áf^f^ ^QlCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ ^ Prví predhodnik tednjk Cobsniec veta igoo PETEK, 10. MARCA 2006 Leto LIX, št 20, cena 200 SIT, 16 HRK, 1,21 EUR urpdkica: Časopis izhaia obtorkih in ob pnKm naklada: 22.000 izvodov X« s is K It. LA-S-\ • V • biatlonci Na Pokljuki so se v sredo zaíele tekme svetovnega pokala v biatlonu. Organizatorji so imeli največ težav z novozapaditm snegom. maia bfcktonctli iiar Bjorndalen, zmagovalec posebej, medletn ko je per- ...................................... sredine sprintérské preizkuš- fekdonist z Norveškega zatr- Pokljuka • Na Pokljuki je za- nje. To je bik njegova tretja dil, da bo vztajal še do Van- zmaga na Pokljuki» tokrat ne couvra leta 2010. padlo toliko snega, aa ga ru-majo več kam dati. Največ te- v čevljih slovenskega proizva- Žal pa po sredini tekmi žav ie povzročil marljivim jalca, saj jih je pred letošnjo niso bili zadovoljni v doma- pokljuškim delavcem, ki so sezono zamenjal za domače- Čem taboru, saj se prav nobe- itneli pri pripravi prog zato ga. PokJjiika pa je že po prvi nemu izmed trojice Sloven- obilico dela. In če je sneg za- tekmi dala še nekaj, česar cev m uspelo uvrstili na so-godel organizatorjem, pa je niso dale olimpijske igre. 2a bolno zasledovalno preizkuš-poskrbel, da je bilo prizorišče prve postaje biatlonskega svetovnega pokala po tekmah na olimpijskih igrah kot v pravljici. Na uvodu je svoje dodalo še sončno vreme. zmago sta se namreč borila njo. Konec tedna organiza-večna rivala, že omenjeni torji pričakujejo tudi Še več Bjorndalen in Francoz Raphael Poiree. Slednji je bU na koncu izredno zadovoljen gledalcev (ob nakupu karte so deležni brezplačnega prevoza z Bleda do prizoiišča in Kot v pravljici se je verjetno počutil tudi Norvežan Ole Ei- ere odloča po vsaki sezoni tudi z drugim mestom in de- nazaj) in upajo, da ne bo no- , da se o nadaljevanju kari- vih snežnih padavin, ki jim i povzročile dodatne težave. Ole EInar Bjčrndalen je na Pokljuki zmagal še tretjič. Pravi, da se pri nas dobro počuti. Radovljiški primer v Svetu Evrope Radovljiška občina je program ukrepov za življenje invalidov predstavila Svetu Evrope. CvFro Zaplotnik Radovljica • Svetovalka v činskem oddelku za družbene dejavnosti Majda Dež- man je včeraj v italijanskem mestu Saio' na plenarnem zasedanju odbora za socialne zadeve, ki deluje v okviru kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, predstavila radovljiški program ukrepov za neodvisno življenje invalidov kot slovenski primer dobre prakse na tem področju. Predstavitev. za katero je dola pobudo Skupnost obiin Slovenije. bila hkrati tudi priložnost za preveritev možnosti evropskega sofinanciranla tovrstnih projektov. Kot je znano, so v radovlji- jeli program ukrepov za nji- komisijo za invaJidska vpra-ški občini pred več kot dve- hovo neodvisno življenje, žu- šanja, ki jo vodi svetnik in ma letoma pripravili analizo pan lanko S. StuSek je kot podžupan Jože Rebec, obči-o položaju invalidov in spre- posvetovalni organ imenova] na pa je od Zveze delovniii invalidov Slovenije tudi prejela listino "Občina po meri invalidov". V zadnjih dveh letih je za sofinanciranje programov devetnajstih socialno humanitarnih in invalidskih organizacij ter za odpravljanje ovir za invalide namenila skoraj 66 milijonov tolarjev. Z N^radnjo osebnega dvigala so invalidom olajšali dostop v osnovni šoli v Lescah, v poslovni stav])i na Kranjski cesti ij v Radovljici in v občinski stavbi v Radovljici, letos ga bodo vgradili v Graščini, načrtujejo pa ga Dvigalo 2a invalide v poslovni stavbi na Kranjski cesti. tudi v stavbi knjižnice. POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA Qjm CcmnJsIcA ^ Banka GërlitzéN NOVO( er^z čakanji dir«ktnQ nft smu^iiie* Zveć^r t imučml do pirfciriiia* iz^oi s 4«(oct^tt AtnfiAh • KlotCf^k H {M km) 11 J eu tm ncvocapadicf ft sn^jS OtroilQ dnevna Icart» x bonom sdmoCir JOl J V vr sn Va^v^I^iV pa f^xup^ éfit^fif kttif 49O1 M iO 4S) pri Kleit^rlt Popvst do ^ ov^b^boo im^Ki 4 x 3 V torek V Gorenjskem glasu vse o dohodnini 20 OD AKTUALNO ; GORENJSKA Zaradi ptičje gripe Trasa obvoznice pojemo manj perutnine : je določena Največji slovenski proízva^aJec píS* ćančjega mesa zaradi pt<č|e grip^ prodal 2d deset odstotltov manj pc-rjtr^ine. Violah in gosulnah pa pravt-JO, da 2dnrman|e za jedi 12 perutnine m manjše. Zařadí bolsznl ni r Zi prepah, pravtjostrokovnjaki, 3 za p0|ar>$k0 odvozhko v ^kof* I Loki j« potrjena, so povedali na D)* rekciji za ceste, sa; je odlok o lolcaci)* ikem rtèifXù sprejel. Će iastniki zem-Iji^ć r>e bodo podprsali kupoprodaj* r>ih pogodb, jih čaka razlastitev, so pojasnili na direkciji* 7 KRONIKA Zgorela polovica vrtca v sredo zgodai zjutraj je v vrtcu ježek na Trsteniku, kj Ima prostore v skem dorr»u, izbruhnil požar, Nd srečo ga je opazil voznik avtobusa, ki odhajal v službo. Kriminalisti domnevajo, dâ le bila vzrok za požar napaka na elektn£n< napeljavi na neonski 10 RAZGLEDI Gorenjci bodimo oka I patrioti Corenjskt posUnci ie moramo zave* dati, da so nas izvolili ljudje v tej vo< Mm enoti, zato moramo regijske in» terese postaviti pred osebne in politične, pravi poslanec SLS Mihael Prevc, ki je sedaj predsednik Kluba 13 VREME Danes bo oblačno s snežnim padavinami Jutri bo spremenljivo oblačno. V nedeljo bo ^utraj zmerno oblačno, a se bo vožnje zjasnilo. -5/5°C • * 4 jutri: spremenljivo oblačno CN O KO (N if) 2 POLITIK dan ica. za vrl (S^g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 10. marca 2006 KRATKE NOVICE tržić Predsednik znova Borut Sajovic Na volilnem zboru članov LDS Tržič so izvolili novo vodstvo m smernice za jesen ne vo lltve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen poslanec mag. Borut Sajovic, ki je v nagovoru poudaril, da Tržič takšnega zaostanka v razvoju za drugimi gorenjskimi obrnami ni beležil Še ni> koli v svoji zgodovini, Zato so spremembe v vodenju občine po dvanajstih letih v Tržiču nujne. Razvojni zaostanek je opaziti v go s pod rs ki rrt nazarlov^ínju podjetij in rato nîrkpm řiv« Ijenjskem standardu občanov. Občina je v zadnjih dvanajstih letih izgubila več kot 2.500 delovnih mest Občinska oblast nima posluha za potrebe večine društev in krajevnih skupnosti, športni objekti so v katastrofalnem stanju, Tržič je ena redkih občin brez nogometnega igrišča, drsališča in pokritega bazena, grozi pa še, da bo izgubila tudi odprti letni bazen. Kljub temu morajo občani plačevati naidražje položnice v regiji. LDS Tržič bo nastopil na lokalnih volitvah 2 ekipo, ki bo ahko zagotovila razvojni zasuk v občin? in nov veter. D. Ž. lj ugljana Vitomir Rožej novi predsednik sveta AS Po prvem rednem kongresu v Kamniku se je na konstitutivni sej sestal Svet Aktivne Slovenije. Svet trenutno šteje 2i Članov, svetnice in svetniki pa so za njegovega predsednika izvolili Vtom ria Rožeia. Do konca meseca bodo menovali tuGi predsednika in Člane volilnega Itaba za bližajoče se lokalne volitve in predsednika in Člane novega programskega sveta stranke. Aktivna Slovenija načrtule, da bo na jesenskih lokalnih volitvah kandidirafa v veČini slovenskih občin. D. 2. Kranj Na mestih odločanja èe premalo žensk Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, je vladni urad za enake možnosti v Sloveniji znova osvetlil položaj žensk pr na$. Področja, ki so 2 vidika enakih možnosti žensk In mošk» pri nas v primerjavi z evropskimi državami uspešna, sta vi» soka stopnja zaposlenosti žensk in nižje razlike v plačah med spoloma, manj zadovoljiva pa je zastopanost žensk na mestih odločanja v politiki, gospodarstvu in javni sferi. Sve- tovno povprečje glede deleža žensk v parlamentih je skoraj odstotno, v evro državah 2Vodstotno, pri nas pa le nekaj nad 12 odstotkov. Največji delež Žensk v parlamentu ima v svetu Ruanda (skoraj 49 odstotkov), od evropskih držav pa Švedska (45) in Norveška (58). Z zagotavljanjem enakih možnosti spolov skušamo tudi v Sloveniji omogočiti laž|e in kakovostno usk ajevanje družinskih in poklicnih ob* veznosti družinskih Članov. Pozornost Urada za enake možnosti je v zadnjem obdobju usmerjena k spodbujanju očetov za aktivnejšo očetovsko vlogo. D. 2. Celovec Knežji kamen v deželnem dvorcu Knežji kamen, simbol ustoličevanja karantanskih knezov, so ta teden iz poslopja deželne vlade na avstrijskem Koroškem v Celovcu premestih v dvorano grbov deželnega dvorca, kjer ga sedaj lahko vidi širšs javnost. Knežji kamen je dal lani iz ko* roikegd deželnega miuzeja v vladno poslopje preseliti deželni glavar jorg Haider, ker ga je razburi a načrtovana upodobitev tega simbola na slovenskem kovancu za dva centa. D. Ž. ALnrovn ii« ^jwí B6LI VRHOVI DOLOMTTOV 11.3, BENmC Z OTOKI 2s.3., POMOD NA TI^ŽAŠKEH krasu b.4, NAKUPI VTMTU 11.3v SKOKI V PUUaCi 18. In 19.3. vtĆDP»tv»ii iii.en AVANTUftA v ĆRM OOfll 9600RAC V OVCH onbh SARAJCVO - M^ÍAmCA AILTM 21.4/23.4, SOfĆNA SICILUA 2s.4. - iS., SOMČNA StCSUlA Z LETALOM 27.4. -1.5. ČAR lEZCR IN OTOKOV LOMdARDDE 29.4. • 30.4., dACA S ĆAM BOMNSKEGA JBERA 29.4. • 1.5. ftlubt NOVIGRAD 13.5.-20.5., KRF ie.6.-2s.6. «rafu 04 / 20 13 220, «$k. loka wjixtosjs, •ttádovuka 04/$3 20 449. • -nhi 04/s9 7í îsc, •ijumjw* 0w 2306 so«. »bltd m/g7b0 420 Izžrebanci nagradne križanke ŠPORTNEGA DRUŠTVA ŽELEZNIKI Tri vstopnice za bazen v Železnikih so dobili: EMIL KRAN]C, Kaiuhova ul. 3, 4000 Kranj; MATEjA DEMŠAR, Rudno 45, 4228 Ž elezni m MATjAŽ KRIŽNAR, Reteie 127, 4220 Škořa Loká. Želimo vam veliko užitkov! Pravica do v • v sirsa v državnem zboru je poteka a javna predstavitev mnenj o vladni noveli medijskega zakona, ki jo je sklica predsednik par amentarnega odbora za ku turo, šo stvo in šport Branko Crims na pobudo koalicijskih strank. Dan ica Zavrl Zle 61 r venije: "Določilo o poprav- .....................................................ku je sponjo predvsem z vi« Ljubljana • "Razprava bo po- dika, da te pravice posamez-magaJa razpihatj megio ne« nik ne bo mogel realizirati, znanja, ki je bila zasejana s pa^ pa bomo z njim dali strani predsednika Dništva možnost ekskluzivnega na-novinarjev Slovenije, ki kaže, stopa v medijih prav Institu-da sploh ni poznal zakonoda- cijam. Na vsakem novinarje, po kateri bi moral delati že skem sreianiu opozariamo na m na vse problem novinarskega sen-zadonalizma, vendar se teh dolgo," je pred javno predstavitvijo mnenj povedal njen sklicatelj Branko Grims. "Vesel sem bil lega, da je opozo- stvari ne moreš urejati s riJ na problem objave enako- tem naiinoi:i dostopa do vrednega odgovora in na to, da se v njem navedejo tiidl popravka, ki je v resnici tako zahteven, da je v konč« dejstva, s katerimi oseba, kiji ni fazi namenjen zgolj inje medij storil krivico, spodbi- stitucijam, politikom in po- Leo Oblak, direktor mreže Infonet, na javni obravnavi novele ja objavljena dejstva in navaja dobnim, ki imajo za seboj zakona o medijih govori o sedanjih učinkih popravkov v nasprotna. Vse to je bilo zapi- cel aparat, možnosti tiskov- javnih občilih. 1 co'«rendumskem ob- u ^ a po- je za predlagano novo obči- sebej za naselja na območju no Poljane obsega naslednja naselja: Bukov Vrh, četena Kavan, Delnice, Dobje. Do* lenčice. Dolenja Ravan, Do* lenja Žetina, Dolenje Brdo, Gorenja Ravac, Gorenja Že- Mevkuž, Perniki, Podhom, tina, Gorenje Brdo, Hotov- Poljšica pri Gorjah, Radov» krajevne skupnosti Javorje. Drugo referendumsko območje na Gorenjskem pa so Gorje in obsegajo naslednja Grabče, Krnica. Ija. Jarčje Brdo, Javorje, jazbine, Krcmcnik, Krivo Brdo, na. Spodnje Gorje, Spodnje Višelnica, Zgornje Lom nad Volčo. Lovsko Gorje, Zgornje Laze. Novo vodstvo mladih liberalnih demokratov Območni odbor Mlade liberalne demokracije Radovljica je na rednem zbom članov izvolil rovo vodstvo. Predsednik MLD Radovljica je postal Simon Habjan, podpredsednica Katja Valant in sekretarka Keti Simonska. Novoizvoljeni so obljubili, dđ bodo Se naprej intetizlvnc' delali na povezovanju mladine v Radovljici, na projektih, ki so pomembni za mlade in za splošno dobro občine Radovljica, predvsem pa se bodo v volilnem letu pripravili na nove izzive, ki čaka- mlade tudi na nacionalni ravni. Gost zbora, predsednik LDS Radovljica Primož jeglič, je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim delom podmladka, jim zaželel uspešno delo v prihodnosti in jim obljubil pomoč, D. Ž. UUBLJANA Za Darfur zbrali 90 milijonov akcni bvet za Parfur, vodijo Kdeči knž Slovenije, slovenska Kâfitas, UNICEF in ustanova Skupaj, je doslej več kot ^Á tisoč darovalcev zbralo 53 milijonov tolarjev, še enkrat toliko pa jih je prek SMS sporočil darovalo 7 milijonov. Skupaj s prispevkom vlade je v Sloveniji sedaj zbranih ev pomoči, sporočajo omenjene humanitarne organizacijo. Namenili jih bodo notranje razseljenim osebam v taborišču Hamidia v zahodnem Darfurju. D. Ž. m ionov GORENJSKI GLAS petek, 10. marca 2006 KTU A LNO 3 Zaradi ptičje gripe pojemo manj perutnine Največji slovenski proizvajalec piščančjega mesa beleži lo-odstotni padec prodaje perutnine. Naši sogovorniki v šoii in gostilni pravijo, da upada zanimanja ni, podobno menijo tudi sogovorniki v anketi (na zadnji strani). botrjan Bogataj Kranj - Pred dobrim tednom je profesor mariborske medicinske fakultete dr. Draži-gost Pokom v Državnem svetu povedal, da se s toplotno obdelavo perutninskega mesa pri 70® Celzija povsem uniči morebitni virus ptičje gripe. "Zato ni razloga za preplah!" zatrjuje Pokom. Zagotovila profesorja in drugih strokovnjakov s pre- hrambnega, veterinarskega in medicinskega področja pa vseh ne prepričajo. Vprašali smo v podjetje Sodexho, ki pripravi 44.000 obrokov na dan, na Gorenjskem hidi za medije in le kak dan se za malenkost manj naroča pe-mtnina." Štem zagotavlja, da v kuhinji dobro vedo, kako je potrebno toplotno obdelati perutnino in hkrati ta pojav primerja z izbruhom bolezni norih krav pri "Vendar se govedina pri nas uporablja manj kot perutnina» saj kar polovico zrezkov pripravimo iz pcmtnine. ' našem največjem perut- Savo, Titan. Elan, osnovni Strah pred ptičjo gripo )€ ob izbruhu virusa v Sloveniji Šoli Franceta Prešerna v Kia- nekoliko zmanjšal porabo perutnine» vendar proizvajalci nju in Toneta Čufarja na |e- tudi i akcijami skrbijo, da se skupna masa ni zmanjšala senicah. za Etiketo. Lip .... " več kot desetino, /f^^ c^'^dic.