno skočiti?”
“Oe ni nevarnosti za življenje.’ “Ali se sme patru Do-natu, ki čebule ne morejo videti, dati jo nalašč zato, ker je nočejo?” “¡Xe!” '	}
“In če kak drug pater reče, naj to storim, tudi ne smem?”.
“Tudi ne, ker bi ubogali greh!’
,	‘ * Saj jie «sam o -za šalo. ’ ’
“Se vseeno ne sme!”
“Pater bo menda vedel, da je to greh, bo mar v grob svetoval?”
“On bo od sebe račun dejal in vi -o-d sebe,” je -o-dvruil nejevoljno.
“Kaj -pa če bi pater gvardijan ukazali, naj se tukaj v šoli na glavo postavim, bi se smel?” vprašam dalje.
“Pa bi mi hlabit na glavo,zlezel ! ’ ’ pristavim.
“Se ne sme!” je rekel zdaj, -brat Viljem mi je pa šepnil: “Kei; bi bila sveta čistost v škripcih!”
Torej da le greh ni! Mislim pa, da se marsikaj tudi sme, če je prav- greh, Iker -kakor sodim, se ne dela ravno prefin razloček med grehom in n e grehom.
Dne 20. oktobra.
-Strašen dolgčas se je polotil mene in -brata Viljema, zlasti zadnjega. Mladenič je silno nestrpen in nervozen. Z ljubico sta se sprla, pa, jo je norec pobrisal v samostan, m-isDeč, da ji stern napravi kako žalost, zdaj pa vidi, da je samega seibe urezat Vsak trenutek poskuša dobiti razvedrila, a do včeraj j-e bilo vse zaman. Včeraj pa je -brat Viljem našel karte v neki patrovski -m iz pici v obed-nici in že so smuknili^ za njegov rokav. Zvečer sva že -kvartala z vso vnemo strastnih igralcev. Sprva sv-a šla za vžigalice. Pa to nama -je bilo (kmalu predolgočas-no. Danes dopoldne sva pa «teknila blizu obedini.ee neko sobo, kjer so najboljša in najlepša jabolka. Zanje -bova zidaj kvartala v moji ali Viljemovi sobi, a-koravno je najstrožje prepovedano hoditi k drugemu v sobo. Kaj brigajo naju kaprice samostanskih vo iiteljev !
Dne 24. oktobra.
Kvari ava za žive in za mrtve. Ves pro-sti in neprosti čas nama mine pri igri. Od 8 do 9. ure dopoldne je' predpisan “studium”, a ta «čas je brat Viljem navadno po «petkrat dura-k in izgubi pet jabolk. Tudi med “lectio «spiritu-alis”, t. j. branjem pobožnjih knjig, nimava drugega v rokah «kot karte. Ta čas kličeva kralja. Kdor -zgubi, plača s cigareto, ki prihaja iz zaloge patra Vigilija, ki jie vrl pospeševatelj najinega razvedrila.
-Bratu Viljemu ro-je tatinske mi-šli -po glavi. Vina v naši kleti mu dilše iin že parkrat je izrazil silno željo, nasrkati se božje kapljice, da sem -bil hipoma čisto suh po grlu. Če -se nama posreči uresničiti najine želje, je veliko vprašanje, ker patri pazno zaklepajo svoje pribežališče, kamor zahajajo lahko vsak trenutek, saj ima vsak svoj (ključ od kleti. Nam no-vicem «pa postavljaj-o pri kosilu in večerji ra m izd nekp posode, ki nimajo nobenega pravega imena. Pet teh posod gre na en liter. Napolnjene so- res z vinom, a če pogleda človek trebušaste pollit-re pre-d patri in velikanski liter, ki se z vodo napolnjen šopiri pred teboj, mora ga obvladati -britka žalost nad neenakopravnostjo vseh samostanskih- -prebivalcev.
Dne 26. -oktobra.
-Danes popoldne sem bil zopet pri patru Vigilij n. Da ne bi -pater magister slutil, da -hodim po knjige tja ali sploh po -kako prepovedano reč, sem mu reikel, da b-o-m dobil nekaj prepisat, ker je pater Vigilij dopisnik nekega hr-vatskega časopisa. Pater magister ni nič ugovarjal, in par minut pozneje sva -že sedela s patrom Vigilijem na divanu v njegovi s-obi- in pušila:	om cigaro,
ja-z cigareto te.r se menila o različnih stvareh.
“Pri Završniku sem bil včeraj.” pravi' med drugim pater Vigilij, “mati je nekaj -bolehna in Albina je vsa v strahu, če ji u-mrje. Tolažil sem jo, kakor sem vedel in znal, a -potolažil je nisem. Tako je bila -zbegana. -da sem jj pri -odhodu naročil, naj se pazi, da še ona ne zboli.”
“Je mati že stara?” povp-ra-. sam, -želeč,'da -bi s patrom Vigilijem še dolgo« ostala pri tem predmetu.
“Triinpetdeset let,” odvrne on, “Za Albino bo res prav nerodno, ako ji umrje mati.« Kmietiškega dela, ni- vajenk, na sorodnike se pa tudi ne more zanašati, saj veste, da je resničen pregovor: Žla-
žal-osten stan.”
Po teh -besedah «odide «pater Vigilij po vino.
Komaj j-e -zaprl duri za seboj, stopim k pisalni mizi in začnem varno brskati med1 papirjem. Našel šeni, kar sem iskal, dobil sem znamko. A kar sem še videl, me je neprijetno dimilo v srce; bilo je -pismo, spisano na Albino-! Pater Vigilij ji je z mladeniškim ognjem govoril -o- svoji ljubezni do nje in se čudil, zakaj da se ona zadnji- čas proti njemu vedno mrzlejše drži . . .
(Brzo sem sedel zopet, na divan in skušal skriti svojo razburjenost. Tolda tudi -pater Vigilij je bil razburjen, ko je prišel v sobo. Sumljivo mie je gledal in nič k-aj prijazno ni -z menoj govoril. Nisem mu mogel gledati v oči, in -moje govorjenje je bilo raztreseno.' Uvidel sem, da je najboljše, če grem. Odšel sem res kmalu.
Moja 'slutnja, katera me je že dolgo mučila, se je uresničila! Pater Vigilij je v Albino zaljubljen ! Tako star in vendar še tak! Ko bi moral vs-ak -dan na smrt misliti, ko že stoji z eno nogo v grobu, mu je ,pa mar sedemnajstlet-na deklica, o kateri ve ali bi vsaj moral vedeti, da ne bo mogla ljubiti star zguban obraz! Čuden človek to, 'ki- se gre v sivi starosti zaljubiti v mlado dekle,ki je se skoraj otrok!
Tudi jaz sem spisal pismo na Albino. Povedal sem ji, da jo nad vse ljubim in da bom- le zaradi nje zapustil sani-osiansko zidovje. Odpise najini'v priporočenem pismu-, da ga ne bo smel pater magister odpreti.
Ker koverte nimam nobene, naredil mi je brat Viljem eno: .On je res specialist v tej stroki: kot bi jo iz prodajalne prinesel. Pismo «pojde jutri na pot. Odnesel ga bo ministrant, ki hodi v Vreteno v šol-o, za plačilo -mu -bom popravil nalo-gb.	..	.
Danes sem tudi pisal svoji teti in ji poved-al, da se mi silno dobro godi in «da sem nad vse zadovoljen. To pismo je prebral pater magister, kakor je lepa navada, note-m pa na samostanske stroške oddal na «pošto.
Dalje prihodnjič.
DOPISI.
Yale, Kans. 16. nov. 1909.
Tukaj Vam pošljem $1.50 za e no letno naročnino in pa 25c. listu v podporo, ter hočem pri tej priliki nekoliko opisat dogodke >' naši n-as-elbi-ni.
Dne 13. novembra je priredil soc" ilisti-čni-k-lu-b veselico, (katera sc je vršila v prav. lepim redu. Kar se dela tiče, gre -bel j srednje.
(Sedaj pa pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa moje znance v. Milwaukee. Wis. in li-m naznanjam -d-a- še vedm-o živim.
A, ja, gospod u-reiimik počakajte še malo, še nekaj- sem -pozabil omeniti. Ker sean že večkrat čital v “Glas Svobode” neiko uganko, katero društvo je najbolj sreč-n > v Ameriki. Mogoče da bi kteri med -rojaki -mislili, da je naš-a mlada in lepo cvetoča -S. S. P. Zveza -najbolj srečna, toda tega nikakor nem,orem-o še d-os-eG-aj trditi, ker je še premlada, -za to m-oramo počakati da se malo postara in da tisočake nabere; pote-m se bodo že- skušali vriniti smradljivi lopovi, da denar zapravijo, kot se je to drugod' zgodilo.
Pa zdravi!	L. G.
Sheboygan, "Wis. 23. no-v. 09.
Š-e ni dolgo ko smo čitali d-opis i-z Shebotygana, -a sedaj morami poročata-, da tukaj obhaja North Western Railroad Go. šestletnico. Včeraj 22. nov. hotel se je peljati na ponočno -delo naš rojak John Pa-peš, doma' iz Gli-nka pri Mokronogu, ne-srečnež se je prijel / deano r-etoo' z-a vlak. (ker je bil na mer jen se odpeljati, a vlak po-su-ne ter mu je roko v rami izruvalo, tako -da je rok-a poleg njega na tleh obležala«. Na glavi je teš-kp ranjen kakor tudi na nogah in trebuhu.
Nesrečnež je delal pri Railroad Co. Leta 1904 je bil na isti progi ponesrečem John G., blizu Zagre-
ba doma ; tistemu je vlak odbil o-bedVie nogi v stegnu in Co-mpari-ja je vendar poslala tistega pol telesa v Zagreb njegovim stari-šem. —
Nesreča ni ugnama, nam vedno na rami čeipi.
Jos. Malar, zastopmik.
Sheboygan, Wife. 22. nov. 09.
Že preeej časa vam dolgujem naročnino vašega -cenjenega lista, to«cla upann da to v kratkem poravnam.
'Gibal sem tudi -stavljeno «nam u-gank-o o- sreči naših (slovenskih) društev; po m-ejem mnenju bi bilo to-raj najsrečnejše društvo — “sv. Rafaela”, ker v miru uživa “pension” in blagoslove. J. P.
Pueblo, Colo. 25. nov. 09.
Cenjeni urednik! Z-a -pet Kristo-vih ran, kaj -bo z Vami? Ali mst' čitali v “Glasilu” propale S. N.
P.	J. št. 11 na drugi- strani- “revolucijo”, katera je bila sklenjena v Clevelandu od -pedeset slepih delegatov? Ali še niste.slišali pri-slovicoi, katera pravi: (kar prime slepec, to drži? B-o-jim se, d-a bo tudi teh ipedeset slepcev Vas držalo, in zavoljo tega bi Vam svetoval, da jim pošljete zdravila s katerim j-i-b ozdravite slepote. In jaz -mislim d!a bi bilo naj boljše da. pošljete vsakemu par fcapiic “Lu-rške” vode in pa brezove masti, ker je izvrstno dobro za take slepce.
V-em tudi, da ste že videli, kako-ameriški pastirji lovijo živino, s bouo-pcem, to- je napravi zanko in jo vrže živini ok-oli vratu, katera se v«eč m «m ora osvoboditi. Ravno tabo je delal “glavar” Krže v Clevelandu. Ko so bili vsi slepci v dvorani^ vrgel j-e “laso” obulo njih vratov; katerega ni vlovil s tistim — ven! kateri je bil pa vjet, ta je moral 'kimati Kržett-ovi’ trditvi, in. bila je mirna B-osna!
Kaj -pa čikaški menih John Slonic, nekdanji predsednik S. N. P. J. ? Ali’ ni to tisti Stonič, kateri je varal S. N. P. J. pri jednotnili znakih? Ali ni to tisti Stonič, kateri je trdil v Clevelandu Kržeto v-o laiž? Ja, ja, to je tisti poštenjak-Stonič.— Sram ga bilo !
K-aj pa z računi? Kaj me gospodje slepci, vse je .v najboljšim rediu'? Vsaj t-afko je trdil gaada Kg-že, $17,5312.71 čistega preostanka v jiednotni Magajni! Iz tega s-e mora plačati 23 u,smrt n in in -od 7 mesecev bolniška podpora. G.. Krže, ko se to izplača koliko bo še ostalo čistega v -blagajni? Pisala se bo “Ničla”!
Slepci sklenili ste resolucijo J kateri niti pojma -nimate! Jaz rečem le to: Dokler glavni odbor s Kržetom na čelu neovrže sodnji-skim potom kritike, katera je bila pisana v “Glas Svobode”, in dokler Krže ne dokaže sodnijskim potom, da ni resnica kar je trdil “Glas Svobode” da je približno $900 primanjkljaja, tako dolgo ga imam za podlega lažnjivca in preveranta!
Ko- pa hitro to dokaže. po«tem ga -proslavimo za poštenjaka in
imenovan po za nekako vrsto častnega člana S. N. P. J.-----
Tako gospodarne Krže, ako držiš kaj do- svojega poštenja, tedaj na dan z resnico, ker tvoje -zagovarjanje v glasilu ali pa v “za-pl-otarju ’ ’ j« od- muh! To si zapiši za Tvoja ušesa!!
To ti rečem gospodine Krže, a--ko bi .“Glas Svobode” toliko pisal eelz mene in «ge ne bi pripozna’ krivim, bil bi že davno urednik za mrežami1 in nate-pal am-e riški ričet. Kako pa da Ti molčiš? Ali tako malo- držiš na sv«cije poštenje (?) ? Ja, g. Krže. Ti si mi junak, kateremu ni para!