^i« kjer so nam povedali, da je po izbruhu ptičje gripe mar- nji dan več ljudi odkloni pe-sikdo odklonil meso pemt- mtnino, tudi naši kuharji sli- je meso pred prihodom na njihov krožnik velikokrat ninskem podjetju, Peoitnini Ptu) pravijo, da je strah pred ptičjo gripo prodajo perutninskega mesa zmanjšal za desetino, nadaljnjih negativnih trendov pa zaradi dobre obveščenosti potrošnikov o izvajanju zaščitnih ukrepov ne pričakujejo. Koliko upad prodaje vpliva na njihovo proizvodnjo, pa so v oddelku za odnose z javnostmi odgovorili: "V Perutnini Ptuj ne pričakujemo, da bi morali ra- ninskega izvora. '^Sedaj se je 5ijo kako krepko na ta račun, pregledano m Se toplotno ob- dikaJno zmanjšati obseg pro-stanje že umirilo, drii pa, da Sicer pa je bilo podobno z go- delano. Zaradi tega se poraba izvodnfe. tudi dramatičnega se je zmanjšala poraba perut- vedino ob pojavu bolezni no- perutninskega mesa ni pri zmanjšanja števila zaposle- nine za vsaj 10 do 15 odstotkov. V podjetju ponujamo po rih krav," Se pravi Hoareau. V Osnovni Šoli Škofia Loka nas prav nič zmanjšala," pa xúh ne. To velja tudi za sode-nam je povedala vodja šolske lovanje s pogodbenimi rejci." dva do tri obroke vsak dan, padca porabe pemtni- lakoj po novici o virusu pa niso zaznali. Ravnatelj prehrane Katarina Petemelj. Martin štern. lastnik Glede slrahu pred uživanjem perutnine pa v podjetju penitnine mnogi niso želeli M^rko Pnmožič nam je po- Okrepčevalnice Brunarica v zagotavljajo, da je uživanje niti povohari," pravi vodja operative v podjetju Sergej vedai, da so v sklopu priporočil ministrstva učence obve- Kran)u, pravi, da opaznejše- ^esa in izdelkov povsem ga upada uporabe penitnine vamo, saj so že lani avgusta Hoareau. V podjetju še ugo- stili o vami uporabi perut- pri njih niso zaznali: "Kako uvedli restriktivne ukrepe, ki lavljajo, da imajo velik vpliv ninskega mesa. "Na začetku šalo na račun ptičje gripe že so celo ostrejši kot v EU: ži- na porabo penjlnine mdi so imeli predvsem najmlajši slišimo pri nas, sicer pa gre vali so karantensko zaprte, mediji. "Ob množičnem po- nekaj pomislekov, vendar vse po starem. Seveda pa omejUi so gibanje tako živali ročanju o ptičji gripi nasled- smo j im prij azno razložili. d a naši gosti spremljajo tudi kot ljudi ter sredstev. Ponovno ugotavljanje volje Potem ko je župan janko S. Stušek zadržal objavo odloka o spremembah zazidalnega načrta Center Lesce, bo občinski svet o njem ponovno odločal na seji 29. marca. cvfto Zaplotnik pri Družbenem centru pa na seji občinskega sveta na- zgradili otroško igrišče ter sta- povedal, da bo zadržal objavo ki je razvidna iz obrazložitve. "Ce bi bil tak odlok objavljen Lesce • Občinski svet je novembra lani sprejel osnutek odloka, s katerim je poleg splošnih usmeritev določil novanjsko hišo z gospodarskim objektom za potrebe Vovkovih, ki se morajo zaradi zamika letališke steze oz. konkretne pogoje za iiekaten? gradnje avtoceste izseliti s se- prostorske posege v srediSču danje lokacije v blizini letališ- Lesc. Na območju Za Mlina- Ča. Ko je občinski svet na ja- v nasprot)u m zato neizvedljiv, " ugotavljajo na obCiiii hi dodajajo, da sprejeto besedilo amandmaja ne ričem naj bi dozidali mesarijo nuarsld seji obravnaval pred- akta občine, če podvomi o omogoča uskladitve besedil- Mlinarič in zgradili nadstreš- log odloka, je podprl amand- ustavnosti in zakonitosti nje- nega in grafičnega dela odlo- nice z zimskim vrtom, na ob- ma svetnika Zvoneta Prezlfa, gove izvedbe, in predlaga ob- ka. Svetnik Zvone Prezelj se odloka. To je tudi storil, ob- in bi začel veljati, bi bil zara-činski svet bo o predlogu od- di neskladja med tckstual-loka in o amandmajih ponov- nim in grafičnim delom sam no odločal na seji 29. marca. Kot so ob tem pojasnili na občini, župan po slalutu lali- ko zadrži objavo splošnega močju Elga ponjšili objekt Železniška ulica 6 in uredili s katerim so predlagane pros- činskemu svetu, da o njem zaradi nekaterih novih spo-torske posege skrčili le na iz- ponovno odloča na prvi na- znanj in ugotovitev o zazidal- parkirišČa. prenovili stavbo gradnjo prizidka k Mlinariče- slednji seji, pri tem pa mora nem načrtu strinja s ponov- Železniška 4 1er legalizirali prizidek in zgradili stopnišče k stavbi Železniška 10, na ob- vi mesariji, na rušitev stavbe Železniška ulica 6 in ureditev 56 parkirnih mest. hkrati pa navesti razloge za zadržanje, no obravnavo na seji občin-In kakšni naj bi bili razlogi skega sveta, vztraja pa pri močju osnovne šole uredili so načrt "ažurirali" z že zgra- otroško igrišče, igrišči za košarko in odbojko ter 42 par- jeni m prizidkom na severni strani stavbe Železniška 10. za zadržanje? Amandma svetnika Zvoneta Prezlja naj bi bil v nomotehničnem smislu pomanjkljiv, poleg kiniih mest, na zgornji terasi Župan Janko S. Stušek je že tega naj ne bi ustrezal 1. tem, da bo v odloku treba določiti. kakšna naj bi bila več-stanovanjska (blokovska) pozidava na zgornji terasi pri Družbenem centru. Dan zena in materinski dan Marîeta Avsenik nidi ženske, tudi šole so jim ..............................................................................postale veliko bolj dostopne. Še vedno vsako leto 8. leta 1989 je začel delovati marca praznujemo dan ludi prvi telefon v sili za po- žena. Praznik ženskam po- moč ženskam in otrokom, meni predvsem priznanje so njihove politične, socialne in žrtve na Materinski dan (25. marca) ekonomske enakopravnosti je povezan s krščanskim in dosežkov žensk, Prvo po- praznikom Gospodovega budo za praznovanje dneva oznanjenja Mariji. Na ta dan žena je dala nemška femi- je namreč po krščanskem iz- nistka in socialistka Clara roČiJu angel Gabrijel oznanil Zetkin že v začetku 20. sto- Devici Mariji, da bo postala letja. Na drugi mednarodni konferend socialističnih Božja mati, Marija je pristala na angelovo vabilo In tako žensk leta 1010 je namreč postala [ezusova mati. dala pobudo, da bi en dan v Materinski dan so prvič letu posvetili vsem ženskam, enomo praznovali v Ameri- Naslednje leto (1911) so že ki, še preden se je v Evropi prvič praznovali dan žena v začel praznovati S. marec kot Avstriji, Nemčiji, na Dan- dan žena. Tudi v Evropi, kar skem in v Švici (takrat Še 19. pomeni tiîdi v Sloveniji, se je marca, od leta 1917 pa se materinski dan na 25. marca praznik praznuje 8. marca). praznoval že pred začetkom praznovanja 8, marca kot dneva žena. V letih pred druže leta 1911. pozneje pa se je go svetovno vojîio so ljudje v razširil po vsej Sloveniji. Da- Sloveniji praznovali oba nes marsikdo povezuje praz- praznika, po končani drugi novanje dneva žena 8. marca svetovni vojni pa je stopilo v s Časom po drugi svetovni ospredje predvsem prazno- vojni, ko te na ta dan tudi te- vanie 8. marca kot dneva Sloveniji so prvič praznovali dan žena v Trbovljah danja oblast praznovala ta žena. V socialistični ureditvi praznik (in dajala prednost države je bil 25. marec kot temu prazniku in ne 25. materinski dan zaradi svoje- marcu, materinskemu dne- ga krščanskega predznaka vu). Pa vendar so ženske v potisnjen nekoliko v ozadje. obdobju po drugi svetovni Danes lahko rečemo, da se vojni v Sloveniji dobile dolo- enakovredno praznujeta oba čene pravice, ki so zanje zelo praznika, tako dan žena 8. pomembne (leta 1945 je bila marca kot tudi 25. marec - tako uzakonjena splošna vo- materinski dan (ki postaja lilna pravica, ki je likrati tudi dan vseh očetov). Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Voičjak NAMEST>jlKAODCOVORN€ UREDNICE Jože KoSnjdc, Cveto Zaplotni UREDNIŠTVO NOVINAR)IUREDNtKI; Boltjan Bogata), AJenka Brun, Igor Kavčič, Jože Koinjek, Urta Petemd Stezan Saje, Vilma Stanc>^ik, Cveto Zaplotnik, Danca Zavri Žíebifi Suzana P. Kovačij Štefan Žargi; stalni sodelavo: jasna Paladin, Marieta Smolnikar. Matjaž Cr^onč, Mateja Rani, Miha Naglič, Milena Maja Bertor^cefj, Igor Žeqav 08U KOVNA ZASNOVA jem^ Stritafi TTHNIČNI UREDNIK Grega Flainik FOTOCRAFIjA na DokLCorazd Kavčič, Corazd Šinik Marjeta Voz VODjA OC U\SN ÊCA TRŽE Nj A Mateja Žvižaj VODj A MARKCTINC A P^raKeižar CCfitNJSKI CLAS je registrirana bagovrtd storitv^rt» rnamka pod it. p^ U/ádu ft% za intDl^kiualnp faitn^nç. Usian^Mefj rn i^dajaieij Co/eofski d.o o., Xrzn\ Oiiektûnca: Mdnj» Vo^^èk/ Nd&tov; Z^rsovd 400c Kr^n| I 7tU 04/201 42 co, fai: 04/201 42 1). e-mait mah ogUs^ m osmrtnico' tpf ^ 04/901 47 {^^rejem na avtomatskem odzivniku 24 \jf dr^evnc); uradne uie* vsdk delovni dán od 7. do 15* u^e / Co^eri^&ki glâ^ je poltednik, izhaja ob tor ki K m peskih« v ndUadi 22.000 irvodov / Cedri ç Moja Corenjika, Ulopis Gorenjska (entrât N^ ^otep lokihih pr^ og / T(sk: SET, d.d . Lrublfirid / Nvùintn^ lek. 04/201 4? 41 / ^2voda: 290 $IT/i,2i EUR* einj ndro(!nir)a: jo*l6o EUR. Certe v dru^i vafuii %o pr%r8£unar>Q po ce^v^ tr^inem paritetnem teíjjy (1 EUR |c 239. 64 %\T). Redni platmk» ima|o 20 % popusta« letni t%%pQp\jMš: natojnina 7a tujino: 12$ EU^ prera^unar>o v toMrje po sredr^jem leča^u Ban* ke Sloveni^« v ctnt je vračunan DDV po stopnji %: r^arotnins se upošteva od tekoče Številke (atopisa do pisnega prcl;hca» ki velja od za^ikd nailedi>jcea obra^^i^sleeaobdobia 0{lasT>« &toriive: po cemlu; oalasno iri^njc te 201 42 i 4 GORENJSKA .si GOREN)SKi GLAS petek, i o. marca 2006 KRATKE NOVICE Ra dov g tcA Varuh človekovih pravic z radovljiškimi občani Varuh Človekovih pravic Matjdž HanŽek se bo skupaj s sodelavci v torek mudil v Radovljici, kjer se bo v občinski stavbi pogovarjal 2 občani. Kot so ob tem sporočili Iz radovljiške občirrske uprave, urad varuha človekovih pravic sprejema prijave za pogovore z občani na brezplačni telefonski Številki 080 15 30. C Z. Naklo Tekmovanje terence v v soboto» n. marca, bo v gramoznici Bistrica pri Naklem tretje offroad tekmovanje in testiranje terenskih vozil in pnevmatik. Poligon v gramoznici zaradi razgibanosti terena in večje površine omogoča tudi izvedbo tekmovanja za državno pn.'enstvo v offroadu. Obiskovalci bodo lahko na posebni stezi preizkusili terenske avtomobile m pnevmatike, poskrbljeno bo tudi za spremljajoči program, Program bo potekal že od 9. ure dalje, organizatorji priporočajo topb nepremočljivo obutev in topla oblačila. M. G. ESENÍC& Ove plaketi župana Poleg naziva častni občan Albinu Felcu in plaket občine Meliti jelen, Danijelu Klemencu in janežu Pipanu bodo na Jesenicah ob občinskem prazniku podelili tudi dve plaketi župana. Župan Boris Sregant se je odloČil, da bo plaketi podeli Maksu Dimniku in Nihadu Balagiču. Maks Dimnik je več kot 70 let aktivno deloval na področju gospodarstva, Športa in društev in je velik poznavalec slovenskih in tujih gorstev ter vrhunski turni smučar in alpinist. Nihad BalagiČ pa je aktiv- ni Član kulturno umetniškega društva Biser, ki ga je vrsto let tudi uspešno . Društvo je med najuspešnejšimi v obči ni Jesenice, svoje delovanje pa je razširilo tudi na področje športa. U. P. Srednja vas Moški za ženski praznik Ob dnevu žena Kulturno umetniško društvo Triglav Srednja vas prireja glasbeni večer z nastopom Moškega pevskega zbora Franc Urbane in Člani Godbe Bohinj ter diapozitivi Roberta KlanČarja. Prireditev bo to nedeljo, 12. marca, začela pa se bo ob 20. uri v prostorih Krajevne skupnosti v Srednji vasi. V. S. V spomin Stanko Logar - Kondor (1917 - 2006) Svoje bogato življenje je končal Suinko Logar • Kondor, rojen aprila lela 1927 v Ilirski Bistrici, pozruini Kranjčan, kamor se je Uta 1^60 z ženo Viko preseid iz Ljubljam. Zabil v PTT Kranj, kjer se je tudi upokojil. Prosti Čas je razdajal hčerki Sonji, vnukom m ženi. pravnukom. Bil je amaterski ^fedališ- ki igralec, lutkar, pisatelj in pesnik, pesmi je nameraval símiři v knjigi. Deloval je med goz- dovniki. kjer je dobil Kondor, kasn^e pa med planinci in taborniki. Njegova posebna ljubezen sta bila enigmatika in križanke^ Z njima je bistril um. Sestavljal jih je in reševal. Skoraj dvajset let je feoř sestavljata križank in njihov reševalec sodeloval z Gorenjskim glasom. Vsako sredo je prihajal v uredništvo in skupaj s sodelavcema preverjal pravilnost rešitev križank in z žrebom delil sreio reševalcem. Za njegovo vztrajno in vestno sodelovanje smo mu pri Gorenjskem glasu hvaležni. I.IC GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi^g-glas.si www.gorenjskig đs.si Večina dobi Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled letos praznujejo deseto obletnico, najbolj ponosni pa so, da njihovi diplomanti zvečine zlahka najdejo zaposlitev. Vilma Stanovnik m Bled . "Morda deset zelo dolga doba, za našo šolo pa pomeni veliko, predvsem zato, ker smo kot prva Sola v Sloveniji ustanovljeni po novi zakonodaji, ki je nakazovala našo aktivno vključevanje v evropske integracije. Vlada je tako za ustanovitev naše Ln še treh drugih šol morala sprejeti posebno zakonodajo, akt pa je izdala 28. marca 1996 in zato smo prav na ta dan ob 10. obktni- okvini la pripravljajo tako imenova- i u pri odloča íí j u za gostinske ni "Gala Bled" v hotelu To- poklice nI pravo. Tako bomo plice, ki pa bo letos še bolj morali v okviru šole, kot v svečan, saj se bodo poleg okviru Turistiaie zveze Slo- študentov sedanje generaci- venije, p je predstavili tudi uspešni nistrstcv študentje prejšnjih genera- spodarst cij. Konec aprila bo svečana poklice podelitev diplom, maja pa atraktivr pripravljajo mednarodno tekmovanje barmanov, raz- stavo o desetletnem delu vo narediti vei, da 1 prestavimo bo atraktivno, da se Ixxio mladi lažie odločali zanje. K sreii, če pogledamo čez mejo, ni niuno. da ostane tako. Zapo- Mag. MIlan Krišelj šole, prav tako pa naj bi izšel tovo pa tem poklicem v pre-jubilejni zbornik. Prireditve teklosti nismo dajali pome-se bodo nadaljevale tudi jese- na. kot bi mu ga morali. Razni, ko pripravljajo kar dva veseljuje pa dejstvo, da med prenovljeni hotel Astorijo," pomembna posveta: enega o brezposelnimi praktično nI njo proslavo. Ker pa smo že- pravi mag. Milan Krišelj, ki zdravi prehrani v turizmu, našili diplomantov, saj jih je eli, da nas obiŠČe tudi mini- je že vsa leta profesor na Viš- drugega pa o problematiki več ko i petsto, kolikor jih je ster za šolstvo in Šport, pa ji strokovni šoli za gostinstvo kadrov za gostinske in turi- diplomiralo v teh letih, ve- smo se dogovorili, da bo pri- in turizem Bled in zadolžen stične poklice. čina a pripraviti 7 lahka reditev 11. aprila, saj je mini- tudi za pripravo praznova- II Moram priznati, da se Tudi iz gospodarstva dobiva- ster Milan Zver prav řia ob- nja. Praznovanje namreč ne tudi na naši .^15 odraža pro- mo izredno pozitivne povrat- letnico zadržan, ob jubileju pomeni ne informacije o pri nas Šo- pa bi bil zelo rad z nami, saj slave, pač pa bodo združili sov manj, pa tudi kvaliteta lanih kadrih, kar ja za nas ob si želi podrobneje ogledali nekatere tiadicionahie prire-študij na naši gostinski in m- ditve na Šoli in jim dodali znanja je vsako leto slabša. jubileju razveseljiv in po-Žal tako kadrovska politika memben podatek." tudi pra- rističnj smeri, pa tudi delno nove. Tako že v začetku apri- kot splošno družbeno vzduš- vi Milan Krišelj. Mala Mežakla čaka Ponudba za odpadke iz sosednjih občin je odprta, letno so pripravljeni sprejeti 12 tisoč ton odpadkov Urša Peternel in občine Tržič, da bi gradili , peljale do 12 tisoč ton odpad- 25 let, če bi nanjo ....................................... skupno deponijo za celotno kov, za deponiranje tone od- dovažall le odpadke iz občin Jesenice • Občine Jesenice, Gorenjsko v Kovorju. Na Je- padkov pa naj bi plačevale po Jesenice, Kranjska Gora in Kranjska Gora in Žirovnica, senicah k temu projektu ne 90 evrov. Na jeseniškem ob- Žirovrjica. A na Jesenicah so prepričani, da se bo v tem Času tako ali tako našel dru- ki so lastnice deponije Mala bodo pristopili, njihova po- Činskem svetu so sicer neka-Mežakla, so možnost odlaga- nudba ostalim občinam pa teri občinski .svetniki izrazili nja odpadkov ponudile tudi ostaja in zdaj čakajo na pomisleke, da bo potem de- gačen način deponiranja od- odločitev. "Ponudba je ponija uporabna manj časa. padkov. Pri odločitvi za po- sosednjim občinam Bled. Bohinj in Radovljica. Kot je po- odprta in kdor se bo prej od- A župan Bregant je pojasnil, nudbo sosednjim občinam eden pomembnih dejavni- važati odpadke na Malo Me- zaradi ločenega zbiranja (le- kov zagotovo tudi finančni, žaklo. Ce to ne bodo Gorenj- tos naj bi začeli z gradnjo kajti kot pokaže izračun, naj r v proračune občin last- vedal jeseniški župan Boris ločil, bo prej lahko začel do- da se bo količina odpadkov Br^nt. so jim ponudbo daD važati odpadke na Malo Me- zaradi ločenega zbiranja (leže junija lani, tako da bi odpadke lahko pričeli dovažati d, bodo morda Notranjci aH centra za zbiranje odpadkov) takoj. Vendar pa sosednje pa drug .„" je dodaj žu- iz leta v leto zmanjševala, nic čine očitno oklevajo zaradi pan. Letno bi druge občine tako da bi po sedanjih izraču-načrtov ministrstva za okolje na Malo Mežaklo lahko pri- nih deponijo lahko uporab- onije več kot milijon evrov dodat- Na Jesenicah ukinili šolo ..........................................................................dija Dornig, so Din po po- Jesenice - Na Gimnaziji Je- godbi z ministrstvom, ki je senice so konec leta 2002 zagotovilo opremo, tri leta odprli javno dostopno inter- zavezani omogočati delova- l)i:ca Gimnazije Jesenice U- Na kratko - imeli smo veliko ška učilnica z vso opremo je stroškov in vclUco težav," ie tako po novem na voljo pojasnila Lidija Dornig. Za zgolj dijakom in njihovemu m pomoc pn u čunahiikov v e-Šoli so skrbe- semmar- delu v pro skih nalogah ... Na Občini netno točko, tako imenova- nje e-šole v prostorih gimna- li mentorji, ki jih je zagoto- Jesenice pa že pripravljajo no e-šolo. V njej so ne le dl- zije. In zaradi slabih izku- vila Občina Jesenice prek tudi seznam vseh preostalih jaki, temveč tudi vsi ostali šenj z obiskovalci so se za ta javnih del. Žal pa nekateri javno dostopnili internetnih točk v mestu, ki jih je po besedah vodje oddelka za brezplačno lahko uporabljali korak tudi odločili. "Kot rav- niso znah poskrbeti za računalnik, internet, tiskal- nateljica nisem imela nič ustrezno di.^ciplino obisko- nik, skener... A po treh letih proti e-šoli. žal pa so nekate- valcev, za nameček pa se je družbene dejavnosti Tee so se na gimnaziji odločili, ri obiskovalci povzročili veli- že sredi lanskega leta konča- Višnar kar nekaj. Sicer pa z da e-šolo zaprejo. Glavni ko škode po šoli, razbijali so vzrok naj bi bil vandalizem stranišča, uničevali. Za e- la možnost zaposlitve prek javnih del. Tako je vse sku- izjemo enega vprašanja na občinskem svetu ukinitev e- nekaterih obiskovalcev, ki so šolo nismo imeli svojega paj pripeljalo do tega, da so šole menda ni povzročila po šoli napravili veliko ško- vhoda, poleg tega $.0 nekate- e-šolo v gimnaziji z začet- večjega negodovanja med de. Kot je pojasnila ravnate- ri obiskovalci motili pouk. kom leta zaprli. Računalni- leseničani. à GOREN)SKl OAS petek, IO. marca 2006 9b. GORENJSKA ' 5 marca Novo srednjo biotehniško šolo v Strahrnju bodo odprli 28. marca. Pouk bo od 3. aprila v enem kraju namesto na petih. Stojan Saj sko v naši šoli in začeli po- ureditev in delež za večjo Kranj • 2a kolektiv Srednje govore z ministrstvom za šolstvo o možnostih za Športno dvorano. Trenutno poteka še opremljanje učiJ- biotehniške šole Kranj se bo gradnjo nove šole. Ker je v nic, laboratorijev in pisarn, kmalu izpolnila dolgoletna Strahinju šolsko posestvo, Vseeno pričakujemo, da bo želja, Nova šolska zgradba v je bila tam najprimernejša do napovedanega datuma Strahinju, ob kateri je tudi lokacija za nov objekt. Od- vse pripravljeno za odprtje, sodobna športna dvorana, je ločitev zanj so sprejeli Šele Iz Kranja se bomo preselili dograjena in skoraj v celoti ena. Marca bodo opre opremili Še učilnice, laboratorije in pisarne. Tako bo do konec leta 2003. Gradnja je stekla naslednjo jesen. Gradbena dela v šoli in 3. aprila, ko bo prvič pouk za vse v Strahinju. To bo pomembna prelomnica za športni dvorani - prva ima naš kolektiv z okrog 70 za- 2$. marca 2006, ko je napo- približno 5000, druga pa poslenimi in 558 dijaki. Se- vedano svečano odprtje novega šolskega centra, vse na- 1500 kvadratnih metrov po-vršin ' so sklenili ob koncu daj namreč potekajo razne dejavnosti na petih lokaci- red za sprejem gostov. Med leta 2005. Njihovo vrednost jah, kar je velika ovira. V so- njinii je napovedal obisk tudi ocenjujejo na 1,42 milijarde dobnejši stavbi bo več mož« Marijan Pogačnik, minister za šolstvo in šport tolarjev. Skupaj 2 opremo nosti za nadaljnji razvoj ravnatelj biotehniške šole. Milan Zver, Id bo predal na- bo naložba presegla 2 mili- šole, ki načrtuje nove mož- menu eno večjih naložb v jardi tolarjev, Večino sred- nosti rednega izobraževa- in usposabljanje odraslih/' srednje šolstvo zadnja leta. stev je zagotovila država, nja na srednji in višji stop- je povedal mag. Marijan Po- I» Leta 1006 smo prvič občina Naklo pa je prispe- nji. Razen tega bo lažje gačnik. ravnatelj Srednje opozorili na prostorsko sti- vala zemljišče, komunalno organizirati izobraževanje biotehniške šole Kranj. Prve gradnje čez dve leti Po najboljšem scenariju bodo v ekonomsko poslovni coni Brnik prvi investitorji lahko zače graditi v letu 2008. Simon Šubic Cerklje • Cerkljanski občin* Cerklje pripravlja prostorske dokumente. dovoljene le take dejavnosti. temo čistilno na pra vo. Pogo» ki ne bodo imele Škodljivega vori tečejo tudi v smeri, da bi "Kdaj natančno bo poslov- vpliva na okolje. skj svetniki so opravili prvo na cona zgrajena, je težko II Naša cona je ena največ- območje letališča přiklopili na načrtovano Čistilno na- obravnavo lokacijskega na» napovedati. Najprej je treba jih, ki se trenutno vodi v ok- pravo v Trbojah. Črta za ekonomsko poslov- sprejeli lokacijski načrt in viru Regionalno razvojnega "Obstoječi vodovod bo po- no cono na Brniku, ki bo program opremljanja, nato sveta Gorenjske. Prav pred trebno obnoviti, ob dogovo- zrasla na približno u hek- pride na vrsto izdelava vseh kratkim je bil na obisku v ru 2 Aerodromom Ljubljaru tarjih zemljišč ob osred- glavnih projektov in skleni- Cerkljah tudi predsednik pa bi bil možen priklop ria njem državnem letališču, tev urbanistične pogodbe z razvojnega sveta Janez Ben- obstoječi vodovodni sistem, ki ga prav tako nameravajo investitorjem o načinu fi- čina, s katerim smo se pogo- ker je kapacitet še zadosti," širiti za približno 87 hek- nanciranja gradnje komu- varjali tudi o aktivnostih s je Še pojasnil Ulčar. Župan nalne infrastrukture, Sele cono." je dejal župan Franc je dopoliul, da bo ob načrto- tarjev. Prav zato se bo vsa načrtovana komunalna infrastruktura v ekonomsko munalne opreme. Idealni nato bo stekla izgradnja ko- Čebul j. vanl Širitvi letališkega kom Kanalizacijsko omrežje v pleksa verjetno potrebno do poslovni coni, kakor tudi scenarij bi bil, da bi v letu bodoči poslovni coni na Br- tega območja pripeljali do- sama cona, vezala na leta* 2008 po posameznih parce- niku nameravajo dolgoroč- dalne količine pitne vode. lišče, je pojasnil Borut Ul- lah investitorji že lahko zače- no priklopiti na domžalsko "Krvavški sistem bo po mo- čar iz urbanističnega biroja li graditi," je še pojasnil Ul- dstilno napravo, v prvi fazi jem brez težav zagotovil do- UB Kamnik, ki za občino čar. Kot je dejal, bodo v coni pa bodo zgradili začasno in- volj vode," meni župan. Pred registradjo istospolnih skupnosti Poleti naj bi tudi na Jesenicah začeli z registracijo istospofnih skupnosti. Urša Pctirnel tomirja Pretnarja se število upravnih zadev iz leta v leto na lesenicah med najuspešnejšimi v državi. Zanimivi so načrti za le- jesenlce • Jeseniška upra- zmanjšuje, hkrati pa se po-vna enota, ki se nahaja v večuje število drugih stro- tošnje leto. Po besedah na- poroko, temveč bodo zain- spolnih skupnosti. Kol je povedal Vitomir Pretnar, v teh primerih ne bo Šlo za prostorih zdravstvenega kovnih nalog, od overitev Čelnika Vilomirja Pretnarja doma, se že vrsto let sooča dokumentov do vpisov v pričakujejo predvsem pove- teresirani pari na upravnih enotah zgolj registrirali s prostorsko stisko. Kot je geodetske evidence rabe čanje dela pri izvrševanju svojo zvezo. Zaentoat kak.<- povedal načelnik Vitomir kmetijskih zemljišč in in- tujske zakonodaje, po no- ne posebne slovesnosti ob Pretnar, naj bi se po seda- formacij podjetnikom v ok» vem naj bi namreč postop- tem dogodku niso predvi- njih načrtih leta 2009 ven- viru projekta e-vem. Inten- ke sprejema v državljanstvo dene. Po Pretnarjevih bese- darle preselili, in sicer v zivno urejajo tudi registre, opravljali na upravnih eno- dah bodo morda prvo to- novo stavbo poleg Občine na račun česar naj bi v pri- lah. Septembra naj bi zače- vrstno registracijo opravili (escnice. hodnje bistveno skrajšali li tudi 2 izdajanjem novih, prav na Jesenicah» saj naj bi V upravni enoti so p rip ra- Čas izvajanja posameznih biometričnih potnih listov. se določeni istospolni pari vili poročilo o delu v letu storitev. Zlasti pri izvajanju Že poleti, predvidoma že zanimali za postopek in 2005 in poslovni načrt za vladnega projekta vnosa po- nec julija, pa bodo začeli že Čakajo na možnost regi leto 2006. Po podatkih Vi- datkov v matični register so rudi z registracijami isto- stracije .svoje skupnosti. KRATKE NOVICE Bitni e Premalo prehodov za pešce že dve leti krajani živijo od praznih obljub, da bodo dobili več prehodov za pešce na relaciji Bitnje - Žabrilca. "V začetku letošnjega leta smo podpisali pogodbo za izdelavo jektne dokumentacije za ureditev dveh prehodov, v Zgornjih in v Spodnjih Bitnjah," je povedal Marko Hočevar^ vodja Oddelka za gospodarske javne službe na kranjski občini. V načrtu sicer je, da ju bodo uredili do konca leta 2006, a Hočevar v Istem stavku nadaljuje: "...