Toliko- za danes, drugi pot se bom dotaknil, kaj več Stoničeve ga Janeza.	Dobro došel,
POJASNILO.
West Mineral, dne '20. nov. 09.
V št. 44 cenjenega'lista “Glas 'Svobode” je bilo med “Doposla nim” iiz Breezy Hill, Kans nekaj «pisano in glavni u rad “Avstrijsko Slovensko B«o-lniško Podporno Društvo” takarekoč v slabo luč stavljen.
Ker sem pa tudi ja-z član tega glavnega urada, sem to-raj primoran stvar pojasniti: Glavni u-rad nima iu ni imel nikdar nič zoper to, ako je katero krajevno društvo* po pravilih katerega si bodi brata izključilo; vendar p-a želi ta urad pismeno izjavo, zakaj je bil ta ali -oni član izključen.
'Y tem slučaju «se pa to ni zgodilo, marveč je prišla na konvencijo samo pritožba od' izključenih bratov, da so po nedolžnem iz društva izključeni. Ker, seveda, delegat j. o niso -mogli razvide ti vzroka izključitve, so pa sklenili da «se stvar zavrne nazaj na krajevno društvo, ter naj ono potom razsodišča to zadevo reši in v zapisnik zabil ježi, da 'bo tudi vsakemu mogoče prestopek ižklju-«čenih -razivideti. To -pa j-e bilo do-tičnemu« krajevnemu društvu, ali bolje rečeno nijega uradnikom preveč. Začeli so raznašati po časopisih, da se jim godi krivica in so tam vzroke izključitve naznanili, a na pristojno mesto jih pa niso hoteli.
Ko bi bil br. Čeme, (ki je bil tudi -dielegat, vzroke na konvenciji tako pojasnil, kakor jih j-e v listu “Glas Svobode” -bi bili gotovo delegatje «drugače razsodili in ne potom glavnega urada dotično društvo silili -za natančno pojasnilo zadeve.
Tomaj -nič več, dragi sobratje, kakoir to je zahteval glavni urad -od vas, toda vi se njemu niste hoteli pokoriti. Poslal je glavni predsednik po preteku dveh mesecev tri glavne uradnike k vam na sejo, in tudi tem niste hoteli natančnih vzrokov povedati. Seveda jim ni druzega preostajalo, k-aikor vas opomniti na dolžnost, katero imate -naprami glavnemu uradu izpolniti, in na posledice, kj bi nastale, ako bi se ne hoteli temu pokoriti.
Z bratskim pozdravom
I. glavni nadzornik.
Dr. Richters
Ge trpite-fta revmatizmu ki vam povzroča več-
Pain-Expeller.
Ozdravel vas ho v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečm^ vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgi jo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
k F. Ad. Richter C&, Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
&KS«Tt.. «««ft
HELLO!	HELLO t
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla
Gostilno “Slovenski Dom"
na }
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22. Placom samo ien block od slov. cerkve, kjer točiva vedno sveže pivo in druge likere. Dobe se tudi fine smodke.
Mladič & Krampats.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone:	22nd St & Llnoolh
Canal SO	blizu slivenske cerkva
TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis
Josip Komar
!64Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. LA SALLE ILL.
“Austrian Club**
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
'9TRINGT0N «redmsst^ Leadnlls, Colorado-
Potniki dobro doSlif Zastopnik Glas Svobode
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboenhofen pivo -priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue tsland Ave. Chicago HI
Edward Paueh
----- gostilničar---
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in d rob p o 612 S. Centre Ave., Chicago, lil.
ODVETNIK	PATENTI.
GARL STROVER
1009-140 Washington St.	CHICAGO.
I Tel, 3989 MAIN
VELIKANSKI' DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, proda jam skoro polovico ceneje. — A Horwat. Joliet, 111.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul.- ha vogalu 18. PL
Ima lepo urejeifo dvorano za zabave in zborovanja TEL r.ANAL 1386
WELKY’S
Restavracija in gostilna.
55 2 Blue Island Ave.
CHICAGO ^
vogal Loomis in 18. oeste. Telefon Cannl 1458
Dobra linijska Gcs1i1na,kj""v
----^----------------------— ' dobi
zek. : Pod vodstvom Jos S. Stastnv 650 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za drugtvene in linijske seje, in. Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,.
,NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1406«
IZ CLEVELANDA, O.
DOPIS.
Cenjeno uredništvo “Glas Svobode”! Veseli tne, da se clevelandska. Malerika, toliko za me zanimiva. Ampak masla rji pri Ma-Iteiriki le naj počakajo, ko hitro se povrne zdravje v moji družini, potipal jih. bom tafkio, da bodo rigali kot furlanski osel, 'kedar nosi na hlrbitu mleko v Trst.
Javnosti bourt pokapal kaki bedaki so tam, po čem strme in kaj so storili dobrega za Clevelandske Slovence. Z Novo Šmirovinu ste zavozili v šmir in iz tega blata ste se rešili na škandalozen način, potom bankerota! Tako delajo Židje! Delnilčairji so pa pod no som dreto vlekli.
To je pač lepo in laika sodrga šo hoče v javnosti čvekati o kaki inteligenci in vrag si ga vedi kaj še: Gospoda, z oguom se igrate, te vam garantiram.
Čktvljairju in 'krojači! čemu se ne držite svojega kopita in šivan ke ? Res za poč 1 je, kedar se take sleve vsedejo za pisalno, ali uredniško mizo. O politiki nekaj kvase, pa še ne vedo, kaj je politika in to je dokaz, Iko 'Silam neko kva šarijo, s katero bi radi razmotri-vada sociijalizemi. Zopet za poč’t’! Se ve, iko bi kaj diruizega vedeli kot samo katekizem, bi lahko spi vali kak uredniški članek, da bi bil koristen za delavstvo, tako pa — i no, ikedo pa?!
Kar se pa tiče novic v vašem listu. se ne rabi drugo kot š-k-a-r-j-e! —
I>e korajžo fantini! Mažite me kar se da, s tem me pa ,samo spodbujate, do večje delavnosti, da Vas bom lož j e pokazal javnosti ' pravi luči.	Augusfc Kulžnik.
Prigodam zborovanja S. N. P. J. v Clevelandu je Malerika povabila delegate v tiskarno, da jim pokaže statve, (kolovrat, berle, šivalni stroj, kopita in drugo čevljarsko orodje (op. sta vica: Kaj pa (rabijo to šaro v tiskarni, saj niso čevljarji ali tkalci?). Rimsko firmo je skrila, vrč v katerem branijo 'krokodilove solze za ban krotirano faro so skrili pod Pirčevo -mizo; Zrakoplov in Pavliha-ta z dežnikom so Skrili pod stre ho. Tonaj najbolj zanimivo robo niso pokazali. Vaš	A. K.
Odgovor na uganko: Najbolj srečna Jednota je v prvi vrsti Clevelandska, ker noben ne vpraša za načune. Za to pride drug* pri kateri je vse -v redu. A. K
Najnovejlša iznajdba pri Clevelandske Maleriki je zrakoplov s Pavlih atom. Ta vozi redno in iz-vanredno v Joliet in Chicago, New York in zopet nazaj; med poltjo pa maslo nabira, da ga po-‘klada nireidniku na glavo. Pafmi-hatu se sline cede po neki hiši v Jolietu, češ, ta-le bi “pasala” za Clevelandsko Jednoto. Oapito!
Tudi A. K.
Bingham Canyon, Utah, 15. nov.
Prosim g. urednik, da blagovolite vtakniti par vrstic v predam naše cenjene “Svobode”.
Mrzlo burja zavija, snežinke pogosto padajo kakor da bi oil sodni dan in 'bela mrzla odeja pokriva drn in strn.
Tudi tukajšne vdovice (2, pri živih možeh) so mraz občutile, in ena se je že premaknila na visoč-ji- zrak, gotovo ji tu na H. R. ne ugaja. — Sicer kot dobra “kei-narc-a” z nestalnim delom, pri gostilnici z neomejeno zavezo se sedaj bolje počuti, kot se je poprej.
A druga se pa slabo pohvali, zakaj pravi pivci na drobno in na debelo so je popolnoma zapustili, ker ako človek ne naredi “good joto” se pa zameri, da nikdar več ne pride v poštev.
Sicer se pa štejeti za dekleta čeravno pride vsaki počasi na vrsto, zakaj trgovina peša vsak dan bolj : Slaba, slaba, tako da še včasih “Soup-bona” primanjkuje, čeravno je samo en petek v tednu.
Ako potrebuje kedo naših rojakov “Lawyera” naj se samo tu zglasi in vse prošnje se mu hočejo izpolniti.
'i delom gre še dobro, v primeri z drugimi, naselbinami, če ravno sem že čez en mesec pri “Šta-parjih” za “bossa”.
Pijemo ga pa vseeno, seveda ta grenkega z najboljšim ukusom, ki se najbolj prilega v tem viharnem času.
Pozdrav vsem socialnem bralcem “Svobode” do prihodnjič.
Vaš “kranjski fratar”.
Clinton, Ind. 14. nov. 09.
Prosim uvrstite par vrstic v naš preljubljeni list “Glas Svobode’*, ker hočem poročati d''besre-či, ki se je pripetila dne 14. novembra dve milji od mesta. Ponesrečila sta se naša dva brata Andrej Ladiha in Franc Pirc.
Nesreča se je pripetila takole: S konjem sta se peljala proti železnici in ko bi imel konj na tis stopiti, pridrvi brzovlak, ki ga nesrečneža nista vidla predno je vlak zadel konja v prvi kone in ga preparal, po trebuhu. Rojaka Pirca je pograbim in mu zlomilo roko ter ga poškodovalo po glavi tako, da se ni nič zavedel. Bratu Ladihu se k sreči ni nič žalega zgodilo, kot da je konja in vo* zgubil.
Brata Pirca so odpeljali v bol ni.šnieo ob 5. uri, a nesreča se je zgodila ob 2. uri popoldan.
Naj zadostuje to kolikor sem poročal o tej nesreči.
Imam pa še nekaj pripomniti o tej stvari, zakaj da se taki dogodki dogajajo na Ameriških cestah. To je zato, ker ni čuvajev. Dragi čitatelji premislite to, da so tukaj ceste brez' čuvaja in brez vsake prečnike, in znano vam- je koliko čuvajev je na železnicah k stari domovini, kjer ni tolikega prometa, kakor ga je tu v Ameriki. Zdi se mi, da so tukaj železnice tako beraške, (Op^. ur. Ne, pač pa gladovne.) da nemorajo pač pa gladovne.) da .nemorejo vali popotnike.
Strašna sramota je ta za Ame^ rikance in če jim kaj poveš, kako so železnice zavarovane v našim starem kraju, ti pa odgovorijo: “zakaj pa nisi tam ostal’’../Jh je izgovor oziroma odgovor, kakor-: snega se zna dobiti le od ošabnega Amerikanca če prav je sam ali pa njegovi stariši in dedje takisto sem prišli kot mi, toda s razločkom da oni so svet domačinom oropali, ter so s tem namenom sem prišli, tedaj po nepoštenim potom, a mi pa obratno.
Pozdravljam vse čitatelje Glas, Svobode, tebi pa želim mnogo no- j vih naročnikov in redne plačnike, da se bi v našo korist še bolj vspešno boril. Victor Zupančič.
in Zveze za (kar gre vsa čast u-stanoviteljemi istih. Toda takove Jddlnote, ki bi skrbela za s taro s c še ni. Preskrbimo se toraj za starost ; kapitalizem nam ne da bič!
Toraj irojaki združite se v na še vrste ter ustanavljajte društva. Ako vac^ je le «sem mož v kaki naselbini, hi se strinjate s nami, pristopite k nam. Za natančna pojasnila obrnite se na spo d'aj podpisanega. S solidarnim pozdravom ter nadejaj o č se, da r-i glas ne bo bob v steno, bilježim za družbo.	F. Plazzc-tta,
Ros 23, Madison, Pa
OGLAS.
Cenjehim rojakom širom Amerike se tem potom naznanja, da se j© dne 21. tov. 1909 ustanovila dražba v Darra.gh, Pa. z imenom Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo št. 1. Namen te družbe je ¡podpirati ¡bolne onemogle in stare delavce i*n njih družine v slučaju smrti.
Rojaki naše mnenije je, da se je s tem storil že zdavna potrebni .korak, ker delavec trpin se mora ne le v času. sposobnosti in nespo-1 sobnosti temveč tudi za svojo starost preskrbeti, kakor tudi za svo- J jo družino, ako je prezgodaj s tega sveta poklican.
Resnica je, da imamo tukaj v Zdr. državah že različne Jedrote
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Odgovarjamo na več vprašanj, da' ominoZno “resolucijo” S. N. P. J. za to ne priobčimo, ker jo nismo dobili. Kržeta briga, ¡kar so mioidriijani' ma konvenciji sklenili! Sicer pa Krže vč, da bi naš komentar proiMeto papriciran' bil, za to pa rmarg ,potd klop.
Da bi mi kritiko o konvenciji pisali, — prosim©' za koga? Ali •morabiti ¡za onih 50 delegatov, ka. tori so toliko “bunštni” da slišijo travo rasti! Nam v glavo ne pade. In če bom© prisiljeni © zadevi Še pikati, bomo to storili, ko bo Glasilo teidlnik, da ¡bo lažnjivi Immlbugar imiel priliko se zagovarjati.
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe..
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po njašo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da ise doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda žabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjiži,co, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Ur. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave.„ Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, dami jo
takoj pošlete.
Ime............................................................................
Pošta.
Država.
Dolgo življenje.