Če bo za to na voljo dovolj finančnih sredstev." Finančno je samo preureditev prehoda za pešce v Srednjih Bitnjah ocenjena na 9,5 milijona tolarjev. Svetnico Saio Kristan je na zadnji seji mestnega sveta zanimalo, zakaj je tako visok znesek, "20 odstotkov gre za projektno dokumentacijo, 80 odstotkov pa za Izvedbo dei, med katera sodijo tudi ureditev odvodnjavanja, javne razsvetljave, pločnika...," je na to odgovoril Hočevar. S. K. cêiîkme Pravilnik o sofinanciranju obrti in turizma Občinski svet Cerklje je sprejel pravilnik o sofinanciranju pospeševanja drobnega gospodarstva, obrti, turizma in društvenih dejavnosti. Kot je pojasnil župan Franc ĆebuKj, bodo s tem pravilnikom razdelili 12 milijonov tolarjev, medtem ko v letošnjem proračunu za gospodarske dejavnosti in turizem namenjeno skupaj približno 34 milijonov tolarjev. Na podlagi sprejetega pravilnika bo občina sofinancirala nadomestila obresti, stroške predstavljanja izdelkov na sejmih in razstavah, pospeševanje zaposlovanja, pomoč pri izobraževanju in izboljševanju varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi pravilnika bodo sofinancirali tudi dejavnosti turističnega društva, treh eniŠkih društev, društva obrtrsikov in pod- jetnikov, čebelarskega društva, po sprejetem predlogu Bogomira Bizilja (SDS) pa tudi programe drugih društev ali oseb, ki izvajajo dejavnosti, ki so predmet tega pravilnika. S. S. il 1.-.1 " Lesna Industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta S8 ODKUP HLODOVINE SMREKEl Odkupujemo hlodovino smreke na kamionski cesti. Organiziramo prevoz hiodovine ter opravljamo lastni prevzem. Iščemo tudi sodelavca • prevzemdlcd ^e&a za občasni odkup lesa r)a terenu. Vse dodatne informacije so Vam na voljo na rel. št. 041/209 551 g. Jože Pegam r i TCG UNITECH LTH TCG UNÍTECH Ltřwl» d.o.o Vincarje 2 4220Škofja Loka V obratu Ljubljar^ namer^varno dodatno zaposliti sodelavce za • STROJNO (CNC) OBDELAVO ULITKOV Defo je izmensko. Predvsem vabimo mlajše kandidate (M/Ž), ki Imajo končar;o srednjo (SŠ) aii pokíicno šdo (KV) strofr^ smeri. Deksvne iskulf^ so zaželene. Prvo delovrx) razmerje, ki ga bomo sklenili, bo za določen cae 9 poekueno dobo. « Ponudbe z ustreznim dokazKI in kraU^ osebr>o pred^ etMtfik) sprejemamo sedem dni po ob^ na r^sk^u: Ipawn^HUM, d O.O.. Kadrov^sfi^ Utoetroiska4S, ICPOLJuUm 6 GORENJSKA GORENISKI QiAS into .st lô. marca KRATKE NOVICE mora vi 6 Skrb za kulturno dediščino v občim MoravČeso v okviru projekta Po poteh kulturne dediščine pripravili informativne table, ki jih bodo namestili na vse •zgodovinske spomenike v občini. Z dodatnimi mfor- turne dedlšč ne table macijami bodo na pomen moravške opozarjale na grsdu Tuštanj, pri cerkvi sv. Valentina na barski gori, pri cerkvi sv. Andreja in na trgu v Moravčah eden od redkih ohranjenih trških jeder pri nas. Z Zavodom RS za varovanje kulturne dediščine OE Kranj in lastniki Baljeve kdjže pa so se začeli tudi pogovori o obnovi te stavbe. J. P. Kamnik V Veroniki razstavlja Marija Gaber v Galeriji Veronika je do konca meseca na ogled razstava z naslovom Rožne slike, s katero Marija Gaber predstavlja svoje herbarije in slike s suhim cvetjem. Avtorica se je s to, že skoraj pozabljeno ljudsko umetnostjo ohranjanja govorice rastlin, začela ukvarjati Šele v tretjem življenjskem obdobju, pri ustvarjanju pa so kakor pravi sama. prece) pomagate spretnosti, ki se (h je naučila med opravljanjem deU knji vezke. Odprtje razstave je bilo obogateno s pestrim kulturnim programom -2 recitalom Mit in cvet so se predstavili dijaki ŠCRM Kamnik, j. P. denar Senčurski občinski svetniki so razprav ja Í, zakaj večina sredstev za vzdrževanje športnih objektov ostane v Šenčurju. Simon Šubic Šenčur - Občinski srvet v ben-Čurju je na zadnji seji spet o razpravljal o programu Sporta. Že na decembrski seji je ob sprejetnanju prora-6ina predsednik pododlwra za šport Janko Sekne predlagal, naj se za vzdrževanje iportnlh objektov nameni dodatne štiri milijone tolarjev, nazadnje pa so svetniki županu Miru Koželju naloži- 2 II nai ma možnost za zagotovitev nujnih sredstev za vzdrževanje športnih programov v vi- onov jev^ Sekiie je Uko 2 :e iia začet« prebral predlog pododbora bi te Štiri milijone tolarjev ku tokratne seje • predlagal za Iporl, po katerem bi za našel." je po seji pojasnil bol) obvezii j očo Vi îebino skle- šenčurski športni park na- Sekne. pa, namreč da "m ij žiipan za- merili le 3,95 milijona tolar- Župan Koželj nam je po- gotovi financiran je športíiih jev, dol>re tri milijone tolar- jasnil, da je njegov predog objektovv višini § ti rill mili j 0- jev pa bi podelili drugim razdelitve sredstev za šporl- nov tolarjev", kar so svetniki športnim objektom. ae objekte pravičnejši, saj tudi sprejeli. Ko je na vrsto "Pododbor je meniJ, da je upošteva trenutne potrebe. prišla obravnava programa treba ta sredstva decentrali- "Nekatere probleme na osta- športa za 2006, je spet zaro- zirati, ne pa da gre večina lih športnih objektih se da potalo. Po župam ovem pred- sredstev tako kot prejšnja rešiti tudi na drugačen na- logu nai bi za dejavnosti leta v Šenčur, saj so nekateri Čin," je dodal. Občinski svet športnih društev / namenili drugi objekti v zelo slabem je bil nazadnje bolj naklo- 21,96 milijona 1 :olarjev, za stanju in jih je treba popravi- njen županovemu predlogu, športne objekte p, 3 7,1 milijo- ti. Če pa bo župan našel še čeprav nekateri podporniki na tolarjev, od k: iterih bi za dodatne štiri milijone tolar- Seknetovega predoca sedat športni park v šctiitirju šlo 5 jev, pa naj sc potem 5c 2,2 dvomijo, ali jc ži;pan sploh milijonov :olarjev ► 2.1 milijo- milijona nameni Športnemu pravilno ugotovil rezultat na pa za ostale ^ iportne ob- parku v Šenčurju. A župan glasovanja za predlog, ki ga jekte v ol>Čini. S ckne pa je j^e spreneveda, da ne ve, kje ie podal Sekne. tKOt oiKO 04531 MOŽNOST PtACILA NA 24 OBROKOV NAROČILA 00 7. DO 16. URE VEC ENERGIJE ZA ISTO CENO i IN VERJEMITE BOUSE KVALITETE V SLOVENUl NI MOGOČE KUPITI ^ N I • I I I I K Izšla je knjiga mag* Ahmeda Pašica ISLAM IN MODERNI ZAHOD « I Cena: 2.590 tolarjev/ 10,81 EIR J Za naročnike Gorenjskega glasa: 20 % popusta t Zagotovite si Igemno aktualno knjigo: 0Ó/201 42 41. | zavrti NAGRADNA IGRA 6. 3. - 29.6. 2006 VLADO KRESLIN in CHRIS ECKMAN KinoCcntcr Kranj, 17- oh 20. uri arteenter si Vsak četrtek žrebanje bogatih denarnih in praktičnih nagrad! Glavno žrebanje: 29.6.2006 ob 23. uri. avtomobil HONDA CIVIC 1.4 Sport 3 denarne nagrade v skupni vrednosti 2.000 € (479.280 SIT) 4 X EZ Pay listič v vrednosti 200 €(47.928 SIT) AUrO jelctom Suha 9 ter znamenje .1. „ Hrastniško---- na podJagi zakona upravičen vložiti predlog za razlastitev v roku 30 dni od vročitve zadnje ponudbe za odkup. Predlog za razlastitev vsebu- Investitor za potrebe pri« je tudi zadnjo ponudbo, kar jo prodati zemljišč investi- mi pravi, da je trasa obvozni- dobitve gradbenega dovoije- pomeni, da investitor 2 torju. "To je ministrstvo za ce potrjena z odlokom o lo- nja sklepa kupoprodajne po- uvedbo razlastitvenega po-promet in ne občina, " nam kacijskem načrtu: "Investi- godbe z lastniki nepremič- stopka Še vedno ponuja spoje zatrdil župan Igor Draks- tor gradenj državnih cest, mn skladno 2 izdelano pro- razumno pridobitev nepře-1er, zato smo direkciji RS za med katerimi je tudi poljan- jektno dokumentacijo in mičnine za enako vrednost ceste zastavili nekaj vpra- ska obvoznica, je ministrstvo sprejetim lokacijskim načr- kot v zadnji ponudbi. Stroški Skofja Loka - Pred tednom in ali načrtujejo potek trase s.-.^« t • ©««t^v smo pisali, da lastniki zem- tudi čez spomeniško zaSčíte- pod stanovanjskim objek Ijišč s Suhe, kjer bo potekala ne objekte. Tina Bučic iz tom Puštal 116." poljanska obvoznica» ne želi- službe za odnose z javnost» šanj, ki tarejo tudi lastnike zemiji.^č s Suhe. Zanimalo nas je, ali je trasa za obvoznico že dokončno za promet» Direkcija RS 2a ceste. Morebitne spremembe so možne samo v okviru lom, in sicer na podlagi ceni- razlastitvenega postopka lev sodno zapriseženih cenilcev in izvedencev ustrez- bremenijo razlastitvenega upravičenca - investitorja. toleranc v navedenem odlo- nih strok, razlaga Bučičeva Na vprašanje, koliko denar- potrjena, kdo je podpisnik ku. Trasa bo potekala tudi na In nadaljuje, da v primerih» ja bo Šlo za odkupe 2em- pogodb z lastrúki. kdo določi območju spomeniško zaŠČi- ko investitor (DRSC), kljub IjiŠČ oziroma kolikšen delež ceno, koliko znaša vrednost tenih objektov. Porušiti bo ponovni preveritvi že izdela- investicije znaša odkup zem- odkupa zemljišč v skupni treba gospodarski objekt ne cenitve» ne uspe pridobiti vrednosti investicije, kdaj se Suha 10 in prestaviti zname- potrebne nepremičnine, je Ijišč, nam v DRSC odgovora niso dali. Trda pot za ženske podjetnice Ob 8. marcu, svetovnem dnevu žena. je Razvojna agencija Sora pripravila srečanje na temo poklicnega in podjetniškega uveljavljanja žensk na Loškem. Matiia Rant več podjetnic s Škofjeloške- Spregovorile so tudi o tem, ljudmi. Vendar se je po po- ....................................... ga, ki so predstavile svoje iz- kako se hkrati posvetid otro- menljivih nasmeških na ol> Skofla Loka - "Pri doseganju kušnje pri usklajevanju dela kom, družini in karieri » ne da razih žensk dalo sklepati, da ciljev Lizbonske strategije si ne moremo več privoščiti, da bi izključevali ženski intelekt," je uvodoma poudarila državna svetnica in direktori- v zasebnem podjetju in skrbi bi se enemu odpovedali na • niso daleč od resnice. Večina za družino. račun drt^ega. Prav slednje prisotnih podjctnic je prizna- Na srečanju je med dru- je narnreČ še vedno največja la» da so doma ostale po sili gim tekla beseda o astvarja- težava, s katero se srečujejo razmer, saj tako lažje uskla- nju pozitivne podobe žensk v zaposlene ženske. "Ce ima jujejo službene in družinske ca zavoda za razvoj dnižin- poslovnem svetu in institua- on fotografijo družine na obveznosti. Prepričane so skega in ženskega podjetništva META Marta Turk. onalnih ukrepih za razvoj mizi, potem pomeni, da se je tudi» da se morajo ženske ženskega pod j etništva. Marta ustalil in ie lorej vreden za- precej bolj dokazovati kot .««b»«» » VM n, | «. lj i « o. uoiaii« iii iviW | «iV.uvil k'vil m vrva^v v a ivv/v vodila pogovor. Prepričana Turk je ob tem opozorila, da upanja. Če jo ima ona, pa daje moški, da dosežejo enak polje, da imajo ženske podjetno- je bilo v času socializma na prednosl družim pred kârie- ožaj, predvsem na podeželju _____ )o razume kot zeJîo, c se nekaj izboljša, na pretek, se tega premalo zavedajo. Srečanja se je udeležilo tudi vodilnih položajih v večjih a slovenskih podjetjih kar 33 ro, " je s humorjem načela temo Marta Tu rk in nanizala pa se srečujejo tudi z negativnimi odzivi okolja, v katerem odstotkov žensk, danes pa jih še nekaj podobnih slereoti- živijo. Če se želijo uveljaviti je manj kot deset odstotkov. pov, ki kot šala krožijo med kot podjetnice. knjigami in križankami uri spomin tslajstarejša obiskovalka Univerze za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki je Zofija Braniselj. Ana Hartmak Ško^a Loka - Lani so tudi Skofji Loki ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdo- je. "Ker se mi je ideja zdela izjemno zanimiva, sem se nemudoma prijavila»" je danes spominja najstarejša škofjeloška študentka Zofija Cmgrobu in na Križni gori, knjižnice. Redno prebira potem pa zaradi preobreme- tudi časopise, da je, kot pra- njenosb, na žalost, nc bo več vi, z vsem na tekočeni. "Naj-mogel predevati," je dejala Zofija in dodala» da bo taloat nedvomno začela obiskovati druga predavanja. Kljub visoki starosti je Zofija še vedno zelo čila in zdrava. Nikoli se ne smeš za- přej preberem kulturo» Iqer se med drugim seznanim s knjižnimi novostmi. Slednje pogosto že vnaprej rezerviram v knjižnicah." Zofija vsak dan reši vsaj tri križanke, ki so, dodaja, odlič-Braniselj, ki bo prihodnji me- pustiti, ne telesno ne dušev- ne za urjenje sec dopolnila 85 lei. Ker so no, je prepričana. "K temu "Vsem starejšim umetnost, zgodovina in arhe- veliko pripomorejo tudi knji- la, naj čim več berejo in rešu-ologija od nekdaj njene naj- ge, brez katerih si ne znam jejo križaiůie, Tudi možgani večje ljubezni, je začela obis- predstavljati življenja. OdliČ- lahko zarjavijo," se je pošalila. Njena ljubezen do knjig izvira še iz mladostniških kovati predavanja loka. »afe ne so za utrjevanje znanja in mestc, ki jih vodi zgodovinar, doktor arhivistike. France Štukl. "Imeniten je. Ko bi ve- , )e pojasnila. Doma ima bogato zbirko knjig» predvsem s področja Zofiji Braniselj veliko veselje let. Tedaj sem prebrala veli- predstavljajo tudi rože. ko potopisov. Zofija velik po- deli. s kakšnim zanimanjem zgodovine in umetnosti, po- men daje tudi gibanju. Sku- njih urah. Tudi v naravo se ga poslušamo. Čakajo nas še leg lega pa je ena izmed naj- paj z vaditelji na televiziji te- zelo rada poda, saj ji pred- ogledi ccrkva v Svetem Duliu, bolj rednih obiskovalk loške lovadi že v zgodnjih jutra- s sprostitev. Hisa umetnosti prava poteza Jasna Paladin vsako dopoldne zberejo v Mostah, kjer ustvarjajo v Moste pri Komendi • Nekda- karski, kiparski in glasbeni nja trgovina s tekstilom in delavnici. "Pomembno je, da obutvijo na robu Most je že varovaTîci, ídpridcjovtoeno- od septembra dalje drugi to, sami izrazijo željo po dom 24 varovancev Varstve- umemiškem delovanju, saj no delovnega centra INCE iz jih pri ustvaiianju ne učimo, Mengša, ki je na tem mestu niti jih ne usmerjamo, saj odprl svojo enoto, ki so jo po- glavni cilj te ustanove spod- imenovaii ZU, kar pomeni bujanje izražanja," je Še po- zaposlitev in lunetnost. "Za- vedal direktor, ki mu pri misel za takšno hišo umet- uresničevanju programa po- nosti je nastala v sodelovanju magajo trije mentorji - Alen- s kolegi z Nizozemskega, kaMiklavčičvkiparskemate- s po sob nos ti in potrebe Ijeju, Melita Žerjav v slikar- umetniškem izražanju odra- skem in Primož Kosec v glas-slih ljudi z motnjo v dašev- l>eni skupini, nem razvoju pa smo dobro Varovanci, v enoto ZU spoznaJi tudi na mednarod- prihajajo iz Mengša, Kamni- nih umetniškili izmenjavah, ka in dru^h okoliških krajev ki smo jih zadnja tri leta pri- pa tudi iz Naše hiše - bivalne pravili pri nas nam nrM me^en enote I'NCE, v ateljejih ustvarjajo različne izdelke iz zale še nove prostorske mož- gline, slikajo na platna In ri-nosti, do uresniâtve projekta šejo v različnih tehnikah ter ie zami'îi'l igrajo na različne inštru- stavljeni tudi v prodajni galeriji, ki jo imajo urejeno v o tovrsmi astanovi, ki je ena mente. Njihovi izdelki, ki so prvih takšnih v Evropi, predstavil direktor INCE Peter Svetina. Varovanci INCE, ne- pritličju, so bili doslej delež-kaj več kot sto jih vsakodnev- ni že mnogih pohval. Po beno hodi v ta center, lahko od- sedah direktoria je cilj uredi-slej izbirajo med delom v nji- ti pravo kulturno hišo, v ka-hovih delavnicah v Mengšu, teri bodo gostovali tudi dru-tisti z umetniško žilico pa se gi umetniki. vaiUH ci.oveKcmH vnwic Varuh človekovih pravic RS bo v torek, 14. 3., posloval v prostorih Občine Radovljica. Če imate težave, ki sodijo v njegovo pristojriost. pridite na pogovor. Prijave zbiramo do (vključno) ponedeljka, 13. 3., na 080 15 30. Podrobrtosti na wvi/v^.varuh-fs.si ali na 080 15 30. EKONOMSKA G1MNAZUA IN SREDNJA SOLA RADOVUlCA Gorenjska cesta 13,4240 RADOVUlCA Razpisujemo prosto delovno mesto UČITEUA/UČITEUlCE UMETNOSTI IN LIKOVNE UMETNOSTI Delovno mesto razpisujemo s 27. 03. 2006 za manj kot poln m določen delovni čas (do vrnitve delavke z daljšega bolniškega oziroma Kandidati/kandidatke morajo izpo nasiednli aKti: njevati pogoje, ki jih urejajo •Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja{Ur. list RS 115/2003) -Pravilnik o izobrazbi učiteljev in dnjgih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije iUr. list RS 74/2002) - Odredba o smeri in stopnji strokovne Izobrazbe učiteljev splošno izobraževajnih predmetov In dnjgih slrokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. list RS 60/99, Ur. list RS 77/2000. Ur. I«t RS 10/2004) Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov; EKONOMSKA GIMNAZUA s llsàa ftMlB wsitt* tiewesb iport* m» SPO^ )• Jirici iKWIč). m Un pri ftitn eroWaln MkaareaiMHS1/&^(opnc*fM Pakri vkJjuiujo kJimuKko napnvo. tS^ioKkn liia piatL^H. pos<^hm> nuirar^je bld/injenjť in rudjoz vgrajenim Cl)-:s(režmkcimzafi plo^č. Z njim prihranite kar 473.000 Sir 7m doplnfiio^amn 7â.(H)0 S!T pa vuni je na vuljo (udi radijski in navi^dcijskl sisum RNS3«0 z MFJ- in CD*prapake na električni napeljavi. K sreči je bil tedaj vrtec Še prazen prostore tudi kraievna skup- iif>aDeki nost. Ker je ogetij izbruhnil tako zgodaj, v njem m nikogar» zato ne otroci ne vzgojiteljice niso bili ogroženi. Ta dan so morali starci za Trslenik in GRS Kranj se po- je Ministrstva za šolstvo in vrtcu ležek na Trsteni- žar ni razširil na sosednjo ig- šport Emanuel Čerček» pod- ku» ki spada pod okrilje ralnico in ostali del objekta, " župan mag. Štefan KadoiČ in Kranjskili vrtcev, letos varu- so predsednik Krajevne skup- jejo 21 otrok v starejši in i8 svoje otroke poiskati dnigo policijskem poročila Komisi- nosti Trstenik Jože Lom bar. otrok v mlajši skupini. V je le ugotavljajo obseg škode, Dogovorili so se, da se sana- zgornjih prostorih objekta. Do požara je po prvih ugotovitvah kriminalistične ko- po prvih ocenali pa bo ta znašala med Id in 15 milijom to^ dja vrtca začne takoj. Obiekt je v lasti krajevne skupno- je bil ustrezno zavarovan. sti, so imeli urejeni dve igral misije najverjetneje prišlo za- larjev, saj je požar luiidl vso tako da bo obnova prostorov nlci in kuhinjo. Ker jc ena od radi napake na električni na- opremo, igrače, knjige, didak- večjem delu plačana iz igralnic sedaj povsem uni- peljavi na eni od neonskih tične pripomočke in ostali in- sredstev zavarovalnine, os ta- čena, drugo pa morajo očisti- luči, ki so bile pritrjene na le- ventar, del ostrešja, leseni lo pa bosta zagotovila Mest- ti, so za otroke začasno zato- senem stropu. Ogenj je naj- strop, predebio steno, parket na občina Kranj in Ministr- ČiŠČe poiskali v bližnji podru- prej zajel del stropa, nato pa in električno napeljavo, rdeči petelin skočil na stvo za šolstvo in šport. Na žnični šoli. Malčki se bodo sredo so si pogorišče skrbi krajevne skupnosti pa kmalu vrnili v svojo igralni- ostrešje objekta in ga popol- ogledali tudi župan Mestne je, da objekt zavanije pred co, starejša skupina pa noma uničil. "Zaradi hitrega občine Kranj Mohor Boga- vremenskimi vpDvi, da bi se morala počakad na obnovo posredovanja gasilcev PGD taj, vodja shižbc za investici- preprečila še večja Škoda. pogorele igralnice. koje zaspal V torek zjutraj je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki se je lakoj smo začeli gasiti. Prostoj' je zato smo ga morali prezračiti," je povedal Anže Debeljak iz PGD Skof)a Ixíka. Gasilci so v stanovanju našli tudi le- kopičil v gorečem stanovanju, umrl 46-Ietni Izidor Ka iz Škofje Loke. simon šubic Skofja Loka - V torek zjutraj je zagorelo v stanovanju v stavbi nekdaj zelo znane gostilne Plevna na Kidričevi ce- sti v Škof)! Loki. V njem je domnevno zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrl 4$-letni domačin Izidor Karlin. Zdravnica za pokojnika, ki je sam živel v stanovanju in je veljal za samotarja, odredila sanitarno obdukcijo. Operativno komunikacijski center v Kranju je ob 6.35 prej el ob věstilo, da gori v sta- novanju v zgonijem nadstropju nekdanje gostilne in a in ga odnesli iz stanovanja, a žal mu niso mogli več pomagati. Kot je ugotovila kriminali- a pn ogledu pogorele sobe, je pokojni za ogrevanje sobe uporabil plinsko p>eč, med gledanjem televizije pa je najbrž zaspal v naslonjaču. "Zaradi visoke temperature, predvsem pa stika peči z vzmetnico, se je le-ta vžgala in tako je prišlo do počasnega širjenja ognja in nastajanja ogljikovega monoksida. Ker so bila vsa okna v sobi zaprta, je po vsej verjetnosti prišlo do za stnipitve z ogl jikovim mo-noksidom in smrti pokoj-DomaČi gasilci, ki so se morali prebijati skozi gost promet, nega. Pri pregledu trupla ni so pokojnega našli v močno zadimljeni sobi./^«(e r.^.totu bilo najdenih nobenih poškodb, tako da ie tuja krivda da se v njem verjetno nahaja takoj odšli na inter%'encijo. dostop do gorečega stanova- izključena," so še sporočili stanovalec. Podobno obvesti- "Na ooti do kraja požara nja je bil otežen. Prišlo jc s policije. V požaru je nasta- za približno 500 tisoč lo so prejeli tudi prostovoljni smo imeli težave zaradi pro- sedemnajst naših gasilcev s gasilci iz Škofje Loke, ki so metne gneče, pa tudi sam štirimi vozili in cisterno in tolarjev škode i f 50 Priloga Gorenjskega glasa Novela zakona o medijih, ki jo je ministrstvo za kulturo prejšnji mesec poslalo v parlamentarni postopek v javnosti zbuja veliko polemik. Zlasti so različna mnenja glede subvencioniranja medijev. do popravka in državne Danica Zavrl Žlebir Novelo zakona o medijih naj bi marca prviČ obravna» val driavni zbor, ministrstvo zakon je v njem opredeljeval biti pozoren na ravnotežje be v objavljenem besedilu, Šušteršič je celo dejal, da so le, da se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, na i enakovrednem med svobodo izražanja in pa ščiti državljane, ki so zaia- mediji sramotili invalide in pravico do človekovega do- di neresničnih ali napačnih n stojanstva. Opozoril je na navedb poslali žrtve medijev. Ijan Jože Praprotnik je na meslu prt^ratnskega prosto- člen zakona, ki opredeljuje. Ta določba je bila zelo podo- podlagi svojih izkuSenj meti, da mora biti pravica do za kiilniro pa od jidija lani, ra na enak ali enakovreden kdaj uredniku popravka ni bno opredeljena že v v av- ko je pripravilo osnutek, zbi- način, je bilo objavljeno treba objaviti, pri čemer ra pripombe k predlaganim spremembam In dopolnitvam. Nekatere od teh î obvestilo, na katero se popravek nanaša, in tudi ne sme javnosti dvignile precej prahu, slišati ie bilo tudi očitke, iti nesorazmerno daljši od obvestila oziroma dela obve- odločilna urednikova presoja. Ta je lahko ocenjena tudi kot napačna in v tem primeru gre lahko stvar pred sodiš- netn zakonu, pravi poslanec SDS Branko Grims, ko pole« niizira s predsednikom Društva novinarjev Slovenije, sicer pa vladna stališča v zvezi s pravico do popravka podpira z popravka pred tožbo, Štefan PrSa pa. da so mediji z zava- njem o zakrivili, da ni bil znova izvoljen za župana Velike Poláno. Naklonjenost do vladne- ie izrazil stiia, lu katerega se nanaša, če. kjer imajo taki primeri da strokovîia javnost ni ime- Spremenjeni 27. člen pa na- prednost. V zvezi s tem je a zadostne možnosli vpliva vaja kar deset točk, ki še na- Petek govoril tudi o instituci- nost pravico dobiti celovito rektor mretu Infonet Leo na oblikovanje medijske za- lančnejc določajo način obja- ji medijskega ombudsmana, informacijo. Določila v zvezi Oblak» češ da imajo mediji konodaje. Zato so na predlog ve popravka. kar poznajo v drugih drža- s popravkom pa vključujejo sedanji ureditvi izjemno koalicijskih strank ta leden TakSni širitvi nasprotuje vah, primer dobre prakse je pravico, da prizadeti prikaže- moč in laliko z eno samo ob- S pr3VlC0, pripravili javno predstavitev zlasti novinarska javnost, denimo ugledni britanski jo tudi nasprotna dejstva od javo človeka zaznamujejo za da prizadeti mnenj, na kateri so predstav- Grega Repovž, predsednik časnik Guardian. niki politične in strokovne ili stališča o za- la vnos u ! konskih rešitvah. Ta so se navede druga ali nasprotna predlaganih rešitev Dništva novinarjev Slovenije, meni, da je pravica do po- pravica do celovite pravka v zakonu razširjena informacije prvotno objavljenih, čc oce- vse življenje. Zakon, kakrj^-nï)o. da jim je bila s slednji- nega predlaga vlada, potre-mi storjena krivica. Potrebo bujemo tudi zato, da zajezi- po tem je utemeljil na mo medijsko moč in dotaknila zlasti ustreznosti do absurda in da bi utegnila na po- biti tudi usUvno s|x)ma, ker primerih, ko osrednji damo zadoščenje posamt-z- Minister za kulturo Vasko dnevnik preprečil objavo po-poseaa na področje svobode Simoniti meni, da novela za- pravka neresničnih in zava- ki so bili i (iroC)u koncentraci)e lastnis- posega na področje svobode limonin nieni, da novela za- de stva in tva medijev, uresničevanja izražanja. Ustavna pravica kona ne knii uredniške avto- usiavne pravice do popravka do popravka je namenjena nomije. S pravico, da priza- Podobne negativne izkuŠ- nih navedb. To je prikazal s stavljeni, niso pa imeli možnosli za pojasnite v medi pnmcri člankov z opaznimi OKOilSCine, in odgovora, finančnega pod- posamezniku, ne bi pa smeli deti navede druga ali naspro- , . piranja pluralnosti občil s dopustiti njene zlorabe v tna dejstva in okoliščine, s poslanca Alojz Sok in Jožef naslovi, ki so okrnili ugled S Katerimi stram države, ureditve glede smislu širjenja pravice do katerimi prizadeti spodbijajo Jerovšek, slišali smo jili tudi posameznikov, popravki na zaščite otrok in mîadosini- ekskluzivnega dostopa do ali z namenom spodbijanja predstavnike neopaznih mestih pa jim prizadeti kov pred škodljivimi vsebina- medijskega prostora, kise bistveno dopolnjujejo naved- validskih organizacij. Boris tega niso povm ili. Spodbijajo ali in nasilja, ter mi, predvsem pornografije odpira zlasti instituci jam, po- z namenom spodbijanja bistveno v zvezi s povečanjem deleža slovenske glasbene produkcije. liliki in tistim. sicer ima)o da javno povedo svoja stališča. v zvezi s senzacionaliz-mom rumenega liska, ogroža ugled in integriteto posameznikov, pa je dejal, da Razpravljavci so sicer ob- problema ne bo rešilo vpra- Poseg v svobodo javne besede> dopolnjujejo delali vseh pet ponujenih te- šanje popravka, pač pa mož- navedbe matskih sklopov, največje nedvo- pozonjosti pa je mno deležno poglavje o pra- nosl iziožljivosti na sodiščih z dovolj visokimi odškodninami, da bo to zajezilo mani- v objavljenem vici do popravka, ki naj bi od« pulalivnost medijev. Miran 1 govorilo na vprašanje, ali Lesjak, odgovorni urednik besedilu, predlagane rešitve omogoča- Dnevnika, pravi, da ne na- v v jo uresničevanje te ustavne pa Ščiti pravice ali pa je že dosedanja . ^ -, ureditev v praksi omogočala državljane, njeno polno uresničevanje. - J • ^ nenja in izkušnje so različ- ^____,___..... KI SO zaradi m. Pravico do popravka sedaj pot zlorabam veljavni zakon ureja v členih neresničnih od 26. do 41, novela zakona -, v »1 p3 se dotika 26- 27-, 28-. 