Naravno je, da Človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek- Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj« v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katere gre hraDa- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi, če nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni
del, dobimo zopet naše zdravje in moč. organov in isto je dobro poznano
Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih
Triiier jevo
Ameriško zdravilno' Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno naj nežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti v^ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 348-Tisoče priporočil naiuplivnejšili oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
JOS.TRINER,
Heuropin Želodečni ¿renčeč
je znašel J. B. Scheuer,,v nemškem J»s-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava , da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krča in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ------JE----
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra. Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.	>
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Mohor 1^31. A.3DKS
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, lil.
CRoityy
ww
CHICAGO U.S.A.
T
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, II).
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek.
L
lifjpliiipmn °bleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-UUCIUJCIIIU portiranih tkanin.
Prodajamo S0*'0'’6 obleke za delavnik
Imamo ve^^° aal°g° trdih in mehkih klobubov.
V zalo?! *matno vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA slovensko-hrvatska trgovina s oblekami
JURIJ MAMEK.
£ 581 S. Centre Ave.,	unies
Chicago, 111.
AAAAAAAAAA
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
m
M« A. WEISSK0PF, M. D.
---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
0
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in
od 6.—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to 1q izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
13
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
- POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na*istem prostoru.
Pijte najboljše pivo
¡ Peter Schoenhoffen Brewing Co. ^
PHONE: CANAL 9
&
CHICAGO ILL.	M
J
4‘Glas Svobode”
(This Voice op Libektt)
weekly
published by The Olas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------— in velja-------1-----------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...............$1.50
za pol leta................$1.00
ZA EVROPO:
Za celo leto............kron 10
za pol leta.............kron 5
Naslov za Dopise in PoSiljatvb je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalliiMa prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novkoa tudi Štabi naslov.
DIKTATOR MEHIKE.
¡Nas predsednik Taft je s predsednikom naše sosedne republike banketiral in sočutje izmenjaval, ter obestranslko ljudstvo, zastopano po svojem svobodnem (?) časopisju, se je tega rado val o. Sedaj j« pa prišel John Kenneth Turner)' in pripoveduje v “American Magazine” prav čudne stvari o Diazu, 'katerega imenuje diktatorja in trgovca sužnjev v Mehiki. On se pri tem sklicuje na v Zdi*, državah 'zaprtega mehikan-sklega revoiueijonarca Guiterrex Da Lara. Gospod Turner (poslovenjeno) pravi:
“V severno-zapadni Mehiki, v Sonora in Sinaloa, so živeli Yaqui-Indijanci v približnem številu
200.000	glav. Do prihoda lakomne velespekuLaeije, narodnega razvoja, živeli so oni v relativni samostojnosti. Oni so* ostali pagani, a bili niso nikaki barbari. Oblačili so se večinoma kakor Mehikanci in so' veljali celo pri kapitalističnih podjetjih kot priidni in zanesljivi. Oni so bili deloma plodno izkoriSčevalni predmeti — kar ni malo pripomoglo k njih sedanji grozni osodi.
Samo v eni stvari so bili občutljivi — v zadevi'zemljiškega vprašanja. Oni si niso dali oropati njihovega sveta, ter so si hoteli o-hraniti svojo samostojnost.
Mofč denarja (večinoma ameriški podjetni-kapital) in vlade je šla proti niameravi vzdrževanja samostojnosti paganov. Prigodili so se predrzni in roparski napadi v zemljiške pravioe Yaqui Indijancev ter 'bili so tu kod tam s silo pregnani in vselej, če so se v bran postavili, pustila je vlada mdd njimi z moritvijo in nasil-stvom soldatesko in orožništvo divjati.
Izčrpan, oropan in deoimiran zbora 1 je ostanek (bojevnikov v gorovje. Ne večina roda, kajti mnogo nj'iih .je vposlenih v razni industriji v Sonoras-u. Ostali so v “civilizaciji'” — v svojo škodo.
Diktator in trgovec s sužnji Diaz jih .pusti obdolžiti, da dovažajo orožje svojim (bratom v hribovje; tedaj veleizdajstvo proti moril čevi D i a zkulturi!
Kaj stori le-ta Nero dvajsetega stoletja? Izdal je odredbo, da se mora vse Yaqui'-Indija.nce, tudi tiste ki pri raznih podjetjih delajo, skupaj s'egnati in v Yucatan diepoirtirati. O tem bodo moški, žene in otroci prizaldeti: ves rod, kateri je bil svoboden in srečen, pred no je bil deležen “blagoslova civilizacije.”
V Yucatani, kjer vlada za Indijance nenavadno vroče podnebje, so obširne plantaže konopljevine, katerih posestniki bodo izgnane Indijance kot sužnjie pokupili.
Trgovec sužnjev Diaz, Taftov prisrčni prijatelj, pusti tam sužnje povprečno po $65 komad prodati. Oni so ja “delavni”, tedaj jih bo niajbrže brez truda spečal.”
Kako se žrtvam njegove pozrež-nosti in despotizma tamkaj godi, pripoveduje Turner med drugim:
“Oni se kupujejo in prodajajo, ne dobijo nikake plače ter se jih preživlja z fižolom in gnilimi ribami; cesto se jih pretepava, dokler mrtvi ne obležijo. Moški so čez noč zaprti, ženske se sili da se omožijo s Kitajci ali pa z May-asi (Ida se rod zatre). Lovi se jih kot divjažčina, ako pobegnejo, in policija v vsakim kraju ali selu žene prijete 'begunce takoj nazaj k gospodarju sužnjev, kjer se jih v želeeje ulklene in biča. Žene od svojcev odtrgajo in otroke od sta-riševt Kakoirhitro suženj v posest kupca preide, se Diazova vlada zanj ne (briga; njena posledna
skrb je, da kupnino v žep vtakne. ’ ’
Mnogo od onih, ki so v sužnjost prodani, kmalo umre; dve tretini od njih, pravi predsednik poljedelske družbe v Yucatanu na-pram Turnerju, umre v teku enega leta po njih prihodu.
Neki Newyorški 'časnik vpraša-z ozirom na te podatke: Kakšno stališče pa bodo vladajoči uradi Edr, držav napram temu barbarizmu 'zavzemali?
No, sto prav se je videlo; oni se pobratimi jo in bankaterajo s 'Suž-njodržcom Diaz-om in njegovo drhali jo. — Ameriški kapital je ja na iteerpamju Mehike in nje pre bivalstva takisto intenesiiran kot mehi kanski.
DELAVCI! člTATELJI!
Pod tem nadpisom smo v “Glas Svobodi” št. 46 z dne 12. m. m. našim čitateljem naznanili, kakšno agitacijo nameravamo v prid in 'korist v Ameriki, osobito v Združenih državah ameriških živečih in za svoj bitek ter za živel •svojcev se borečih delavcev vpri-zoriti. In glej, že se je neki menjalni Nemški list oglasil, iz katerega posnamemo sledeče:
Dotični list piše: “Tukaj se silno trudijo, da si naravne zaloge ali izvirke zavarujejo, ali na najvažnejše naravne zaloge se ne misli: Človek, kateri je delavec, je komaj v kteri deželi tako brez zavetja, tako zapuščen, kot je v Združenih! državah. V poročilu geologičnega oddelka, zvezne vlade, katero nosi nadpls: ‘Produkcija premoga v letu 1908’, poroča s suhoparnim številkami, da je bilo v letu. 1908 2450 priemogarjev usmrčenih in 6772 pa ranjenih. Usmrtitev prtr-mogarjev v tej deželi znaša 3.6 na tisoč, med tem fco v premogokopih Evrope samo 1 na tisoč znaša in celo pod najneugodnejšimi razmerami, katere se v nekaterih krajih nahajajo, ne presega 2 na tisoč nikdar.
!V tej deželi se kaj rado ponaša z napredkom industrije in -znanstvenimi iznajdbami, ter se celo namigava, da Amerika v vsakem oziru ra čelo civilizacije koraka, a pri- vsemtem pa to skrajno preziranje človeškega življenja! Tukaj bi bila prilika za voditelje gibanja v varstvo naših narodnih izvirov, kaj dobrega in koristnega storiti, kajti ohranitev samo enega človeškega življenja pomeni v-eč in ima več praktične koristi kot pa v,se zanimive razprave o razumnem izkoriščanju Kentskih zakladov, ali pa vzdnžavanje gozdov. Značilno je za kulturno stanje tega družabnega sistema, ko je najnaravnejši zaklad, človek, do cela zapuščen, da se ga direktno zapravlja.”
Kakor že omenjeno, je to le posnetek dotičrega članka, ali grenka resnica je njegova vsebina. INajvtečj'} zaklad, človeško življenje nima v tej deželi nobene vrednosti! Vsako Muse, mula in vsaka lesena podpora se nezmerno več ceni in bolj varuje kot pa človek. Da je temu resnica, je pokazala razven sto in tisoče raznih slučajev, tudi grozna katastrofa v Cherry, 111. katera je zahtevala blizo 400 žrtev, in kar bi se bilo lahko zabranilo, ako bi se človek več cenil kot se je cenilo Sieno in tramovje v premogovniku. “'Bos” je ljudi, bele sužnje k delu priganjal, namesto da bi bil tleče seno sam pogasil, za to ni imel časa. Se ve, interesi 'kapitalista nad vse če prav vsi trpini poginejo, saj je ljudi v izobilju!
'Vzgoraj smo povedali, da je državni ’ geologični urad obelodanil da je bilo leta 1908, tedaj v minulem letu 2450 usmrčenih in 6772 ranjenih in’ to izključno samo premogarji. Dragi čitatelj, ali so pa te številke tudi resnične? Ne, in stokrat ne! Koliko prem logarjev, rudarjev in v drugih podjetjih vsako leto tuikaj v Ameriki nadnaravne smrti konec življenja stori, to ne bo nikdar in nikoli nihče zvedel. Število je ogromno, grozno onih nesrečnežev, ko ji so zatajeni in o bojih statistični u-rad nič ne zve in. tudi izvedel ne ho. Kolibo se tabih usmrti, bi pri podjetju niti imena nimajo nego samo števjlko. bot v nebaterih državah najhujši zločinci po ječah. Da je tako, se je pokazalo letošnjo leto pri razstrelili, v vodovodnih napravah tu v Chieagi. 0-bolo 70 mrtvih so deloma po jezeru polovili in deloma iz rova spravili'; mislilo se je takrat, da so vsi usmrčeni spravljeni, toda čez
dva meseca so v vodi še enega našli in če so sedaj vsi shranjeni, se ne ve- in tudi se za imena vsih ne zna. Podjetnikom in mestni zam-kernosti se ni niti las skrivil; toliko vemo!
Pri vsaki katastrofi se v prvi vrsti krivdia vali na delavstvo. A-li je “Zlobnost”, ali je “neprevidnost”, ali pa “malomarnost”. Vsega gorja je delavec kriv, in le v silno redkih slučajih je deloma kakšen superinten dent 'kot sokrivec spoznan, a nikdar podjetnik-kapit.alist. Tem Se las ne skrivi in če milijon delavcev pogine; zanj ni postave, da bi se ga prijelo za mošnjo, njega zakoni še ščitijo in kolikor ne zakoni, ga pa ščitijo z zavijanjem smisla tistih, oni, ki so po “ljudski” volji postavljeni in izvoljeni sodniki. Nehote nam pride tndlitev umrlega Harrimana kralja železnic, na misel, ki je rekel da on lahko pokupi vse sodnike in porotnike po vsej Ameriki. Žalihog, da je z malimi izjemami, tako.
In kdo je vsega tega kriv? Delavec sam in pa nevestni, Ibrezzna-čajni delavski voditelji ! Ko pride čas volitve, takrat je delavec vse: je mister, je dragi prijatelj, je boter, in vrag si ga vedi, kaj vse, samo da da svoj glas v prilog svojemu zatiralcu, svojemu krvosesu. Koliko je pa tudi volilcev, ki prodajo svoje “prepričanje” in izdajo svojega rojaka, brata, sin očeta in oče sina itd. vse prodajo za par Judeževih dolarjev! O, sramota in prekletstvo takim izdaj ieam!!
Kako je delavec kriv, da se mnu talko godi dai je sam nase lahko žalosten?
V prvi vrsti je zanikarna brezbrižnost, ki se ne zmeni da bi si državljanske papirje dobil. Vsak-teri bi moral, ko se v Ameriki nastane, prve papirje priskrbeti, stanejo samo $1.00 in takoj ima več veljave, kot pa tisti ki jih nima. Se ve da, mnogo je takih, ki pridejo z namenom v to “svobodno” deželo si par stotakov prište-diti in potem .pa zopet hajdi do-
mu.	Vse dobro ! Toda tisti papirji dragi čitatelj, niso nikdar odveč, ker nemoreš vedit kaj pride v tem času, predno si tistih par stotakov pristediš. Le previdnost, in še enkrat previdnost! Ako. bi hoteli vsaj polovico prilik napisati, kako se tukaj počenja z ino-zemci, treba bi bilo list “Glas Svobode” s 24 strani nikar pa S. Naj zadostuje samo en zgled, kateri se je pri nekim tukajšnjim sodniku pred malo časom dogodil. Neka vdova je železnico tožila za odškodnino, ker ji je moža usmrtila, in neki mož pa pred tistim sodnikom in tisto železnico, zaradi zgube ene noee. Možu. ki je ob nogo prišel priznal je sodnik $1600 odškodnine (dosti malo!) a. ženi je pa prisodil za zgubo moža-reditelja samo $800! — Presenečena vdova se jie napram redniku o p ra vere k u pritožila, rekoč: Kako to, gospod sodnik! O-nemn ste prisodili $1600 za eno nogo, a meni1 pa, ki mi je železnica moža-neditelja usmrtila pa samo $800? ! Kaj je sodinik ženi odgovoril? Rekel ji je takole: “Vi si znate drugega moža pridobiti, a .onemu druga noga več ne zraste!” Morebiti ima sodnik v obe-dveh slučajih logično prav; toda v obedveh slučajih je 'odškodnina toli neznatna, da pravorek prav do neba smrdi!