31- ali napaCniil in 34. člena, pri čemer je najširše dopolnitve deležen člen 27. Ta namreč določa način, kako mora uredništvo sprotiije popravljanju napač- jiiii in neresničnih informa- ne more pa oiu prav}ca do popravka namenjena popravljanju mnenj. To odpira navedb postali žrtve medijev, li popravek, sedaj veljavni v ustavi, pri tem pa je treba poseganju v uredniško politiko medijev in pnhaja v nasprotje z ustavno pravico do svobode izražanja. Tudi nekdanji novinar in sedanji poslanec SDS Miro Pelek je govoril o pravici do popravka, ki je zapisana i 12 GORENJSKI GLAS petek» 10. marca 2006 POGOVOR Razgledi Bistveno sporočilo Svetega pisma je, da dobrota in ljubezen večno kraljujeta, čeprav morata pogosto grozo tnala in križa. Razume ga lahko vsak, tudi nepismen človek. fantast zvodn se ne ukvarjann Prof. dr, Jože Krašovec, akademik, profesor za Staro zavezo na Teološki fakulteti v Liubljani. \0t£ Kosnjek sestavljene jejo celotno Staro zavezo, razen Eslerine knjige. Pomen mrtvo- morskih ali kumranskih reko- Stare in Nove zaveze. Katero pisov je predvsem v nespo- obdobje obsega Sûra in katero Nova mem dokazu, da je Stara zaveza bila te pred ÎOisraebesâ. Nekaten te- duhovna sem, evangelist |anez v zvezi z Razodetjem. Vetidar avtorstva ne kďže vzeti tako dosledno, kot osnova naše to lazumcmo danes. Besedila Sveto pismo je verska in Sveto pismo različno. Katediča- že omenil, v dolgem obdobju zgodovinske izkušnje navdiha in predščevania. Najpomembnejša razlika pa je v tem, da je v islamu glavna zgodovinska oseba samo prerok, v krščanstvu pa je to Božji Sin, Zato je Božp bližina, razodetje za Človeka v krščanstvu veliko bolj poudarjeno, kakor v islamu. vodi: v grščino, latinščino, kopt- ščino, armcnŠČino, sirščino, gotšdno itL. Brižinski spomeniki iz konca lO. sL in nekateri Svetega pisma so nasta'ala v dru^ ohranjeni rokopisi priča-kulture, okviru živega vernega občestva )o, da so prevodi odlomkov Sve- MagdalerK) odšel v Indijo, kja* naj bi umri. Kaj trdite Vi? "jaz ne trdim ničesar, ampak sprejem ain celotno resnico Svetega pisma. S fantasti in zvodniki te ali one vrste se ne glede na potrebe skupnosti in tegapismanastalivSIovenijiže ukvarjam". V Ljubljsni bo na moč navdiha od zgoraj ozi- na začetku sprejema krščan- svetovni roma od spodaj iz duše". stva. Kasneie le bilo prevodov Ogromno prahu je dvignila vsev(?č, doklerni v 16, stoletju v knlim E>3 Vindjeva šifra. Glasne monoteistične postav« ke so v obeh religijali v glav« netr. iste, saj Islam dejansko izhaja predvsem iz judovskega izročila". do Bc^ je treba poudariti, da je skladno na delu neposreden navdih v razmerju med živim Bc^m in živo doveško dušo, ter delovaniem razuma v okviru resničnosti vesolja. Krščanstvo je dokončna religija, ki je v nobeni bist^ni postavio ni mogoče več izpopolniti. Tu imamo torej tiidj dokončno podo humanizrna. Ker Sveto pismo sporoča o samih bistvenih resnicah naše intime in rušega zasebnega ter družbenega živ- enja. ga seveda lahko vsak, tudi nepismen Človek v v^eh ča« sih razumcv samem bistvu". leSvetopismorajstarqšiohra- okviru prebujanja nacionalne "V vseh časih se pojavljajo iâ- Kaj p bbtvo Svetega pisma? Ali kongres nieni pisni dokumenl? So zavesti v Evropi nasial prevod natiki, ki s potvorbami in do- ga lahko razume vsak? ^^ J J&^l^y * • _ ,____^ , _ i____ _♦___ ^ • » I ^ •L A* t __11 ^ • ^ . morda odkrili še starejše spise, cebtnega Svet^ pisma v slo- mišljijami begajo liudi, Jezus bibliciStOV, na primer Kumranske rtikopi- venščino. Slovenija je tako pri- 7lasti Stare isma lespo- "Sveto pismo je najstarejši zaveze, pisni dokument judovskedvlli- zadje in vere. To se je shodilo na 14- mesto narodov, ki so zgodaj pre;eli celoten prevod Svetla pisma. Trubar, Dalmatin in nekateri dru^ so bili katoliški duhovniki aH laiki. Toda Dr. Jo^e Kra^iovec bil rnjrn Irtj 1 Çr] 4 v Sfxiti i vasi pri Podčetrtku. V dnižini je bilo šest bratov. od katerih so štirje duhovniki, in dve sestri. )e Ali smo ljudje zreli za življenje po načelih Sv'eC^p pásma? "Sveto pismo neštetokrat poudarja nasprotje med delovanjem Božje in "človeške" modrosti. Skrivnost "človeške" modrosti je v tem, da se napaja na katerem bo zato, ker so besedilo Svetega nesrečen nzkol v zahodni Ev- član slovenske in evropske Akademije znanosti v GOveKovi aomLSiiavosti m torei JCTíaČiLia za nosilce oblasti, ki si neupravičeno lastijo neposredno ali posredno oblast nad drugimi. Za te velja neizprosna vali za potrebe vernega občestva. Ce vemea občestva ne bi stva in njegove kultiue ne bi sodelovalo 300 strokovnjakov bUo. danes nibit tudi judov- iz osmih držav. Ob tej priložnosti bo pisma skozi tisođetja prepiso- ropi jih je potegni] v protestant- jp \imetllOSti iti predsednik mednarodnega zdni- obscxJba, zlasti Se, Ico zaidejo sko ideologijo. Besed^ ^^ interpretacijo Svpfpga pisma Stare lave- ff'f ^laijenosti ga pisma pa je seveda ostalo takSno, kot je, zato so ga tudi katoliški duhovniki normalno ze. Uvršča se nicd vrhunske poliglote. Razen naj Zakrkn en Človek je tako čus- tveno m m pomembnejših svetovnih jezikov obvlada he':>rcj- pohabljen, da ničesar ne razu- bilo, ker ne bi bilo potrebne uporabljali v nadaljnjih stolet- Sčino in druge jezike, v katerill je bilo izvirno 23- nie. Veličina doveStva pa je v motivaa)c za sporočanic etoq- la kasnejšim rodovom. To, kar le nastalo v antiki, pa je pravilo- jTia ostalo zakopano pod aiée- vimmi slavnih starih mest. ji)t Danes^o ^ reeetiio, da nekatere krščanske vere namenjajo Svetemu pismu večp po- tem, da veLko i)udi najde v Svetem pistnu svojo pravo zrcalno podobo, kaže do soljudi soču^ zornost kot druge. To teoretiČ' pa na to temo svojim učencem rodb, da je človek ustvaren po in usmiljenje, se žrtvuje do sa- no velja za protestantske skup- predlaga, naj pusdjo do žetve Božji podobi, da ima nesmrtno mopozabeintakopnča zanav- iZŠd dopolnjen Kumranski rokopisi so ostali nosti. Toda praksa kaže dru- rasti žito in plevel: šele ob žeM dulo, da je bitje svobode in od- zočnosl Božjega kraljestva na zakopani pod peskom narav- gaóio stanje. V Evropi so npr. se žito spravi v žitrice, plevel pa govomosti, da ima neodtujljivo zemlji. Bistveno sporočilo Sve- slovenski ^ ^^dln ob obrežju Mrtvega protestantske dežele marsi^e zažge". osebno dostojanstvo, ki ^ ščiti tegapLsmaje.da.sjlezlaprejali moijd, ker 50 jili venii Judje tja prctrcj bolj sij zâ ávojc občine lahko naredili Ija v îavorjah ugotavljala ločeno in ne na celotnem območ- tem naj nova občina naslanc. Bilo je tudi precej neupraviče- deistvo, I ,, cest na območju Kranja, v sland z Gorenjskega iskreno več župani, ki so bili tudi po- ju občine Poljane. Pod moj nih kritik naslovljenih na žu- ÛOmO morali okolíd Kranja, Bmik, Britof- obljubili, da bomo zanjo de- slanci. Ko si poslanec, imaš amandma se je podpisali tudi pana občine Gorenja vas - Hotemaže, od prometnega jansko tudi nekaj naredili, odprto pot do vseh ministr- poslana SDS, niso pa se žele- Poljane, da ne skrbi za enako- ministra pa bo treba zahteva- bomo politične in osebne in- štev, V prejšnjem majidanj [j v stranki NSi, kjer je bil Ko- ineren razvoj vseh delov obči- ti. da poda jasno sliko dokon- terese pustili zadaj in postavili kot župan v Itirih letih do ne- kal j tudi predlagatelj nove ob- ne. Javorje in okoliške vasi so katerih ključnih ministrstev ^ine. Enak amandma pa je najbolj odročni kraji v Poljan- Zgomjesavski dolini, kajti triotizma. Slednjega bi se lah- nisem uspel priti, tudi ne vložila tudi LDS s prvopodpi- ski dolini in če bi se župan do teh krajev mačehovsko obna- da \jOren]SKa čanja izgradnje avtoceste v v ospredje tudi nekaj lokal pa i , , J Zgomjesavski dolini, kajti triotizma. Slednjega bi se lah v..«. ..v viu^jm luuj lu.» 5 pivupuupi- ne QODI QOVOl] dejstvo je, da razvoju turizma ko naučili od štajerskih po- prek poslancev z našega ob- sanim Pavlom Gantarjem. Z prometni zamaški na izvoru slancev, ki znajo priti skupaj močja. Izvolili so me za po- vložitvijo tega amandmaja že- šal, bi prav oni želeli iti stran. Qenana, za Bled in Bohinj msonajbolj ne glede na politično opdjo, slanca prebivalci Selške in limo doseči le to, da bi nove . , , v prid. Pomembna zadeva na na posameznih ministrstvih Poljanske doline, zato si v pripisati področju cesl pa je četrta raz- zagovarjati potrebe svoje regi- prvivrsti prizadevam za ti dve občine ljudi zdniževale, ne pa razdruževale. Će v lavorjah Pa ravno oni navajajo, da se v tej občini dobro počutijo in imajo obáitek. da je župan v vojna os, kjer gre za povezavo je in so tako uspešno izpeljali regiji. Gorenjski posland mo- ne želijo v novo občino Polja- tem času za le kraje veliko na- samim seoi. med Ljubljano in Bovcem že nekaj skupnili projektov." ramo vedeti, da zastopamo ne, jim moramo to možnost redil." »i GORRNJSKI r.l AS pclek, IO, marca 2006 STANOVANJA Kozúledi če imate premoženje, nimate pa zakonitih dedičev in ne nameravate napisati oporoke, bo vaše bogastvo "pojerbala" država. Enako velja za vaše (morebitne) dolgove. Država dedue dobro in abo J Marteta Smolnikar dolgovi, v teh primerih so za Iztočnica članka ie lastni- pristojni na adu kmetijskih zemljiSč Ško stanovanje na Gregordie- in gozdov. Sicer pa velja, da vi lia v Ljubljani, zapuščina postopek v primeru nezna- pokojnega Milana. Sokola, nih dedičev najpogosteje Gospod je umil 20. febnoaija sprožijo tisti, ki imajo do za- 2004 in kpr žalujočih ostalih pustnika teriatcv. V Ich pri- za njim (kolikor je znano) ni, merih pripravijo na ministr- bo po črki zakona pokojniko- stvu predlog odločitve o po- vo premoženje podedovala plačilu terjatev upnikov do država. Ampak iele, ko bodo zadolžene zapuščine. na Okrajnem sodišču v Ljubljani zadevo premleU in izdali Neznana vrednost pravnomočni sklep. Do takrat bo v stanovanju sredi prestol- Država po umrlem državnice, le nekaj korakov od vlad- Ijanu deduje v dveh primerili: ne palače ie naprej strašilo, zato, ker pokojni nima zako« Resda ne strašijo duhovi, pač nitih dedičev in ni napisal pa golobi, ki so se naselili v za- oporoke (130. ^len zakona), Stanovanje na Gregorčičevi 11 a v Ljubljani je pravo gnojišče. / ^»t» c«r>Ti9 puáčenem stanovanju. Pove- aii zato, ker so se dediči podano dni^če, medtem ko na kojnikovemu premoženju tega naslova ima država ne- prevzela občina, v kateri je Čanov. V enem primeru se je sodišču meljeio, za zdaj Še ni- odpovedali (133. člen zakona. k(^aršnja lastnina propada. V slednjem primeru so praviloma posredi dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine. Odkar je spremenjeni za premičninsko lastnino vpisana na sedemdeset lokacijah; v Ljubljani (štiri), v Trbovljah (štiri), v Ceiju (tri), na Rečici ob Paki pokojni živel. V Času od leta zapuščina v korist občine 1990 do spremembe zakona zmanjšala za znesek oskrbe, v večiri gorenjskih občin to- v drugem primeru pa so vrstnih primerov (130. člen zakona) niso imeli- Vsaj tako stroški bivanja v domu za ostarele presegli vrcdjiosl za- Odpis ničvrednih premičnin Skladne z 9. členom zako» državi (po 150. Členu zakona) ah. v Žirovnici (Rodine 24 Kranj, Radovljica, Tržič in čini odrekli, nepremičnina na o dedovanju, spremenje- premoženje "zapustilo" pet- al, na Škofijah, v Podnarlu, v Skofia Loka. V občini Kam- pa je prešla v last občine in j kon o dedovanju v veljak, je (dve), po eno pa na jeseni- so nam zagoto^ na občini paučine. Dediči so se zapuS- ni zakon je začel veljati maja intrideset pokojnih držav- Rogaški Slatini» v Murski So- nik se "spomnijo" (tako so v zemljiški knjigi še vedno 2001, preide zapuščina brez Ijank in državljanov; Frances- b^tí, v Lendavi, v Domžalah, nam pač rekli) enega samega vpisana kot lastnica. dťdičev in brez oporoke v co Cepach. Anton Sket. Tere- last države. Od aprila lani zija Cesar, Konrad Šiško, Ma- Mengšu, v Logalcti in tako primera; tik pred spri»mrm- upravljajo s tem premoženjem na direktorátu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne upra» ve, ki je v sestavi ministrstva za javno upravo. Pri prevzemu in hrambi podedovanega premoženja rija Perko, Elizabeta Dreo. Jovan Spasov, Jožef Korošec, Angela Leber. Vidoslav Vra-nješ, Majda Marija Koleiiik, Viktor Trampuž, Emilija Trampuž, Slavica Trampuž. Dušan Karan, Frančiška Pod- gornik. Ellen Kovič, Marija bo zakona so podedovali manjšo stanovanjsko hišo, ki napre). Vendar se državi ne cedita samo mleko in med sama po so jo potem prodali. sebL Skladno s 133. Členom o mreč po pokojnem dolžna Do leta 1999 so pnmere zapuščine in vknjižbe reševali na Centru za socialno no R 1 kona je v enem primem de- tudl Občina Škoija JI dediči zaradi dolgov in hipo-odpovedali in je prišla v last, sta bila dva prevzeti tudi tisto premično delo Kranj. Od takrat in do b nepremično zapuščino, ki so se i i zakoniti dediči odrekli. spremembe zakoria o dedovanju pa so imeli v Mestni DrŽava po limrlGm sodeluje država z upravne Bočič, Živojin Milojevič, Vik- Praviloma zaradi hipotek in občini Kranj osem primerov, , ^ .. enoto, na območju katere se tor Pečnik, Anton Kozlovič, dolgov. Teh zapustnikov je ko so uporabniku storitve, ki ûrzaVliailU zapuščina, ki je prešla v last Jožefa Žerovnik, Matej Jer- skupaj petindevetdeset oziro- je uveljavljal oprostitev plaâ- Republike Slovenije, naha)a. Premičnino, ki je brez vrednosti, na ministrstvu odpiše- man, Milan Grm. fožefZa- ma rriinsedemdeset odstot- deduje v dveh primerih; zato, jo, o drugi premični in ne- bič, Turk Ciacomin Orsoli, skega leta hočeš noieš dedo- odločbo o oprostitvi plačila pušek, Eva Devič, Zulfi Brko-vič, Hilda Žitnik, Anton Ba- kov vseh, po katerih je dižava od inaia 10Q1 do konca lan- la storitve institucionalnega varstva in je bil lastnik nepremičnine. v korist občine z rablj k: jih je občina na dražbi prodala, ter vrednostni papirji. enega od podjetij so odprodali, drug vrednostni papir pa občina vodi v svoii bilanci kot izred- premični dediščini vodijo Ljuban Pavič, Antonio Ce- vala. V ker pokojni posebno tvidenco. Pri Čemer jc najmanj zaninuvo dejstvo. nima zakonitin da vrednosti podedovanega denih pach, Ivana Vintar, Jože Vin- tar, Vincencij Slabe. Od nave- premoženja ne poznajo. Ds dedičev in ni torej ne vedo, s kolikšno je triLid va j set zapustilo nepremičnine in premičnine. dvanaist na le nre- primerih pokrije terjatve v višini vred-íxisti pi'evzetega premoženja- Del premoženja po umrlem "spelje" državi udi Cer- prepovedali odtujiti in obre-mejiiti nepremičnino, katere lastnik je bil. V treh od nave- denih primerov so zakoniti dediči v zameno za izbris ni piihodek razburljivo kot v gorenjskih občinah je bilo do uveljavitve zakonskih sprememb v Mestni občini Ljubljana. Lani, denimo, je po nekajlemi pravdi javni stanovanjski sklad na teme- vrednostjo iz naslova dedova» mičninc napisal oporoke njâ po pokojnem državljani: drřava r^i^polaga ah, kot pra (130. člen vijo v direktorátu za nepre mičnine, da "zapuščina brez zakona), ali dedičev ni ovrednotena, tem vodijo na oddelku za premoženjsko pravne zadeve direktora ta skupaj štiriinosemde-set evidenc. Od dvainšestde- set evidenc o nepremičninski kev. Toda le v primeru, ko je vknjiženega dovoljenja obči- lju posebnega sklepa župa- pokojni svoje premoženje na ni poravnali plačilo institud- nje Danice Simšič podedoval župnijo prenesel z oporoko, onalnega varstva z obrestmi, stanovanje na Smoletovi \ Ampak, ti primeri so izjema. pravijo v ljubljanski nadško ri. V upravljanju ima hidi objekt na Hradetskeea 18, ki ga 1. so več se v vsakem konkretnem zapuščini jih jc Stiriindvaj zato, ker so se primeru posebej ugotavlja (osemintrideset odstotkov] ki. Obstajajo pa tudi primeri, ko tisti, ki starost preživijo v cerkvenem domu za ostare- V ostalih pptih primerih je kranjska občina vknjižena na premoženje, kar pomeni, da je prav tako pridobila z dediš-je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitvc in obrerrenitve nepremičnin v čina vpisarw v zemljiški knjigi, In to naj bi bilo vse, kar je vrednost premoženja, njego dediči ve obremenitve in terjatve". obremenjenih z ostale so "čiste'\ Kolikšna Podedovano oziroma pre- vrednost pokoj niko vemu vzeto nepremičnino, na kate- rečeno , svoje premoženje aH del njeno korist. Kar spet ne po- ljubljanska občina v prete- meni. da je občina že lastni- klih desetih letih podedovala ca teh nepremičnin. Za zače- po pokojnih meščanih in meščankah. Naj verjame. Gorenjci poskrbijo ri ni vkn]ižera hipoteka, ni Ker se sklepo dedovanju v ^^ dediče premOŽeniU zaznambe sporov ali obvestil zemljiško knjigo vpiše po o terjatvah, lahko ministrstvo za javno upravo proda. Izjema so loretijska zemljišča in uradili dolžnosti, je Republi- Do uveljavitve spremenjenega zakona o dedovanju, se odpovedali (133. vi 1 v — ^.........,----- J,.-.. — —. -...W-, Clen ZaKOna.l gozdovi, W so obremenjena 2 bitve lastninske pravice. Iz Či no brez dediče v in oporoke oskrbe lastnica primerih pravi do leta 2001, je zapuš- se mora pnjaviti na zapuščinski postopek. Blejska občina je sodelovala v dveh zapuščinskih po- stopldh, v obeh primerih pa je šlo za plačilo stroškov v domu ostarelih ob- kdor hoče, Se zlasti, ker njihova pravîia služba priznava, da natančnih evidenc o načinu pridobitve nepremičnin v zapuščinskih postopkih ne o. GORENJSKI GLAS petek, Î0. marca 2006 IZOBRAŽEVANJE Razgledi Dekan kranjske Fakultete za organizacijske vede je pred letom postal dr. Robert Leskovar, ki pravi, da bo čas najbolje pokazal, kakšna je Florjančičeva zapuščina. edno ime Dr. Robert Leskovar je Jeseničan, ki že več kot petnajst let živi v Kranju, vodi fakulteto, na kateri je opravil vse stopnje študija. Marko Čehovin da se obnesejo v praksi in Naša fakulteta ie bila v pre- nastal v íasu, ko se je fakuJ- dinamičnega trga. Pri bolonj- da so delodajalci z njimi za- Kaj lahko rečete o prvem dovoljni, lehj vodenja kranjske fakul* II tekJosti znotraj Univerze v Mariboru razvrščena v družboslovno področje, Čeprav tete> Ministrstvo za visoko šol- vsaj dva programa v pretež- 11 Eno leto je za velike pre- stvo, znanost in tehnologijo ni meri vsebujeta znanja s leta šele uveljavljala. Morda skem programu smo imeli je kakšen študent ni uspel široko diskusijo, vključeni so končati in se je tako maščeval. Naša fakulteta je zorela prepričevanja, včasih tudi s bili vsi profesorji, zato je proces a iwmen tiran j a in mike prekratko. Prednostni namerava s pomočjo manj- področja tehnologije, samo skozi več razvojnih faz in je povišanimi toni. Rezultat je cilj je bila ureditev bolonj- ših univerz spodbuditi več- eden pa pokriva družboslov- danes povsem primerljiva 2 dobro ravnotežje med preda- skih programov. Pohvalim se lahko, da nam je znotraj mariborske univerze prvim us pelo akreditirati tako jo konkurenčnost in s tem kakovost Študija? ni program- Ministrstvo je drugimi. Lahko rečem, da so vateljevo samopodobo pred- seveda nekaj moralo storiti naši diplomanti dobro zapo- meta in med mnenjem dru- "Zamisel ima tako dobre pri sestavi slovenskiii Stu- šljivi, kar je seveda najbolj gih. Seveda so profesorji, ki kot tudi slabe strani. Dobra dentov, čas pa bo pokazal, če pomembno. " prvo kot drugostopenjski je, ker so manjše univerze študij." prilagodi j ive jše in se hitreje odzivajo na potrebe gospo- Kakšna je zapuščina vašega darstva in države. Slaba predhodnika dr. Jožeta stran pa je razdrobitev mzis- je bil ta ukrep pravi. Mislim, da bi se tega morali lotiti bolj prefinjeno. Naša fakul- V bolonjskt reformi nekate- ri vidijo predvsem prilož- imajo višje nazive ali so prodorne j ši pri komuniciranju, verjetno dosegli ugodnejšo sestavo ur oziroma kreditnih teta ima odobren vpis za nost za izboljšanje profe- točk. Mislim, da smo dokaj Florjančiča? kovalnih področij, vendar praktično enako število rednih študentov. Prizadelo sorskega kadra ob hkrat» dobro uravnotežili kredit!ie nem znižanju dobe in po- točke in urť. ' 'Lahko rCCCITl» naredil veliko. Čas bo najbo- "V več kot dvajsetih letih je danes geografska oddalje- nas je edino nost na možnosti in- Ije pokazal, kakšna je njego- form ad jsko-komunikacij ske da so naši va zapuščina. " diplomanti Kranj se je oklical za uni- vpisa na izredni res deset odstotkov manjši tehnologije praktično ni več kot lani." ovira. Še vedno je moč slišati ste večanju intenzivnosti Študija. Kako se odzivajo profesorji, je med njimi kaj odpora.^ "Bolonjska reforma je nujna, ker ie okostenele univer- Že več 1er je predvidena širitev fakultete oziroma izgradnja Centra za podiplomski študij? "Načrt bomo uresničili po- verzitetno meslo, Čeprav Minislrstvo za visoko Šol« reotip o'kranjski Sorboni'? zitetne strukture potrebno stopoma. Se letos bomo naj- "Sorbona je vendar ime razrahljati in bolj vpeti v trž- prej pridobili deset novih la- dobro nima samostojne univerze. stvo je na družboslovnih fa- ... . , Se vi in vaša fakulteta priza« kultetah, kamor spada tudi ugledne univerze! Tako kot ne tokove. Tako kot se mora- zaposijivi, kar devata za ustanovitev uni- Fakulteta za organizacijske je Sorbona enkratna, je prav- jo tržnim tokovom prilagaja- verze v Kraniu? je seveda ^"Organizacijska oblika .. .. nam ni pomembna. Naš najDOij prioritetni cilj je kakovost. vede. za desetino znižala zaprav enkratna tudi naša fa- vpis. Kako ocenjujete ta ukrep? ""UmetTia delitev na dniž- kulteta, saj podobne ni daleč d pxxiie^a, morajo tem tokovom slediti tudi univerze. boratorijev in kabinetov in tako študentom in raziskovalcem omogočili boljše možnosti za študij oziroma naokoli. Najbližja podobna Cilj bolonjske reforme je raziskovanje. Imamo pa tudi fakulteta je v Varaždinu, vzgojiti in vzpostaviti takšno že ideje o graditvi prizidka k . ^^ Pomembno je, da naši di- boslovne in naravoslovne fa- nato v Beogradu ter na Nizo- strukturo prebivalstva, ki se obstoječi zgradbi, ki naj bi jo pOmemunO. plomantl lahko dobijo delo, kultete je problematična, zemskem. Izraz je verjetno bo hitro prilagajala potrebam po kvadraturi celo presegal."" Valjhun na poti zmagi 23 IZ STARIH ČASOV Mr ha Naguč Zadnjič smo videli, kako poli« štiri sto vojakov prišel žo, so mislili, da je najlepša Kdor more, naj veriame se je Valjhun s svojo vojsko kot ujetnik v roke. Zavojeval prilika» da izvedejo morilno kot naj bi Vaijhun. "Vojvoda odpravil s Koroškega na je tudi sovražno taborišče, nakano. Zato je eden izmed Valdungus je iz tega očimo Kranjsko, da obračuna z ne- Precej nato so ga Sisci spu- njih potegnil meč in močno spoznal, da je Najvišji imel kristjani svojega rodu. Kje je stili v mesto ter ga imenitno ranil na glavi tistega, ki je se- nad njim svojo varujočo roko šel čez Karavanke, nc vemo, in z veseljem sprejeli." del najbliže vojvodi (ker ga je Valvasor pa piše, da je šel po- Ko je Avrelij ujel. se Droh pomotoma imel za vojvodo), tem vse do Siska. ""Ker mu je še "stavi v bran"". "Ujetega na bojišču zmanjkovalo žive- Avrelija sozaromik in pun- da se je zgrudil na tla. Misleč, da so do smrti zadeli sa- in mu bil ščit zoper zlo nakano sovražnikovo. Pomilostil je svoje závratné morilce ne samo na bo)iscu zmanjkovalo zive- Avrelija sozaromiK m pun- lec, da so do smrtí zadeii sa- samo s tem, da )im )e pastiJ ža, je nameraval odvesti svo- tarski tovariš Drochus je me- mega vojvodo, so morilci brž življenje, temveč tudi z opro- je vojake v Siscijo. Vtem je nil popraviti sovražno srečo pobegnili, niso pa mogli uiti stitv" » » ^ medpotoma trčil na uporni- vstaje z lokavo nakano ter na- zasledujočemu maščevanju. jihj< ka Hermana Avrelija s štiri ročil nekaj zavratnih moril- Dohiteli so jih in zvezane da bi Še bolj skesano mogli svobode, , , celo milostno obdamvaJ spoznati, za kako plemenite gospoda so nabrusili tisoč možmi, ki je prav tedaj, cev, ki naj bi zahrbtno umo- privedli pred vojvodo; prosili utrujen od hoje, s svojimi vo- rili zmagovitega vojvodo. Ti so ga milosti in se ponudili, jaki jedel ter se tistega dne pošten jako viči so pod vide- da hočejo vso zadevo docela rilno železo, namreč za takš- najmanj nadejal kake bitke, zom poštenih, nedolžnih lju- pojasniti in postati kristjani, nega, ki bi zanj imeli vzrok Toda s svojo nepazljivo brez- di prišli v Siscijo in oprezova- Dobri knez jim je obljubil umreti kot zvesti podložnild, pi, "'in siccr tam, kjer stoji Riko Oebenjak, Izpad iz Ajdovskega gradca, 1950 umrl zdaj kranjsko mesto Medika diingu lepo priložnost za ugoden napad. Le-ta se ga je skrbnostjo je dal vojvodi Val- li na trenutek, ko se je s svo- milost in izvedel, da jih je ne pa storiti, da bi umrl."" zdaj kranjsko mesto Medika posvetoval. Morilno puntarski Drochus najel zo- Atentatorji, ki jim danes ob hrvaški meji". BO je tako )jmj orožje so skrivali pod obleko per njegovo življenje, kar pa pravijo teroristi, so bili torej drzen, da je on pohitel nad iznenanda polotil, šest sto jih in se pomešali med Ijiidstvo. da so - taJco so dejali - ne- je ]x>bil, ostale pognal v beg. Avrelij, glava in poveljnik In ker je brez najmaiijše skrbi za sovražno nevarnost od- bo govi p repreč i li, tako namreč, da je udarec pomiloščeni, naročnik atentata pač ne. Valjhunu je o.