Cenjeni čitatelji spominjali se tudi še bodo o oni gorostasni razsodbi višjega zveznega sodišča v Pennsylvan.iji, s katero je izreklo, da inozemski delavec ni niti rdečega centa vreden ter je tožbo vdove laškega delavca, kateri je bil na Penn-železnici usmrčen, zavrnilo.
■To so taki momenti, katere bi moral vsafki inozemski delavec resno vpoštevati ih pripravljen biti za vsak slučaj, ker se ne ve, kaj se pripeti'.
Tora j je naš nasvet: Vsaki, ki miših dalj- ali pa krajši čas v A-merifci bivati, naj si priskrbi takoj prve državljanske papirje!
Drugo je silno potrebno, da se čim preje vsakateri prišlec kmalo priuči tukajšnjih razmer. Da se tem ložje priuči naj bi pristopil v društva in to posebno v izobraževalna društva, katera so na podlagi svobodomiselnosti in napred-< ka. Vsako tako društvo ima več ali' manj inteligentne člane, kateri si štejejo v čast nevedne priselj-niko .o vsem poučiti kar je potrebno, da se prej ko mogoče otrese zaničevalnega “greenhorna”.
Pride še.
KVlâKO.
Preki dvema let-oma približuj o v tem času bil je veliki polom na borzi v New York®. Mr. Harrimian nas je, malo časa pred svojo smrtjo, poučil, polom je posledica bila nesigurnosti in nezaupljivosti “tržnega sveta”, učinek Rooseveltove politike in s osebno chi-cašOse razsodbe napram Standard Oil Company v znesku $29.240,-000. To sicer oi ¡povsem resnica, toda en del je res. Nastopilo j« bilo zmanjšanje 'produkcije v eel> vrsti podjetij,, sosebno v jekleni industriji, katera je bila prirejena na velikansko1 izdelovanje letnih 25.000.000 ton. Te umikajoče oldtaošaje so potem Ilarriman in «odrugi izkoriščali, da pokažejo da so orni gospodje v ¡deželi in da Rooseveltu pokažejo mojstra. Pri isikrčitvi kredita se vedno zadene na gnile točke v finančnim poslopju in tako je prišel “fcroli” — polom. Toida ni bil daleko tako •občuten ikot leta 1873 ali pa 1893, bar od tod pride da so ameriške "financia sedaj znatno trdnejše, 'kot takrat.
Delavske organizacije so izdale parolo : Plače se ne smejo zmanjšati. Se ve, povsem niso mogli to preprečiti, a v eeloti se je vendar doseglo. Tarifne pogodbe so se, — v nasprotju nekega New vorške-ga dopisovalca v berolinski “Vor wärts” — vzdržavale. Strokovne družbe so se sijajna obnesle za časom.' te krize. Brezposelnost, se ve niso mogle preprečiti, pač pa znižanje plače. Resnici na ljubo, se mora reči, da predsddinik Roosevelt z njegovo napol-prepoved-jo na železnične kompanije, plače ne zmanjšati, je pripomoglo, da so unije svoje stališče podkrepile. Železniškim delničarjem je. to precejšnjo število milijonov stalo.
Od poravna jotee ga učinka tru-stov na produktivno stanje ni bilo prav nič videti. Nasprotno, oni so zmanjšali promet ali izdelovanje takoj na imaježe naročila ter niso nakopičili zaloge. Vsled tega je bila brezposelnost nepričakovano velikanska, a cene niso znatno padale.
'No, sedaj je krize konec. Časniki čestitajo deželi k gospodarstvo nem poivizldigu, kar se neka.j časa sem opazuje. In dejansko, bančni prometí in produkcija v industriji, kar so iz zanesljivih statistik razvidi, so obseg pred polomom že skoraj prekoračile in da, ako-ravno so visoke cene živil kupil-no moč mase za indnistrijelne pridelke znatno oškodovale.
■Vse eno : gre zopet navzgor in ameriško delavsko gibanje, katero je moralo na gospodarstv-enem okrožju omagovati, bo zopet oživelo, Najbrže bo manj e stavk, kot sicer v kakim času povzdiga ali zboljšanja, in to zato, ker sc prejšnje plače v dobro organ¡zi ranih unijah ohranjene ostale. A-li še vedno tvori organizirano industrijsko delavstvo komaj eno četrt delavstva sploh in sedaj se bodo1 ostale tričetrt ali pa vsaj veliki del od njih potegovali, da ri briiboriljo, kar so zgubili. Pred' vsem naj naši rojaki k Unijam pristopajo, kar jim živo priporočamo' !
Zaupanje.
Človek, ki ima zaupanje v se, se ne bo nikoli zgubil na svetu. Vedoč svojo moč-, se ne bo vstra šil nobene situacije. Tatov človek navadno prevzame vodstvo, pusiteič za sí'boj vse šlabotnike. Ce imate le količkaj pohlepa, skušaj pomnožiti aneč svojega telesa in duha. Telo' lahko napravite močno s tem, da ojačite prebavni sistem in za to ne poznamo 'boljšega krepčila 'kot je ravno Triner jevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto deluje naravnost na prebavne organe in po teh razpošilja moč vsakemu delu telesa. Isto naj bi vživali bledolični in bolehni ljudje, slabi in anemični, oni. ki imajo slab te’k, ne morejo spati, imajo glavobol, so nervozni in se ne počutijo dobro po jedi.
' Na prodaj v lekarnah, dobrih fhstilnah in pri izdelovalen Jos. Triner. 1333 - 1339 S. Ashland Ave., Chicago. 111.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih 'minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expeller”, kakor je popisano v knjižici. v kteri je zavita steklenica. Sredstvo .se lahko knpi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica-, treba pa je paziti na to. da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na v
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
----------- V NEW YORKU------------
^ Vam je dosti jasen dokaz, da je naS slavni svetovnoznani Dr. J. E. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
Ni JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem časa popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi se tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis: impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; poluciio, ali gubitek moškega životnega soka: revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic .pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na stolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajne.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 nre do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ive., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih. znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in hajokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin..
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite palón vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše »vino, v trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli I
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEPON Canal 842
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:	'
GOSTILNO “TRIGLAV”
kjer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini "UNION” postaje, na vogalu 17. In Blake ulice. Pazi na slovenski napis! ¡Dobra in točna postrežba!	Svoji k svojim!
SCHE1N & P1RICH, lastnika

Telefon Canal 342
M. U. Dr. JAN ČEPELKA
ZDRAVNIK in RANOCELNIK
s češke univerzitete v Pragi. Bil c. kr. vojni zdravnik s 20 letno prakso v Evropi in Ameriki, posebno v boleznih žen in otrok, na očeh, usesih in nosu.
1817 Loomis St., vogal Blue Island Avenue
in IS. ceste. CHICAGO, ILL.
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
Chicago,
*. v
U/ ^ \i W T v*
-=£ a-
//
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
OLAlYINI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2346 Blue Island Ave., Chicago. MATH GA1SHBK, podpredsednik; Noikoimis, 111.
JOSIP IVAXß'EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
IVAiN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111.
JOS. WER&ÖAJ Box 271, Grand Works, 111.
IJOUIS SKUBIC, 2727 So. 42-nd Ct.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTOiN DULLER, 2012 W. 26th St., Chicago, 111.
JOS. MATEO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
A. H. SKIUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, HI. Denarne posiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
IZ GLAVNEGA URADA S. S. P. Z.
Sprejeta nova društva.
Društvo št. 3$ v Jenny Lind, Ark. sprejeto v S. S. P. Z. 1. nov. (1900. Imena dHuštivienilkorv ®o: Jakiolb Lamibrelbt, cert. št. 858; Ivan Lovska, 859; Ivan Slapar, 860; Frane CiVer, 861; Ivan Belly, 862, (Franc Gril, 863; Ivan Spel«, 864; Anton Aubel, 865; Ivan Kosma-(trn, 866; Mihael Pane Žič, 867; Martin Fabjan, 868; Ivan Lipovšek, '869; Aniton Opeka, 870; Tomaž Terček, 871; Josip Petriča, 872; Franc čciešmik, 873. Društvo šteje 16 uldov.
Društvo št. 39 v Agular, Colo., sprejeto v S. S. P. Z. 24. nov. 1909. Imena drušlbvenikov so: Franc Požrl, 885; Anton Šumak, 886; Josip M argil, 887; Josip, čevna, 888; Ivan Zadnik, 889 ; Andirej Čolnar, 890; Anton Požrl, 891; Milko Štokic, 892; Jaikob Špnuik, 893, (Ivan Cos, 8941 Društvo šteje 10 udbv.
Društvo št. 40 v Salida, Colo., sprejeto v S. S. P. Z. 27. nov. 1909. Imena dbuštvenilkov so: Franje Rupert, 895; Ivan Glivar, 896, Lovrenc Jenko, 897; Rudolf (Mohar, 898; Frane Kovač, 899; Jakob Lasič, 900; Ivan Košak, 901; Martin Goršek, 902; N. Reba, 903; Matija Mautz, 904; Ivan Mautz, 905; Frane Babič, 906; Frane Reams, 907 ; Josip Glavan, 908; Anton Babič, 909; Frane Usnik, 910; N. Pre-djovič, 911; Alojs. Novačile, 912; Štefan Gašparovič, 913. Društvo šteje 19 udov.
Pristopili.
K dlruštvu ŠIL 2 v Claridlge, Pa-: Ivan Eržen, 914; Anton Šurla,
915.
K dtruštvu št. 3 v De Pne, 111: Josip Mare, 874.
K društvu šit. 5 v Darragh, Pa.: Anton Šega, 916; Frane Božič, 917 ; Frana Obed, 918.
K društvu št. 8 v MeGuire, Colo.: Frane Bregač, 919 ; Anton De-last, 920; Josip Merela, 921; Karol Grušorvniik, 902; Vineene Kaučič, 923; Ciril Sdkošek, 924; Ignac Dolenc, 925; Frane Skerbec, 932.
K društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Anton Viehar, 926.
K društvu št. 11 v Mount Olive, ozir, Staunton, Ul.: Josip Javornik, 875; Ivan Maček, 876'.
K diruštvu št. 12 v Ouimberlandl, Wyo.: Ivan MedVed, 877; Štefan Polaskii, 878 ; V. Wesnieuski, 879.
K dirpštivu št. 13 v Witt, 111.: Franc: Uszpmr, 880.
K društvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Alojz Kučiči, 881.
K društvu št. 24 v Milwaukee, Wise.: Mihael Perat, 857.
K diruštvu št. 27 v Forest City, Pa.: Frane Miklavčič, 882.
K društvu, št. 30 v Bishop, Pa.: Jakiolb Berčič, 927 ; Boleslav Filipič, 928; Franc Pintar, 929; Ivan Dremšek, 930.
K društvu št- 38 v Wenona, 111. Alojs JaHie, 931.
K društvu št. 34 v Oregon City, Om : Vincenc Jelene. 883.
K društvu št. 37 v Blackburn, Pa.: Frank Sedminek, 884.
NAZNANILO.
Cen. društvam S. S. P. Z. se stem nalznanja, da Charter smo dobili, vzelo bode pa še nekoliko* časa predno ibb vse v redu za o ¿¡pošiljate v na društva, tora j še* nekoliko potrpljenja.
Pri sprejetju novih elaniciv naji br. uradniki pazijo na to, da v prošnjah na prvi strani na1 vsak-o vprašanje pravilno ntapišej», da nebo treba zopet nazaj pošiljati v popravek, ravno talko se ima paziti na zdravnika, da stori vse kar se zahteva, torej ravnajte se po tem! —
Zadnji teden smo morali mnogo nepravilno! napolnjenih listin nazaj postati a to'povzročil mnogo nepotrebnega dela in stroške.
Nadalje se icieni dirmšltva poživlja, da v prihodnjem: mesecu izvolijo uradbike za leto 1910 ter novo izvoljenih se naj poroča natan-čnoime in priimek ter naslov ali. box št. in vse to zadtevho se naj. pošlje na gl. uradi, da urediim v Glasilu za mesec Janu arij 1910. Pred par dnevi sem prejel pišimo katero je bilo zelo slabo naslovljeno, in sicer 1517 So. rd Ave. take ulice pa v muesltu Clhicagi ni. V omenjenemu pismu je bil pa Money Order v precej visoki svoti in ako se taka pisma zgubo, glav. urad mi odgovoren za pisana in ne za denar.
Na konvenciji je bilo zaključenu, dla dniŠtveni tajniki naše napredujoče Zveze morajo' imeti Glasilo, da na sejah poročajo članom o razvoju in t. d. Tedaj naročite si. Glasilo v kateremu so imena ter natančni naslov gl. odbora in uradnikov vseh društev, ker stem potom se eorespondeuca medi društvenim! in Gl. Odborom točno vrši.
Tora j dajte vso pozornost na vse to!	v
JOS. IVANŠEK, gl tajnik.
DRUŠTVENI URADNIKI:
Št. 1 v Chicago, 111.: L. Skubic, preds., 2727 S. 42nd Ct.; Ivan Mladič, tajnik, 2236 Wood Street; F. Kulovec, blagajnik, 237 Grand ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 v Claridge, Pa.: I. Mlakar preds.. Box 68; I. Batič tajnik, Box 487; L. Sturm blag., Box 434. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 3 v Depue, 111.: F. Grošelj pred».; Dan Badovinac, tajnik; A. Kuhar, blag. — 'Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 v Black Diamond, Wash.: I. Kramer preds., Box 180; M. Kramer taj., Box 203; I. Strnad, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 v Darragh, Pa.: Fr. Plazo-ta preds., Box 23 v Madison, Pa.; Ivan Renk, taj., Box 57; I. Hauptman blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jacob Zajec preds., Box 44; M. Krstnik taj., Box 44; I. Mlakar, blag. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št, 7 v Arona. Pa.: Alojs Sahar-ne preds., Box 156 Darragh, Pa.;
Mihael Rajer taj., Box 117; Andrej Štih blag., Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 v MeGuire, Colo.: V Zupančič preds., Walsenburg Gordon Mine; L. Kocin taj, Box 53, MeGuire, Colo.; Jakob Hribar, blagajnik Box 72 MeGuire, Colo.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 v Leadville, Colo.: M. Mesojedec preds., A. V. S. Co.; A. Mehle, taj., 522 W. 2. St.; J. La-nieh, blag. Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 v Moon Run. Pa.: Karl Telban pred., Box 132; Jak Ma-bovne, taj., Box 78; I. Suisman, blagajnik, Box 137. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 v lS|anniton, 111.:	Ivan
Maček, predsednik Box 667; Anton Auseo, taj., Box 158; Andrej Sc haffern e g ger, blag., Box 406.
—	Seja. 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Cumberland. Wyo.: Ivan Jamšek predk, Box 242; Jos. Keshman taj. Box 108; Fr. Krek blag., Box 108. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds., Ivan Repolusky taj., Box 317; L. Dernovšek blag. Box 208. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar, preds., Box 65; Franc Cvetkovič taj., Box 65; F. Kavčič, blagajnik. Box 65. — Seja 2. ne-derio v mesecu.
Št. 15 v Granville, 111.: Jakob Cesar preds., Box 168; Peter Tomšič tajnik, Box 14; Ivan Papes blagajnik, Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
St. 16 v Clinton, Ind.: Vincenc Vrhovnik, preds. Viktor Zupančič taj., Box 17; Rudolf Cesar blag., Box 412. — Seja 1. ponde-lek v mesecu.
Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc preds., Box 148- Ivan Vidic taj.. Box 215; Josip Grm blag., Box 268. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Andrej Vidergar, preds. Box 403; Eugen Miikuš taj.. Box 382; Ivan Leskp-vec blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 v So. Chicago, 111.: Jakob Tisol preds., 347 Fulton ave., Pullman, 111.; Jos. Benko taj., 110222 Fulton ave., Pullman. 111.; Frane Levstik blag. — Seja -zadnjo nedeljo v mesecu, 9510 Ewing Ave.
Št. 20 y Cleveland, Ohio: Rudolf Perdan preds. 1114 E. 63. st. N. E., J. Urbas taj., 1148 E. 63. St. N. E.; Val. Kandoni blag., 6305 Glas ave. — Seja 1- nedeljo v mesecu.
Št. 21 v Naylor, Mo.: Franc Levar preds., Franc Gram taj., Franc Masel blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave.; Ludvik Ipavec taj., 718 N. Wannan ave.; Alojz Butehar. blag., 725 N. Wauman ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu ob 10' uri predpoMtae v g. J. Gačnikom dvorani 903 Keteihatm St.
Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: Peter Menart preds.. Box 23; Ivan Gregorčič taj.. Box 51; Urban Rupar blag., Box 88. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant preds., 257 — 1st Ave.; Ferd. Glojek taj., 477 Virginia st.; Franc Matjaž blag., 195 Reed st.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Hočevar preds., 143 N. River St.; Frane Košmerl taj., 428 Tulpehor-ken St.; AntonKošmerl blag., 901 Schukle ave.. Box 18. — Seja 1-nedeljo v mesecu.
Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič taj., 6321 Arcade st. Alojz Škof blag., 5806 Elsinor st.
—	Seja> 2. sredo v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa.: Jakob Trček preds., Box 406; Franc Leben taj.. Box 419; Ivan Šume, blag.. Box 2i33. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28 v Madison. 111.: Anton Pleše preds., Box 14; Anton M aj-nofič tajnik, Box ? — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skertbine preds., Box 7; Rudolf Gradisniek taj., Box 15; Jernej Skeribino blag. —Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 30 v Bishop. Pa.: Ivan Murgelj preds.. Paul Osebek taj., Box 14; Andrej Renko blag. Box 13.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.: Josip Juraidh preds,, Box 21: Fr. Leustiek taj., Box 2; Ivan Koren blag., Box 14. —- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 32 v Wenona, 111.:	Josip
Kraker, preds., Ivan Deželak taj., Box 68; Franc Ainbroš, blag. — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 33 v Livingston, IR.: Matija Gorenc predi.,, Box 132; Karol Izlakar, taj., Box 152; Albert Švajger, blag., Box 148. — Seja 3. ne-dteljo v mesecu; v Jas. Černe in Zajec dvorani.
Št. 34 v Oregon City, Ore.: Peter Kurnik, preds. Box 155; Ivan Kurnik taj., Box 155; Frane Sajovic, blag., 423 Main Str. — Seja 2. nedeljo v- mesecu.
Št. 35 v Crawford, Kans.: A-lojz Korošdc, preds.. P. O. Girard R. R. INI». 4; Ivan Žager, taj., R. R. No. 4. P. O. Girard Box 89, Crawford, Kans.; Anton Šraj, blagi., P. O. Franklin, Box 3 Crawford, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, Ul.: Martin Peikol, preda., 715 N. 14. St. • Alojls Pekol, taj., 1400 E. Carpenter St.; Josiip Grobelnik, blag., 1031 S. 15th ¡St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št, 37 v Blackburn. Pa,: Ivan Umek, preds., Martin Škoda, taj., Box 82-: Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Ja-ldob Lambreht, pTeidb., R. F. D. 3. Box 224, Ft. Smith, Ark.; Ivan Lovska, taj., Box 181, Jenny Lind Ark.; Ivan Slapar, Mae.. Box 37, Jenny Lind, Ark. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
št. 39 v Agular, Col o.: Franc Požrl, prediv, Biroadb ad. Colo. Box 3; Anton Lah, tn». Box 15. Broadlhead. Colo.; Jo :p Morgl, blag., Aguilar, Colo. — Seja 1. ne-dte' io v mesecu.
Št. 40 v Salida. Colo.: N. Pre-dbviiS. preds., Salida, Colo. Box 565; Fran Mautz. ta j. Bok 641 Salida. Colo.: Matt Mautz. blag., P. O. Pox 641, Salidia, Colo. — Seja dne 17 tega-v mesecu.
Dopisi.
Chicago, 111. 25. nov. 09.
Cenjeno uredništvo, «ital sem že več rešilnih odgovorov na vašo uganko, toda še eden jo ni -pogodil, katero društvo je najsrečnejše. A to je lahko za pogodit : Najsrečnejše društvo jo tisto pri katerem ni tatov, sl-eparjev in zdražbarjev; dokler ni teh tičev pri društlvu je tisto najsrečnejše! In to bodete tudi pri uredništvu pri poznali, da uganka je sedaj rešena.
Najbolj nesrečno društvo pa sedaj tisto, ki je bilo poprej tudi srečno in premožno, a ¡prišli so sleparji in ždlražbarji in postalo je sedaj najnesreonejše; in to L v Chicagi!
Toraj dragi čitatelji, nristopaj-te k takemu društvu, ki je najsrečnejše. Ustanovljate nova društva in priklopite jih k S. S. P Zvezi. Tukaj bodete najsrečnejši. Zopet imate žalosten dokaz v Cherry, 111. kako .potrebna so podporna društva. Ne veste ne dneva, ne ure in ne minute, kc-daj vas nesreča zadene. Da nehodo po vaši smrti vaši otroci vas preklinjali, dia jim niste nič zapustili. ak-O' ste pa pri kakim društvu, se bodo . vas vaši ¡otroci hvaležno ¡spominjali in se bodo tudi oni po vas ravnali ter Tekli: Moj oče je bil pri društvu in mi je toliko zapustil, tudi jaz bom pristopil, kakor hitro bodem dosti star, ker nesreča nikoli ne počiva.
Tedaj rojaki wa noge! Ustanovite si društva Prej ko bo prepozno!! Nesreča divja, dan za dnevom se sliši kolibo je ponesrečenih in mrtvih!!!
Konečno pozdrarvljam vse članic S. >S. P. Z., kakor budi vse citate -l.je “Glas Svobode” in želim mnogo novih naročnikov.
Anton Duller, porotni odb. S. -S. P. Z.
Black Diamond, Wash. 19. 11. 09.
Citati je v listu Glas Svobode priporočilo za pobiranje podlpor.: za rojaka Aliča. Zelo rad bi se tudi aa njega potrudil, a žal ki imami» tukaj v Black Diamond jedhake ga si romaka-potr e'b n e ž a. Spomladi je plačal za ženo za o-pcraeijo $350.00 in sedaj sta pa o-bedva že nad imteec dni v postelji bolana za pljučnico. Rojak Franz Shara in jaz sva se potrudila ter šla pobirati prispevke na plačili;, dan za. potrebnega, rojaka in sva nabrala do danes $73.55.
Prisrčna, hvala vsem darovalcem. kateri so kaj ¡pripomogli k utehi njegovega ¡žalostnega stanja. —
Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode”.	Matt. Kramer
Novo Odlikovanje!
-Sr----------------------
DR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NIZW YQRKU
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. Hartmann veli: ,.Poprej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opišite iskreno in brez sramovanjavH svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepiavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema.
DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE — nima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najbolj ia zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmanu
21S East 14 St. New York, N. Y.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
toči PERU PIVO.
FERD BEER COMPANT, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Hiašparjeva Državna Bankah
vogal Blue Island Ave. & 19. ul.
VLOGE $2,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prve 1« edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dole
Laveta; prodajamo Sifkarte in posojojemo'denar na posestva in zavarovalne police.	a
pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s vene, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
E
V
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
B LAQER | MAGNET | GRANAT ““g
l
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
R
2 Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
JACQUES MISEREY.
Spisal M. Devaldes, poslovenil A. H. S.
V malem normanskbm mestecu, zvanem Ooudray, je živel Jacques Miserey, ki je 'kakor mnog drugi v srcu gojil nado, da se poda v veličasten Pariz, kjer postane bogat in premožen. Jacques je bil dobra duša, dasi priprost in ne zelo učen, jie vrjel, da postane bogat, ko hituo dospe v Pariz in se pokaže, da je marljiv, pameten in pošten.
Ne dolgo pred njegovim odhodom mui je umrla mati in kmalu zanjo tudi olče in za to ga ni nič vezalo, da bi še nadalje ostal na rodni grudi.
Oče mu je zapustil več sto fnainibov, katere je hitro poiterjal od dolžnikov in s tem denarjem se je podal na pot iza srečo.
Monsieur De Camus, župan, mu je napisal in vročil več priporočilnih pisem na sinove mesteca Coundray'a, ki so se ustanovili v Parizu ter nad katerima se je Dama Fortuna božansko smejala.
“Gflej, moj dečko” mu reče župan, '“vsi ti ,so zapustili svoje rojstno mesto in srečo so našli v tujini. Prav ti bodo prišli s svetom in vzgledom: njihovega življenja. Poleg tega pa tudi nekatere poznaš še izza šolskih let ; bili so v višjih razredih, ko si ti komaj .začel hoditi v šolo. V svojih mladih letih so trdo delali, varčevali in sedaj vživajo sad svoji? marljivosti in prihranka. Dobro se jim godi in tudi tebi se bo dobro godilo, ko postaneš kapitalist. No, spremljaj te sreča v novem življenju, moj mali Jacques!
“Mali Jacques”.je bil približno tridesetih, let,, a stari župan pa je imel že sedmi križ na svojem sključenem hrbtu.
Dopevši v Pariz nii dolgo pre-| miši je val koga bi najprej obiskal. Odločil se je, da obišče Alphonsa Ledosw kateri, kakor se govori v domačem mestu," ima velikansko poslopje, katero daje v najem in mu nosi vsak mesec ogromno dosti frankov.
“Ta mora biti pretkan dečko”, si je mislil. “Tega človeka ni dolgo vzelo-, da si je nakupičil tolika bogastva ; toda kako prokleto težko je moral delati in se mučiti, predno je do tega prišel!”
Tako govoreč sam Seboj zavil je v Avenue de la Grande-Armee, kjer je živel njegov poznanec.
“E, hudiča! Oe je pa to njegova hiša,' potem pa je res bogat, da kar smrdi po civenku,” si Je mislil, ko je postal pred hišo.
Uniformiran vratar ga je peljal v “salon”, kjer mu je velel, da se vsede in po-čaka gospoda. Kak kontrast med njegovo obleko in opravo, ki je krasila prostorno sobo ! Zgledal je kmečki... Priporočilno pismo na Alphionsa Ledos, katerega mu je dal monsieur Le Camus, je oiddal vratarju, ki je tiho kakor mačka po stopnicah odšel, Jacques je čakal cele pol ure predno se je zljubilo Alpbonsu, priti pogledat svojega “lsimfemana”.
“No, kako je sosed?”, ga je pozdravil vstopivši bogataš. “A-li si prišel v Pariz sreče iskati?” Jacques se je nekoliko prestrašil, ko je zagledal svojega rojaka v tako elegantni obleki, }ii mu je prav gosposko 'prilegala, na to pa se je kmam streznil, -ojunačil in rra-posle-d rekel: “Da tako je!” in na to hitro pristavil:
“Povèj mi, dragi Alphonse, kaj si delal, da si toliko denarja skup spravil, ker -kakor vidim, moraš biti zelo premožen. Ta hiša, v kateri stanuješ je že sama na sebi nekaj tisočakov vredna. Naš žu-
pan pravi, da si bogat -kot Krez.”
“Moj ljubi Jacques” mu odgovori, -oni, nekoliko povišan, “jaz tukaj samo stanujem; hiša ni moja temveč plačujem od nje lepo najemščino ; inoj-a hiša se nahaja v delavskem distriktu na Rue de Oharonné. •Velika baraka je ter ima/ prostora za dvesto stanovalcev, in dobim povprečno od vsakega po dvesto -petdeset frankov. Sed-aj pa preračuni, koliko dobim skupaj. Vidiš komaj petdeset tisoč, a od tega pa moram še davke plačati.”
“Vseeno lep dohodek imaš! Zdaj mi pa povej kako si prišel do tega poslopja?”
“Oh, jako lahko! Nekaj denarja 'sem podedoval ¡po nekjem sorodniku, nekakem- stricu od materine strani. Res precej lep kupček sem dobil in takrat sem tudi že postajal truden dela. Zaslužil sem komaj za sproti — 2000 frankov na leto. -Speča pa mi Je 'bila mila. Po naključju spo-znal sem se s gospodično Touipanse, -hčerko bogatega ^ prekupljevalea in vzel sem jo. Ž njo se je pa privalilo kar celo bogastvo, petstotisoč frankov in — nada za še kaj več.’
Oba sta gledala eden drugega nekako začudeno -ter sta se po kratkih povpraševanjih o navadnih rečeh ločila, ne da bi eden drugemu- obljubila zopetno snidenje.	,
Ko so se vrata zaprla za Jacques o-m, si je ta mislil: “Ta jie bogat. paše ni nikoli delal. Ta je res nekaka izjema in radi tega se nimam kaj o-d njega učiti. Sedaj pa grem k Sim-onu Lelpir, za njega pravijo, da je obogatel s izdelovanjem pohištva.
* • #
Simon Leloir jie živel v krasni vili v predmestju Autèuil, katero se'je kar zgubavljalo v vsakovrst-
nem cvetju in zelenjavi. Ta ga je sprejel prijazno.
; “Ali veš,” pravi Jacques, da doma v Coudray splošno govore, da si miljonar ?f’
“Da to je res, kar govore; miljonar s|am in še Celo večkratni. ” “In kako si prišel do tega?” “To te bo prav gotovo zanimalo”, reče Simon, smejet se. “Pojdi -z menoj v ono-la predmestje in pokažem ti mojo .tovarno in prodajalne. RaVn» kar, ko si vstopil sem bil ‘odmenjen tja iti. Veš, že tri dn-i- nisem -bil tam!”
Jacques je obiskal Simon Le-loirovo tovarno v Fauborg Antoine. Kako se je -začudil, ko je -pohajal iz enega oddelka v druzega. In kied-o se ne hi žjudil strojem, iz železa in jekla, ki so neprestano in s tako hitrostjo iizdlelavali posamezne kose raznega pohištva. Kaj tacega še v svojem življenju ni videl. Čudil se je delavcem, ki so neprestano, kot stroj, delali v eno mero naprej — brez počitka. In ta šum in drgnjenje ! Ko sta tako hodila po tovarni je opazil, da Simonu vse klanja, Simon pa je samo- opazoval delo in delavce ter sem in tja spregovoril kako besedo s poslovodji.
“In ti, Simon,” obgovori Jacques naivno, kiaj pa ti delaš tu?” “Jaz? -Saj sam vidiš, da samo zapovedujem !”
“Oh, in to ti donaša —”
“To mi donaša, — no, okoli kakih tristo tisoč frankov na leto. " “Brez dvoma, nekoč si tudi sam delal pohištvo?”
“Kaj šfe le! Ne vem, če sem ke-daj v svojem življenju prijel za orodje.”
‘ ‘ No, in -kako. si pa prišel do tolikega kapitala, da si se mogel podali v tako podjetje? To vendar représentera veliko dela, ki stane d-enar. ’ ’ <
“Moj kapital? To ti lahko razložim. Ko sem prišel v Pariz, ni-tem imel novčiča. Iskal sem dela m -dobil mesto knjigovodstva, ki je nosilo 130 frankov na mesec. V tej službi sem se spoznal s o-četom Livron, mojim prednikom in tastom. Y meni je videl inteligenco in nadarjenost. Bil -pa sem tudi tič. Vpe sem preobrnil, najbolj pa me Je veselilo, ako sem mogel kakemu delavcu plačo znižati. Namesto starih delavcev, sem najemal otroke, katerim sem manj plačal, a delo j-e bilo vseeno dobro zgotovljeno. Študiral sem noč in dan, kako bi zmanjšal število delavcev in postavil sem moderne stroje v tovarno, -ki so nadomestili delavce. Dober starček je vse to videl in iz hvaležnosti mi je dal hčerino Toko ! Ko je Livron umrl, podedoval sem njegovo premoženje in sedaj gre vedno boljše in boljše. Pred šestnajstimi leti je imel stari Livron samo toliko, kar je sedajnega pritličja, danes, kakor vidiš imam kot sedajni lastnik še pet nadstropij poleg pritličja.”
- Jacques je verno poslušal in si mislil: Nikakor ne vidim s kakim delom je prišel do tega' kapitala. jAli je mogoče, dk se je stari monsieur Le Camus zmotil? Resnica pa je, da ako si ni pridobil tega bogastva s lastnim delom, so mu ga- pa drugi zaslužili in skup spravili, on pa je samo -zapovedoval.”
Ja-equesu se je začelo svitati.
* -» *
Še -grem k Lever-ju, mogoče se tam kaj več naučim”, si je mislil nekega lepega dne.
časa za obiske Je imel dovolj, ker delal še ni, dasi je preletel za delom že sfcoro cel Pariz. Leloir sam, katerega je bilo sram kmetske obleke mu je jezuvitsko, skiiemžljeno povedal, da bi mu
dal takoj delo, ko bi bilo kako mesto odprto.
Honore Lever je živel v o-snčju mesta, ha Boulevard Montmartre. Jacques ga je izsledil in dobil v pisarni, na mehkem stolu sedečega, čitajoč časnik, na katerem je kar mrgolelo od številk. V pisarni je stala v (kotu Velika železna, masivna blagajna, kateri se jie Jaques kair začudil.
Izročil mu je priporočilno pismo, na kar mu je Lever rekel: “Tvoja povest je zanimiva, moj dečko. Kakor vidim iz Le Camus-oviega pisma si prišehkem v Paris za srečo. Toda . . . kje je tvoj kapital?”
“Moj kapital? tukaj je,” je, odgovoril Jecques, si zavihal rokave ter pokazal -žilaste roke s prominentnimi živci.
Lever s-e je tega čina vstrašil in ko je prišel k sebi se je -začel na vse grlo smejati.
‘ ‘ Pazi se, ali si nor ali me hočeš za nos vleči!?”	1
“Ali ni kapital produkt dela, kakor župan in učitelj pravita? Ali ne postane človek kapitalist po delni?”	,/
Lever, katerega je narava vstvarila za smeh, se je še bolj smejal.
“Tvoja pripovedka je v resnici dobra. Toda neumen si, nor, kakor tudi župan in učitelj ; ko tj povedo nekaj tako absurdnega. Ali si še bedaj^v svojem življenju videl delavca, ,ki je postal kapitalist po delu in ekonomiji? Jaz menim, pravi 'kapitalist, tak ki živi samo na doneskih svojega kapitala. Ljudje obogate vsied diedščime, poroke s bogatimi osebami, s igranjem na borzi, ropom delavstva, ki producira potrebščine, da — toda samo z d-elorn pa ne obogate. Nikoli ! Če sem jaz Nadaljevanje na 7. strani.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: “Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih!” Tako je tudi mnogo zdravnikov, kise po časopisih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne more pomagati, ker ni vsakdo sposoben, da vas zopet pi ivede do popolnega zdravja.
Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je jedino COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kateri že leta in leta rešuje bolestni narod gotove smrti. Ni je bolezni katera bi ne bifa,dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi on v kratkem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravnik ni mogel pomagati, ter obupal nad vašim življenjem in zdravjem. Zatoraj rojaki! Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo-ročuje: Ne pišite tem zdravnikom, kateri se po časopisih samo hvalijo, ter ne zametujte svojega zdravja iu težko zasluženega denarja za draga in učvredna zdravila, ker s tem samo trpite iii si nakopljete prezgodnjo smrt.
Da se pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito iu vsakemu človeku tako potrebno in koristno knjigo:‘‘Človek, njegovo življenje in zdravje,” katero dobite povsem zastonj, 15 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podučila o vseh boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skušnjah slavnega ravnatelja tega zavoda.
V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet iu pomoč, obrnite se takoj edino le na ta zavod, kateri je bil do sedaj iu bode vedno le v korist in rešitev bolnemu narodu. Ne pišite nikomur poprej, dokler niste vprašali za svet in navodilo
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor nstanovitel j slavnega “Collins N. Y. Med i na 11 n st i t u ta” in pi-i satel j prf koristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in . zdravje”.
Milostljivi zdravnik!
Srčna Vam hvala za .poslane mi čudodelne zdravila, po katerih sem v tako kratkem času prehlajenja, kašlja in katarja ozdravil.
Florijan Rak Herminie Pa.
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
Pazi na prihodnji oglas na tem mestu!
ravnatelja tega preKonscnega in rešilnega zavoaa, cer ravnatelj vam aaje zastonj, osebno vse nasvete in pomoč ustmeno ali pismeno. Ne odlašajte toraj več ter opišite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi zastarela, kronična ali skrivnostna, v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko časa bolehate in koliko ste stari, ter naslovile pisma na
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., New York
Bodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravljeni. Vahooni ravnatelj je Dr. S. E. Hyndman.
Pošljite še danes za l5 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
V
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi
Frank Sakser Co.
82 CORTLAND ST., NEW ÏORK, N.Y.
6104 ST. CLAIR AYE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
zmska Zdravila.
PROTI KAŠLJU.
Pokašljevanje je poskus odstrani organizma, iznebiti se ikake razdraženosti v di balih, ki jo navadno povzroči vnetje in sluz. Če želite preg nati kašelj, začnite koj uživati
SEVEROV
BALZAM
ZAPLJUČE
k ima para za zdravljenje raznihlbolesti grla, pljuč, sapnikov in drugih delov dihalnega «ustroja. Kašelj se takoj prežene izpljuvanje se pospešuje, dihanje se olajše in uteši po uživanju balza maf. Ljudje ki so ga enkrat poskusili, imajo zaupanje do njega, ki nikoli ne razočara.
Cena 25c. in 50c.
Vedo Naj Vsi Ljudje”
\ piše gospa Katerima. Kaozorowska, 605 Trombley ave., Detroit, Miieh. kako vzorno zdravilo je Severov Balzam za pljuča, ki gotovo pomaga proti kašlju in drugimi pljučnim neprilikaih pri odratslih in deck Mi in naši sosedje, ga ne moremo dovolj nahvaliti.”
Lekarne imajo v zalogi Severova Zdravila. Vprašajte za Severov Slovenski
Almanah za leto 1910.
Slabo prebavo
povzročajo zapeka, slabost in druge nered-no3ti prebavnih organov in se ne sme nik ar zanemariti.
Severot Želodčni Grenčec
• ! . , , daje zdravo slast do jedi, izpodbuja izločevanje, deluje kot milo čistilo in povrača ustroju moč. Zelo prioorocati slabotnim ljudem in okrevencem. Cena Sl.00.
Oblstne bolesti
^ se morajo zdraviti takoj in 'Ztrajno da se pre-rečijo dolgotrajne in nevarne bolezni. Pazite na s ve reče znake in začnite uživati
Ssferofo Zdravilo za OMsli ii jetra
ki je že leta in leta priljubljeno druž nsko zdravilo za nerednosti obisti, jeter in mjebur-' je. Pripreča nabiranje vodce kiseline, teši vnetje, odstranjuje pritisk krvi in zabranjuj resne bolezni. Cena SOc in $1.00.
Zdravniški svet se daje zastonj.
RAZNO IN DRUGO {
Samomor. 8. ¿n. m. se je v Celovcu v srce ustrelil ženijsiki stotnik ¡Karpluls in je bil na mestu mak tev. Vzrok ni znan. Njegova miada erospa, je v obupu hotela sko-skozi okno a jo je služkinja zadržala.
Siromak Rotschild. Najbogatejši- mož v Avstriji je danes baron Albert Rotschild katerega premo žen j a znaša 11 miljaudi 126 miljo-nov 594 tisoč 673 kron. če. računamo od te vsote samo po 4 odstotne obresti, znaša to na leto o-kroglo 440 milijonov kron, t. j. na nad 1 milijon 200.000 kron. na nad 50 tisoč, na minuto 833 in na seikundo 13 kron. Najstarši sin tega bogataša, Jurij, je v bla znrei, uajstarejša hčerka je neozdravljivo gluha, a najmlajši sir 211etni Oskar se je ustrelil zaradi nesrečne” ljubezni do guver-nantke. — Tako siromak Rots-ch.ild vkljub kupom denarja nima sreče.
Naskok na porotno sodišče. V
Parizu so naskočili takozvani “ A-pahi” porotno sodišče, katero je obsojalo dva morilca, katera so hoteli Apahi rešiti. Porotnike in obremenilne priče so morali redarji spremljati domov.
Oddaljenost meseca od zemlje. Po najhovejšik raziskovanjih je oddaljen mesec od ¡zemlje 384.000 km. —
Čez Kvamer. Tekem- meseca januarja pride zrakoplov e e Bleriot v Opatijo iu misli dvakrat preleteti kvarnerski -zaliv. V zrak se spusti v Preluki, poleti do Lovra-nu in se vrne zopet v Preluko. Tu bodo sedeži in tribune. K tem vzletom bodo vozili posebni vlak iz Gradiča, Trsta, Budimpešte, Dunaja in Zagreba- Za oba vzleta d!obi Bleriot 80.000 K.
Žrtev sleparja. 22 letni Gabrijel Irsifc je podedoval po svojem očetu, bogatem posestniku. 300.-000 K. LudVik Kun ko, mlad mož,' mu je vso to svoto ¡počasi izcukal pod pretvezo, da se mora tudi Trsilk udeležiti ustanovitve kabinetne banke, v kateri bodo sani' ministri im cesarji. Sorodniki limfam so prišli na- sled tej slepariji. Funke je pa v norišnici, ker najbrže simlnlira norost, samo da hi -se- rešil ječe. To se je dogodilo v Buldilmpešti.
Zastrupljen j e z alkoholom. —
5, 6 in 8 let stari' otroci branjevke Ditmer v Koneuburgu so pili v njeni' -odsotnosti orehovaa. Vsi so zboleli in 5 letna Ana je komaj čeiz dva dni ¡prišla k zavesti.
Stroški veleizdaj niškega procesa v Zagrebu znašajo do konca oktobra K 342.719 29 vin. Sam N as tič je pobral 15.000 K, tisk stenografskega zapisnika pa tudi stane krog 60.000 K.
Ženo in otroka umoril. 32 let stari delavec Mari k v Plznu, ki se je bil ravnokar vrnil iz Amerike. je z nožem umoril ženo svojo 8-letno hčerk». Obstal je, da je že no usmrtil radi/ ljubosumnosti’.
Oče, hči in unučica se poročijo ha eden dan. V Lindenhofu pri Zittau-a ha 'Saškem so1 bili ta teden izbrani otee, hči in imučiga, ki šo se Pne ga dinie poročili- Oče je čutil potrebo, se četrtič poročiti, Ida,si je že 72 let star, hči je 46 let stara vdova, a njena bed je še čisto mlada.
1,200.000	K za konja. Mr. Fai-r-enu v Londonu je bilo ponudenih
1,200.000	K aa njegovega konja a je ponudbo odbil. To se je sedaj ntaj Večja s vota, ki je bila kdaj pomudena za kakega konja. Znano ja samo, da je bil neki konj FLyiihg Fox ¡prodan -za milijon frankov.
Neverjetno, a resnično! Protiklerikalni prelat. Vsi rimski listi ¡priobčujejo vest, da je .umrl v Rimu- bogat prelat, ki je bil zelo /znan med občinstvom. V testa-me.ntu j-e skoraj vse zapustil svojim sorodnikom1. V posebnem bodici lu pa 5000 frankov družbi Giordano Bruno, ki je izrazito pro-tikl'erikalba in deluje tudi prot: klerikalizmu. Vsi so mislili, da sc je ienoantfi'1 prelat v kodieilu -pa-peža-reveža.
Libuče. (Nesreča.) Dne 9. liisto-pada je dninar Andrej Po.stelrtrik pri napravi jan ju stelje tako nesrečno padel iz drevesa, da si, je prebil črepinjo. si zlomil roko in •nogo ih «e s sekiro težko ranil. — Vkljtrb takojšni 'zdravniški pomoči je ¡malo upanja, da bi ozdravel. * *
V Za.rzueli na Španskem je zgo
•■elo gledišče. Do seda j še ni zaznamovati človešl^ib žrtev.
Vojvodo Brolie, ki je stotnik pri 15. huzarskem ¡polku na Francoskem, so zaprli, ker je pretepel vojaka.
Radi ljudožrstva. V Kilvi, -obrežnem mestu nepišlkte kolonije na Vzbodlni strani Afrike, se je vršiia javna obravnava proti petim zamorkam, ki «o zaklale 131etega ■dečka, mu snedlo ušesa, nos in srce izpile dečkovo kri, samo da bi potem znale c oprati. Po ¡končani obravnavi se je javno vseh pet obsojenih obesilo.
Samomor vojaka. — V vojašnici na Travniku v Gorici se je. obesil vojak-rovinee 47. pešpolka > imenom Frane iSchauperl, doma iz Brucka na Muri. Obesil se je v ¡skladišču iza drva. Ko so njegovi tovariši videli, da Sdhauperl -ni, so ga začeli iskati ten našli •mrtvega.
Iz tira je skočil vlak na poti mied Tivoli in Riimom in 6 vozov je padlo čez nasip. 10 oseb je težko, 20 lažje ranjenih.
Sleparji v uradnih talarjih. — Trije mladi sleparji meid njimi Lothar Lütge, ki je ¡bil svoj čas risar “na sodniji, so pred nekaj tedni iz sodišča v Berolinu ufcra dli razne sodnijske talarje in kalite. S to1 ukradeno obleko na sebi so nemoteno prefokali nekaj sob, izmaknili nekatere računske formularje in -sodnij?,ki pečat. Ponarejali so potem račune in 'hodili po dteželi -kot biriči- ter jemali -denar. Osleparili so v 30 slučajih Občinstvo za. 3000 mark. Dva sta bila kmalu aretirana v Berolinu, tretji, Lütge, pa na Dunaju, E ded sleparjev je šel tako daleč, da se je predstavil na sodniji nekemu sodniku kot odvetnik ter ga uspešno napumpal za precejšnjo svoto.
Kneza Dolgorukega so zaprli v Lugi, guberniji Nowgorod, v Rusiji, z njegovo ljubico vred radi tatvine javnih listin. Dolgoruki je bil pomagač ¡policijskega šefa.
Tihotapska ladija. Britiski kri žarki “Fox” se je posrečilo zajeti v perzijskem zalivu tihotapsko ladijo, ki je peljala s seboj 1200 pušk in 120.000 nabojev.
Vagon eksplodiral. V bližini O-ruiro v Boliviji je eksplodiral med vožnjo vagon z dinamitom. 19 o-seb j.e 'ubitih, 360.000 K pa škode.
Da dokaže svojo nedolžnost se je vrgla pod vïaik meščanska deklica . Rožica iSamibolek iz Varaždina. Ker so ji lastne sorodnice pr-edibaicivale nepoštenost in razuzdanost, .se je vrgla pod vlak in tako našla smrt. Materi je zapustila ¡pismo, v katerem prosi, naj se jo 'zdravniško, preišče, in izkazala se bo njena nedolžnost. — Kaj vse store zlobni jeziki!
Krvav krst. V nekem kraju gouverne m en ta Don se je mislilo dati krstiti židovsko dekle ; Židovi iz vasi' so. pa udrli v cerkev in mlado dekle s silo spravili od krsta. Na to je nastal pretep, pri •katerem! jih je baje bilo več ubitih na obeh straneh,
Irredentovsko slavje v Milanu.
V	gledališču v Milanu so razvili zastavo irredentoveke-ga društva “iPatria”. Pri terni se je govorilo tudi proti dinastiji, Nastopil je re,p ubliikam ec Barzi.l ai.
Vohunstvo na Francoskem. Natakarja Louis Parisota ¡so aretirali ravno v trenutku, ko je v Parizu stopil .na vlak, hi se je peljal v Nancy. Pri njem so dobili 11 dokumentov glede deželne obrambe. katere mtu je dal Meki artilerijski vojaki.
Neki vojaški novinec, Čeh pri
topo ličarskem polku št. 9. v Jožefovem ni- 'hotel priseči na dan prisege 1 m. m. Odvedli so ga v zapor. V njegovi obleki so našli več pisem, v katerem se ga je rotilo, da ne sme priseči.
Višjesodni svetnik — defrav-dant. V Ivronaehu na Nemškem so pprii pred enim ,m!e.seeem vpo-kojenega višjesodnega svetnika Greinerja, ker je zapravil mnogo pupilamega denarja.
Učitelj — defravdant. V Plzna na 'Češkem je vklr.adel kot blagajnik posojilnice učitelj Štulik
50.000	K in pobegnil.
Rudarji v Avstraliji stavkajo.
V	nobenem premogovniku v New-' Oastle in Maitlandu se ne dela
Do sedaj stavka 12.000 rudarjev. 20 ladij ne more radi 'tega 'odpotovati in raizni parniki so vstavili vsak promet.
Zadnji moški potomec Guten-berga, izumitelja tiskarske ume:-no-sti, general artilerije in gene ralni adjutant würtenberskega kralja. Henrik pl. Molsberg je u-mri! v Stuttgartu.
Shackleton, 'ki bi bil kmialu od kril južni tečaj, je angažiran že
za 83 predavanj. Svoje potovanje ¡bo moral ¡popisati najmanj 12J krat, kar pomen ja enako število banketov, na katerih ¡bo mora! Sehakleton odgovarjati 120 bral na napitnice. Najprej bo predavat na Angleškem, potem na Francoskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Ameriki.. Na tem potovanju napravi ¡Sihackieton pot, dolge .32.000 hm, in izgovori, kakor je nekdo izračunal 1,200.000 besed. Ako bi predaval zaporedoma, bi moral nepretrgoma govoriti sedem dndj, 16 ur in 30 minut.
Burna občinska seja. V Vale-longi, ¡malem ¡kraju v Italiji, so se začeli -občinski ¡možje prepirati pri točki o nakup« nekaterih kolov m lanteme. Iz prepira je na-stal pretep, mahali’ so s stolicami, posluževali se bodal in celo samo kresov. Župan 'Vuono j'e ustrelil starešino Gailvija. Ko so -prišli karabinjeri na lice mesta, so dobili ¡na tl/eb samo ranjence in ubitega Galvija, vsi drugi neramjeni občinski svetovalci so jo popihali, a županom na čelu.
Nadalje vanj e ilz 6. strani, delal? Moja sredstva so bila mala, toda s pohlepnostjo po bolj šem, sem jih pomnožil, pa ne s poštenim delom. Delo, to je dobro za te, za revne in za neumne. Pametni ljudje stone kaj druzega — ¡kakor jaz na primer.”
“In kaj ti delaš?”
‘ ‘ Špekuliram. ’ ’
“Ka-a-a-j?”
‘‘Aha, iz kmetije prideš -r Špekuliram na borzi, cena se dviga in pada — o tem si menda že slišal v Coudrav ‘l Tam so tudi kapitalisti, ali vsaj ljudje, ki mislijo, da so kapitalisti, če le dobe 50 frankov najemščine. Pred par dnevi siem moral imeti gotovo svoto denarja in zato sem prodal moje “zlate delnice”; dobil sem zanje dobro ceno, petdeset tisoč frankov več -kot sem pa za nje dal. Te “zlate delnice” sem kupil za časa Borskie vojske, ko je pala cena. Pri tem kupu sem dobro zadel. Doli v Afriki pa se trudijo neumni rudarji dan in noč. -da še več zlata za nas na dan spravijo.”
’Za trenotek je zavladala tihota, katero je kmalu Dav er skazil. Vstal je in rekel Jacquesu:
“Najibrž, da iščeš sveta? Dal ti ga bom, kakor resnično pred teboj stojim in če hočeš, postaneš lahko moj' učenec. Če si inteligenten, ti bom. kasneje posodil denar, da boš tudi ti postal kapitalist. Če; si zapustil Coudray v ci-polih, boš se povrnil s lakiranimi čevlji in si v sredini mesta sezidal krasni chateau. Obišči me jutri, ob eni uri bova šla doli na borzo. ”
• * « #
Jaeques se ni brigal in tudi ne obiskal teh treh mož, ki so v miru vživali naslade in sadove svojega “dela in štedenja”. ¡Sovražil in črtil jih je iz vsega, svojega poštenega srca, Per razumel je, da je žrtev Jeh tatov.
V neki veliki tovarni je dobii delo navadnega dninarja in tam je delal ¡že več miesecev, v katerem ča>su miu je skušnja potrdila resničnost opazk ciničnega Leve-ra. Periode brezdielav-nosti so mu snedle vsak prihranek.
(Nekega dne pa se je vrnil v rodno mesto — suh — poparjenega srca, v katerem so se podili o-blaki revolte. Še daj -poučuje svoje sodruge, poljedelce — katere j» organiziral v unijo — o nečem, kar jih ni ne župan in ne učitelj nikoli učil; namreč da delavstvo producira kapital, kateri pa v rokah kapitalista repreZtutira delo drugih. ________________
PRODAM
40 aikroiv sveta, ležeč 5^4 milje od tukaj, 1 miljo od druzega mesta, šole Vz ¡molje, visoka ravan jako malo valovito. Svoječasno. cel kois v polju, sedaj Idelomia preraščen- z grmovjem in mladim drevjem. Svet je divetretjlne brez kamina enabretjiua potreseno z hameni, a me- pravilno kameniit-o. Cena $3.24 akeir -ali $130.
Kedoir si ga želi ogledati in m: pove, da ni denarja vreden, dob; ga zastonj in še voižnjo povrnem. Svet meji drugim Slovencem.
Opclz^rjam dalje, mnogoštevilne Slovence, posestnike tukaj in in razstretone po vsi-h krajih, da December je .splošna spoved v-Tax Office, da vsak napravi .svojo prokleto dolžnost, davke pla Sati. da po nepotrebnem sheriff ne služi.
F. Gram, Naylor, Mo.
AVSTRO'AMERIKñNSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


i
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A.
Oceania..........I. dec. 1909
Argentina........8. dec. 1909
Laura..........22. dec. 1909
M. Waghlngton 29. dec. 1909
“Laura in “Alice” sta «ova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “Soiie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: UST Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
GLAVNI
ZASTOP ZA
AMERIKO
Pheip Bros. «k Co.,
2 Washington St.,
New York, N. Y.
Direktna zveza z AVstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi par obrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 Hf
La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 Hi
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano ua parnikih dražbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, | na 71 Dearborn St. Chicago, lil.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, lil.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje,
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD UNIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
CA ■* SVIANIA(na..V.' .vii.ake)
Največji parnik na morju
CARONI A(dvavijaka)
Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
Carmania zapusti New York, 6. nov. y 22. jan. y 5. marca.
Caronia pa 27. nov., 8. jan. in /9. febr.
CUNARD
Ogrsko-Ameriška Linija
N ew York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATIUA.13000 tonov
PANNONIA..10000 tonov
ULTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP C0 , Ltd.
F.0. Whiting. Mgr.Western Dept.
$. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL,
ali na lokalne agente vseposvod
Ne odlašaj do prvega januarja. Tvoj denar bo služil obresti od prvega dne v mesecu.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
Imamo odprto ob soboto večerih, da pomoromo in olajšamo vaš sklep.
Govori se v polskem in češkem jeziku.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SlOTeittto-anilßite sloynice, Sloyensfco-angMfceia tolmača in AnileMoTeMega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA,
S38 W. 145 St. New York, N. Y,
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
lovensko Narodno Samostojno i Društvo NC
V RAVENSDALE.WASH.
U STANOVL JENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
tav 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aližensKe I8k SOLI D GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čus. primerne ^delavcem na železnicah. .AMČENAZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Šlačaš $35.00 za ravno taksno uro ako 30 kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlači verižico in n^ivezek darujemo z vaako uro.
EXCELSIOR WATCH CO
505 ATHEN/EUM B LD G, Chicago
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik
323 North 8th Street
nasproti pošte
SHEBOYGAN, WIS. Phone295 Green
Irgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
M. KARA
1915 So. HALSTED ST
med. 19 St. I« 19 PL
Vam je na razpolago pokazati svojo naj bolso zalogo
jesenske in zimske oMe.
KRIST IN RIM. KUT. CERKEV.
(Nadaljevanje.)
SVETOPISEMSKI DOKAZI.
Dokaz štev. 17.
Rim uči, da je Kriist imenoval Petra za glavnega apostola in glavarju cerkve, kakoir se vidi in čita v katekizmu krščanske doktrine, št. 3, katerega je spisal Kinkead. Na straneh 105 in 106 se čita sledeče:	“Papež je vidni glavar
Cerkve, ker isti je naslednik sv. Petra, katerega je Krist imenoval za glavarja apostolov in vidnega glavarja cerkve.” Ta rimska vera v suprema« j o sv. Petra je tako splošna, da spldh ni potrebno dajati drugih dokazov, kot ¡kar sem gori omenil.
Pionovno se zatečem k sv. pismu. da dokažem, da je Rim zmotljiv, dokazujoč, da Peter ni imet nobene višje oblasti od drugih a-postolov.
Jezus Krist, ni priznal nobenega apostola, da bi bil nad katerim drugim, nasprotno pa je učil, da ai naj ne laske prvenstva, kakor je razvidno iz Mat, v 23. poglavju.
V. 8. “Toda ne kličite se “rabi”*; Iker eden je vaš mojster, to je Krist, in vsj drugi ste bratje.
V. 9. In ne kličite nobenega za vašega očeta na zemlji, ker eden je vaš Oče, ki jie v nebesih.
V. 10. Tudi se ne kličite za mojstre: ker eden je vaš mojster, samo 'Krist.
V. 11. Toda oni, ki je največji med varni, naj bo vaš sužen.
V. 12. In kdorkoli so povišuje naj bo ponižan, in oni, ki se ponižuje, naj bo povišan.”
Kaj najt bo še bolj jasno in direktno.? Krist pravi (govoreč svojim učencem) ne kličite nobenega človeka na zemlji za svojega očeta; tudi ne pustite, da se bi vas 7 val o mojstre in zopet vsi sto bratje in kdorkoli se povišuje naj bo ponižan.
Celo Peter sam ne priznava nobene vzvišenosti nad drugimi a-postoli in v svojih spisih niti ne namigne o talki oblasti, nasprotno pa govori o sebi ¡kot navadnem a-postolu.
Sedaj bom pa še dokazal, da Peter ni bil od Krista postavljen, da uči njegovo vero med Rimljani ali drugimi narodi, temveč, da pravi rimski apostol je Pavel.
Peter je bil izbran za apostola obrezancev to je narodov, k; so imeli navado- oziroma obred obrezovanja to so- Judje, a Pavel pa je bil Apostol Gen til o v (to je za vse druge narode, ki niso bili judovskega rodu in ti so bili tudi Rimljani). Tako je Krist sam odločil, vsi apostoli so* priznali te pravice in med njimi tudi Peter. Potem takem, ako rimska cerkev že hoče imeti svojega prvega glavarja, bi bil po. vse j pravici Pavel, apostol Gentilov. kar pa Rim zanikuje.
¡V aetu< 26—16 čitamo, da je Krist rekel Pavlu ob času spreo brnenja**, da naj vstane, da je on (Krist) napravil, da se spreobrne, iker želi da postane razširjeva-lec njegove vere. Poglejmo- kaj sv. pismo- pravi o Pavlu, radi razširjanja Kristove vere med Rimljani:
“V. 17. Povzdigujoč te izmed ljudstva iu Gentilov, med katere te pošiljam.”
'Gal. 2—7. “Toda nasprotno, ko so videli, da razširjanje -vere med neobrezanimi je ‘bilo izročeno meni (Pavlu) in med obrezanimi pa Petru itd.” "VI 9. “In ko so- Jernej, Cefas in Janez, ki so zgledali kot stebri uvideli milost, ki se mi je -dala, podali- so meni in Barnabi -desnico bratstva, da mi gremo med -nevernike (kiar je bil Rim takrat) in oni med obrezance (Jude) .
Drug dokaz, da Peter ni bil poveljnik ali glavar je dejstvo, da so apostoli poslali njega (Petra), da stori razne stvari. Kaj tacega nrav gotovo- ne ibi storili, če bi bil Peter glavar in imel kako višjo oblast nad: njimi. Akt 8—14. “In ko so apostoli1, ki so bili v Jeruza-lemu', slišali, da Samarija je spre-iela božjo besedo, poslali so k njim Petra in Janeza.”
Peter, če je bil prvi papež, kot Rijn pravi, da je bil, bi moral po oravici predsedovati pri vsih aP°-
* Judovski duhoven.
** Sicer pa -zgodovinarji zani-kniejo, da je Pavel kedaj govoril s Kristom, a v tem razmotrivanju se moram držati sv. pisma.
stotakih- konferencah in zborih. Toda on ni tega nikoli trdil in so drugi apostoli predsedovali, kar je pozitiven dokaz, da Peter ni imel nobene višje oblasti nad drugimi -apostoli.
Sedaj pa preglejte sledeče toč ke:
1.	Krist pravi, da oni, ki se -povišuje, naj bo ponižan.
2.	Peter sam pravi, da on je samo edem Krite bovih učencev oziroma apostol in ne priznava nobene supremaeije.
3.	Krist je Petru izročil apostol-stvo Judov in Pavlu pa apostol-stvo Gentilov,
, 4. Apostoli, med temi tudi Peter, so priznali Pavla za apostola Gentilov, toraj glavarja vseh rodov izven judovskega Todu.
5.	Apostoli so poslali Petra v Samarijo, kar seveda me bi storili, ako bi bil Peter nad njimi.
6.	Peter ni predsedoval pri apostolskih sejah- in si tudd ni lasto-val nobene take pravice, kar bi sicer bila njegova dolžnost, če bi biil njihov glavar.
Dokaz štev. 18.
Rim uči, d'a Peter je -bil nezmotljiv in to nezmotljivost so po njem podedovali rimski papeži. Sedaj bom pa dokazal, da je bil Peter zmotljiv, da Peter sam ni nikoli trdil, -da ni zmotljiv, s čemur pa -b-o zopet dokazano, da Rim se je zopet vrezal s tem ko trdi in uči, da so papeži nezmotljivi.
Kardinal Gibbons, v svoji knjigi “Thie faitb of our Patihers” na strani 151, govoreč o Petrovi nezmotljivosti, vtakne sledeče besede v Kristova usta: “Thou O Peter shalt be tke foumdation of t-his Chuirch. It eshali never fall, be-c-ause thou1 sbalt never be shakem.!
Kako ‘blodenje! Kardinal Gi-b-b-ons ima res slab spomin! Škoda tako. učenega (?) rimskega cerkvenega dostojanstvenika, -da se taka “nazarensko” blamira!
V jedkem: prejšnib dokazov sem d-okStzal, da je prvi del kardinalovega govora ali trditve, da jc cerkev zidana na Petru, napačna. Kar'-se pa tiče drugega dela. ki sc tiče Petrove nezmotljivosti, ali kakor kardinal pravi, da Petra se ne bo nikoli omajalo, bodemo kaj kmalu' videli, kako grozno seje'-Peter tresel, da celo tako, da je Krista, svojega mojstra zatajil. Če se j-e pri tem omajal (zmotil) prepustim sodbo čitateljem.
Vsakdo se še spominja zgodb sv. pisma in prav gotova tudi o-nega viharnega dogodka na morju, ve pa ne kaj stoji v sv. pismu zapisano. Toraj:
Mat. 14—28. “Peter mn je odgovoril in rekel, Gospod, če si resnično ti,'zapovej mi da pridem k tebi na vodo. V. 29. Krist mu je rekel, da naj pride. V. 30. Ko je pa on (Peter) videl, da je vihar močan, se je bal; in ko- se je začel potapljati, je jokal, rekoč, Gospod, reši mie. V. 31. In takoj je Jezus stegnil svoje roke in ga prijel in mu rekel. O ti, ki imaš malo vere, zakaj si dvomil?”
Pri tem degod-ku je Peter dvomil nad Kristovo zmožnostjo in pokazal, da v njega dosti ne veruje.
(Pri neki drugi priliki 'se je Peter zmotil tako daleč, da je hotel Kristu zapovedovati in Krist ga imenoval “Satana” (V. 23.)
Kuk. 9—33.	“. . . . Peter je
rekel Jezusu, mojster, dobro je za nas, da smo tu; in dajmo napraviti tri tabernaklje; enega za Te, in enega za Mozesa in enega za Elija. ne vedoč kaj je rekel.”
Tu je Peter sam pokazal svojo zmotljivost, ne vedoč kaj jie blebetal, predlagajoč stvari, ki so bile izven reda.
Nadalje čitamo v Mark 14—33. “In on (Krist) je vzel seboj Pe tra, Jerneja in Janeza .... V. 34. In jim je rekel, moja duša je žalostna do smrti; čakajte tu in čuvajte.
'V. 37. In -prišel je, ter jih našel speče in je rekel Petru, Simon, ali spiš? Ali nisi mogel čuvati eno uro?”
Tukaj se je pokazal Peter (s Jernejem in Janezom vred) da je zmotljiv. To se je zgodilb na vrtu Gecemani in ker .niso pazili rezultat je bil: V. 41. “Sin človekov (Krist) je izdan”. Peter, katere ga je Krist prosil, da pazi med časom, ko se je on odstranil, da moli, je spal in Kritet je bil izdan.
Dalij© prihodnjič.
AM mM/m AM AM AM	AM AM AM AM	mLo ivL »A« a(a »JLm —'«L -.6» .1. - A— .A. Jh .
^ V T3T	TT W W	V T|7 TJT TJ7 *47 TIT 7|f ?
*
*
*
*
*
*
*
Obleke
svršnikif
V nobeni drugi prodajalni ne dobite tako velike izberi dobro ^ napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blaga vsakojake barve.
ENA
* *
* * *
*
* * 4-
VOGAL BLUE ISLAND *5“
*
f
Jelinek
i Mayer j
LASTNIKA ^
4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4» 4» 4$ 4* 4$ 4* 4* 4$ 4* 4* 4* 4* 4$ 4*
a» $25
I 18 CESTA
Rojak, kateremu si dal “Glas Svobode”, da je čital, je priprav-’ton naročiti se nani. Pojdi k nje-mu in videl boš, da je res.
63 CD
* u S
cC bi
o
>o
•1-8
o <
o
tol
CJ
s
O
cc
»o o
>
- C3
S N
£5 »O
n >
•'—« o « ~ ^ CC to-
•fM
I439 W. I8th St.
nasproti
%tog*af ö, s. Ä. dvorane
Nikdar Več Take Prilike!
URA IIS VERIŽICA s priveskom (medaljonom] s pismeno g-aranci jo za deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj $17.00, stane sedaj pri nas
SAMO $4.75
Ura je naj novejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima najbolje in najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kameuov (rubinov.)
Verižica s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platirana s pravim zlatom. Privesek v tereg- lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj tao in verežico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošiljatvijo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike pošljemo zastonj.
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
NEW YORK AUCTION CO.
436 East 67th Street,	New York, N. Y.
POZOR!
Naznanjam sl. občinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino 8 čevlji In raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
JOHN ERHIENC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin
►
ALI SE BRIJETE DOMA?
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vifte. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev naSeh britev na katerih se Čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem eveut slučaju. 6e celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Zn nnroA-nine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
t ► ► ► ►
t
JOS. KRAL I
-419-421-423 W. 18th St.. Chicago. 111. £
ZALOGA POHIŠTVA.
Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.