^tal le še obračun z niim. z Dro- Vajjhuna, a bil je poražen in z veČino svoje uporniške vojske ujet. Kaj ga je čakalo, zve- puntarske množice, mu je pustil gardo ali telesno stra- pogrešil pravo osebo." hom, ki se je utabori! ob Kol- mo naslednjič. i6 GORENISKI GLAS petek. JO. marca 2006 USODE y GODOVI Razgledi če jo je kdo zbadal, mu je zabrusila, da jo ima "za scat" in ne za kaj drugega. Večje uridn kmečk ime vIlLENA M1KLAVČIĆ Žernadovce so plačevali "Prvi, Id se ga spominjam» cev naredilo svoje. Bila je Kadar j(? spaJa, je polteno Po vojni so lahko u vel j a v-leta. ko so služili. Za to so potrebovali priče in če tii sproti. Moške več, ženske je bil Luka. Prišel je na jesen močna ženska, ki je znala vlekla dreto, da jo je bilo sli- man). To je po svoje razum-jivo, saj so ženske prišle grabit seno šele okoli devete in že takoj prvi dan mu je poprijeti za vsako delo. Le do šati po vsej hiši. Hlapec je oče povedal, da mu plačati moških ji ni biio dosti, Ce jo ne bo mogel, lahko pa bo je kdo zbadal, mu je zabrusi- n poper m ga je stresel pod nos. Sunkovito je šlo drugače, so daig druge- ure. ko je bilo pokošeno. skupaj z nami jedel za mizo. la, da jo ima "za scat" in ne planila pokonci in začela na mu pričali na sodišču. Kosci so zato dobili 15 dinar« Govorili so, da bi moraJ biti za kaj drugega. Povojni čas je hlapcerh in jev, grabljice le 12 dinarjev zaprt in da je zaradi tega ušel Bila je redkobesedna, ven- vso moč kihati. Še naslednji dan "je hodila vsa "objokana". deklam prinesel boljše Čase. na dan. • ^ • J MVCMOiiJ pt I/Vijdk. waok.. 1 rina]alO le do BíIí so pošteno plačam, če se čez mejo. Menda so imeli dar je imela zelo lepo pisavo. ker ji je poper razdražQ nos- V največ primerih je bilo strica, ki je sam živel na veli- Ob vsakih praznikih je pisa- no sluznico. to ni zgodilo, so si delo po- pl ače van je blagovno. ODCaSmn iskali v nastajajoči industriji. ki kjnetiji. Zelo na hitro je la domov. Zelo ie imela rada Pri nas je bilo drugače Naprimer: voz drv - teden potem umrl in policija je ob- slovenski jezik in če je kdo kot drugod. Oče in mama Velikokrat so ''pametni" dni žemade. prepirov, ko se kmetje svoje hlapce in dekle hvalili, zlasti pred drugimi Zeia j e kdo od ljudmi. To je bilo velika spodbuda, da so Še več in bo- (hči manjšega kmeta) dolžila Luko in njegove štiri začel hvaliti Italijane, je že sta poprijela za delo skupaj brate, da so mu inalo "poma- zavihala rokave. Nekoč se je z deklo in hlapci in nikoli se nismo ločevali, niti pri mizi. Kar smo imeli, to smo sku- gali" na drugi svet. Kot dela- pri vlačenju lesa iz gozda po-vec je bil zelo priden, saj se Škodovala. Veja ji je prebodla je znal lotiti vsakega dela. dlan, vendar se ni dosti me- hali. Potem se je Tončka pri poslov tudi uprl Ije delali. Že takiat so neka- Njihova kmetija je bila bli- Celo ure je popravljal. Imel nila za to. Sele naslednji dan nas naveličala, stopila je do in postavil za teri vedeli, da se s pohvalo zu italijanske meje. Z itali- je pa svoje muhe. Se potem. jaiiske strani je prišlo veliko ko je služil drugje, je rad go- marsikaj doseže. Vendar se samo od besed ne da živeti jo je gospodinja nagnala k zdravniku. mame in ji rekla, da gre za nekaj Časa na Vrhniko. Toda fantov in deklet, ki se niso voril, da ga je moj oče livalil. Takrat, ko je imela "svoje po 14 dneh se je vrnila na- SVOje pravice. in marsikdo je to spoznal, ko hoteli pokoravati italijanske- on mu je pa pšenico iz kašče Vendar so ga kaj hitro utišali, lahko tudi s palico ali z bičem, najhuje je bilo, če so o njem razširili glas, da je lenuh in upornik. ob času plačiia ni nič padlo v dlan. mu gospodarju m so raje slu- znosil. Ni bil najbolj pošten. reči", je malo poležala, ker je bila kakšen dan dobesedno zaj. Mamo je vseeno zanimalo, zakaj se je mestneinu lil na jugoslovanski straiu. Velikokrat se ga je tudi napil, neuporabna za delo zaradi kruhu tako hitro odrekla. vendar mu oče tega ni greh, saj so možakarji že včasih bolj kot ne "vkup držali". Najraje je imela Tončko, ki je prišla k hiši za tri leta. Ni biJa nai krvavitve 'm bolečin. Pri košnji je bUa zelo hitra in hlapci so bili zmeraj užaljeni, če jih je pustila zadaj. so ii 0SÍ0 namazali s Šele Čez čas ji pove, da so ji govorili "hribovska koza" in da žalitev ni mogla prenaša- ti." hitra, bila je brusiti. Tončka je delala pri bc^-. da je ni mogla na- tih ljudeh, vendar so grdo z njo. Spala je za ku- Ob nedeljskih popoldne- hinjskimi vrati, poleg tega ni zelo dobrega srca in mama jo je imela zelo rada. Zmeraj vih, dokler ni bilo treba iti v smela jesti z drugimi za je rekla, da se bolj zanesena- řto/o. so bili tudi posli prosti. mizo. Pri hiši je ostala še njo kot nase. Enkrat na leto, Tončka si je iz klota šivala med vojno, potem je našla ko so šli domači na božjo pot spodnje hlače. Potem pride delo v tovarni, na Brezje, je bila Tončka pri mimo hlapec, jih vzame, na- "Pri nas so hlapci spali na hiši za varuha. Tudi ona je takne na glavo in teka z nji- veži, dekle pa v kamri, do _ sovražila Italijane in čeprav mi po hiši, da so se mu vsi tere je vodila pot skozi spal- so doma imeli dovolj veliko smejali. To jo je zelo užalilo, nico mojih staršev. Tako da kmetijo, da bi ji ne bilo treba saj je hlapec ranil njeno žen- so bile za.^čitene pred more- iti služit, je soviašlvo do tuj- sko sramežljivost. bitnimi moškimi "željami"." Prazniki in godovi Gregor • v ce pom je leta 604. Nedelja praznična za moSke, ki jim je ime Gregor, in za ženske z imenom Doroteja, Rotija, Dora. Dorica, Doris. Tea in V ponedeljek, 13. marca, bo praznik papeža Zaharija, bodo imele osebni praznik dekleta in žene z imenom Grka po rodu, ki je umrl leta Matilda. Tilka, TilČka, Tilika 752. Pod njegovo vladavino in Tilda. so začeli salzburàki Škofje, V sredo, 15. marca, Teja. Gregor je marsikaj še posebej Modest, med Ka- praznik znamenitega Češke- ložE Košníék spremenil v cerkvi, še pose» Danes, 10. marca, je praz- pa so jim polomili ude in ji žive zažgali. Pregovor pravi: "Če štirideset mučeiikov dan pn pet)u, v Katerega )e uvedel gregorijanski koral. ga duhovnika Klemena Marija Dvoržaka (1751 • 1820), mučenke Kristine, ki bo ki mu je bilo v resnici ime rantanci oznanjali krščan-vero. Zaradi device in Med ljudmi pa že dolgo velja nik škofa Makarija Jeruza- Še zmrzuje, še štirideset za znanilca pomladi. Do leta lemskega in zaradi spomina na štirideset mučencev iz mrzlih dni prerokuje". Če je 1582, ko je veljal julijanski imela prav tako god v ponedeljek, bo praznovala večina Slovenk 2 imenom Kristina. [anez in je bil najprej pekov» ski vajenec. Končal je bogoslovni študij, se vključil v verjeti pregovoru, nas bo le- koledar, je bil namreč lijegov To ime je pri nas kar pogo- red redemptoristov in delo- turškega mesta Sebaste tudi tos še zeblo ... god na prvi pomladni dan. sto. val najprej v Varšavi, nato praznik moških, čeprav ni Skof Sofronij, mučenec Zalo pravijo, da se na "gre- Kraljica Matilda (895 • pa na Dunaju, kjer je bil znano, odkod povezava med Evlogij in spokornik Kon- gorjevo" ptički ženijo. Tudi 968), žena saškega vojvode zelo priljubljen duhovnik, moškimi in trpinčenimi vo« stantin bodo praznovali jutri, zdani se ze tako zgodaj, da in nemškega kralja Henri- Vplival je tudi na našega mi- iaki slovite dvanaiste rimske vsolx>to, u. marca. rokodelcem do godu sv. Mi- ka, ki je kot vdova umrla v sijonarja in škofa Friderika legije, ki so jo sestavljali ve- nedeljo, 12. marca, pa bo haela 29. septembra ni treba samostanu Qucdlinburg v Barago, ki je takrat študiral Činoma vojaki iz Kapadokije god muČenke Doroteje ali več delati pri luči. S lem je Nemčiji in Armenije. Ker so bili krist- Rotije, ki je kol mlado dekle povezan običaj "metanja luči jani in se svoji veri kljub ob- umrlo leta 504 mučeniške v vodo " oziroma spuščanja ljubljenim odlikovanjem in smrti v današnji Turčiji, opa- osvetljenih hišic po vodi, ki nagradam niso odpovedali, ta Teofana Carigrajsk^a in ga negujejo v številnih go- jih je sm Bruno je bil nadškof v Kolnu), in Pavlina Turinška bosta imela godovni dan v torek, 14. marca. Beseda "Matilda" je pravo. V dnevnik je 25. julija leta 1S17 zapisal da je prav Dvoržak vplival na nje- za duhovni- ški in nato misijonski po- poveljnik Lisias slavnega papeža in učenjaka renjskih krajih s obrtniško pri nas sinonim za smrt, ic. Mučenca Hilarij in Ta odvesti na led, kjer so v mra- Gregorja Velikega, ki se je tradicijo. Kaže, da bo letošnji vendar še ni ugotovljeno, od cljan bosta imela praznik v zu in vetru zmrzovali, nato rodil okrog leta 540, umrl pa Gregor še zelo zimski. kod ta povezava. V torek Četrtek. 16. marca. m ifi J Investirajte varneje. Trikrat varneje! Capital Invest Guarantee Basket 2013 investira v te svojo glavnico s UrâvnoTe2en kapitalskem trgu Vzhodne in AG Dunaj in $; pridobite priloinosT 2d rast svoje naložbe. Vplačila v sMad so možna do ?9. septembra 2006. VP nov» skUd' Banl^ Vuslria Creditanstalt gpi^yf]) C^pri^l In^M O*? Pt^^l^t^nlM^gMlIUK^Ii Unk A^twd Ci^rt^arM^h ùtyjpff. Trh^f». 4»r(buaslov poHtH pn^r^o v stavefdSni afi necniSnl z roàw naptsanbn BvQenjepbom, fotografijo 1er z vsemi nÉduâdfnl spffievafl bi detovnlml dolcszflL Oelevno razmerje bomo najprej sklenili pogodbe za nedobílen doloien Sas kst/h mesecvrs moSnostjo natrodne skterAve AOECCO HK à.0.0 Trdir>ova ulica 9 1000 UUBUANA oa razpis Hofer* www.hořer.si GG muli oqIusí 04/201 42 A7. e-posts: mdlioglasi^g-9ldS.$i www.oorenjskiglds.si potrdita vajino ljubezen v srednjeveškem mestu, na prireditvi venerina pot, 24-junija 2006 i tisti« let bi Si želeii poročiti po srednjeveških Scgah in navadah, v srcdnjevtíkih oblaiii m spremljavi srednjevtške glasbe, lahko to stcňu zadnjo Junijsko soboto v tisočletni Sko^i Lol^i. Izpolnite spodnjo prijavnico, ji prSožiU vajino fotografijo, pripišite nekaj vajinih osnovnih podatkov m vse skupaj čim prg postite na nasiov: Likalna turističrta or^nizadja Bieff^i, IGdriieva cesia ia, 4220 Škoja Loka aJi na Gorenjski gfas. Zoisova 1. 4000 Kranj. Po predstavitvi vseh parov v časopisu Gorenjski giđs bodo braid Gorenjskega ^sa Iz^ovali par, fct sc bo 24. junija poročil po srednjevcikih šegah. Pomagali jima bomo tudi pri skupnem načrtovanju veseUga dogodka, oh pomoči HeviJnih sponzo^ev. Prijave zbiramo do aprila, 'I glasovanje pa bomo zaki/učUi 2S, aprila 2006. Pari, ki ne bodo izbrani, prejmejo brezplačno polletno noročnirta na časopis Gorenjski glas, popust pri poročnih storitvah in darilo. Injbrmadje: LTO Bicgoi, Kidričeva cesta ia, 4220 Loka, tel.: 04/^17 06 00. 0^1/427 82^. e'poita: inJb@lto-bleeos.si Gaionjski Glas bleqos Pq sretinjM^ih kgah ie ieliva poročiti: ime, priimek, polni nashv: Ime, priirjxck. polni na^v Noilo^ Ml t^T Po podatkih WIIW je rast BDR-iadrzavtega območja višja, kot je povprečje v E 2004 povprečna rast 8DP v Sloveniji znašala 4.2 %. v Bolgariji 5,6 %. BiH 6,0 %, Romuniji 8.3 v letu 2D04). Tako je na pnmervietu .Srbiji 8.6%ínvTurčiji8.9 • PPfLOZNOST Delnice večine podjetij na tem območju strokovnjaki ocenjujejo kot podcenjene in s tem potencialno zanimive za doseganje nac^povprečnih donosov. Veliko podjetij iz te regije po našem mnenju predstavlja dobro investicijsko priložnost predvsem zaradi potenciala celotne regije. • v c^ru Skupfr>e KD Group deluje na ot^nočju jugovzhodne Evrope več hčerinskih podjetij, tako družb za upravijanje, kot tudi borznoposi^n'ékih družb. Večletna neposredna prisotnost na teh trgih vsekakor pomeni prednost, saj omogoča natančnejše oce njevanje tr enutnih razmer in se bolj skrbno iz&ro donosih naložb. Naložbe delnlšKega sklada KO Balkan bodo upravljane skrbno in hkrati saj bo izt^ra terreljila ra iskanju privlačnih naložb, za katere bodo strokovnjaki ocenili, da imajo potencial rasti. Ne ^amuflite • DO 3 2D06 vsroPNÇ pftovi7ur To pon^eni, da bomo vase vplačib v cek)ti preračurtali v točke vzajemnega sklada. Za več intormacij vas vabimo na na brezplačno tektonsko številko spletne strani na naslovu www.kd-qrouQ.si in wwwJ nancnar^ka. ^. veseli pa borrto tudi vašega klica 12 08 aJi obiska ene od Rr^nčnih točk. 080 1208 VM^ to bMo âo 3 Kfít pnUtó^ pt^Motn vnM/^ "^OtKrri^ ^iOi^nviVdad pa bc v^yáno lOOO la« KD lnv6nB d û o v r^den^ obdcAtu ne Do zaf^ůir^b v^tûpniK tmé^. M tísijtmpfi ewtber* ^ ^O^trtf^W iX^Wx't avvy k i^^jfAeu?^ vMjemnoy t^iado rg^nčnc loc^cpc^oAm partnem 9o obovyam r^ «ciewi mncn wvw >;coWD pwco tu* do ter paoCia ^zz^m^m Wdftfla koQcA3ndvoto •i» Noví delniški vzajemni sklad: J ««i einiški vzajemni sklad v. J omegeêa mIi tB nffto£« tr OBU I2an Prvi mesec brez vstopne provizije! www. il n é ne na*t dckd. ^ i www Jid'oroup. s KĎ wkf; % Mt^^rffi V0f ftVflrávil i8 GORENJSKI GLAS petek, 10. marca 2006 VOJSKA Razgledi Jeseniški fotograf Janez Pipan je ob svoji 6o-letnid in 5o4etnici nastanka prve fotografije na ogled postavi] 35 ženskih portretov. obuk / fotoaparat dekleta UrSa Peternel poznajo kot gospoda s klo- ....................................... bukom, v iigar družbi )e "Vidiš» tole so pa punce, ki skoraj vedno psidca meSan-TÚRO vzele bilobila za boljši ka. "Ona z brado, jaz z brado/' je ob neki priložnosti komentiral svoj " spomin in so se pozabile do konca obleči... " Takole §ega- Janez je tudi vo, v čisto svojem stilu, je je- znak" ... pisec kratkih aforizmov, na lesenicah komentiral dej- seniški fotograf lanez Pipati na nedavni otvoritvi razstave fotografij v Kosovi graščini Od letal do erotike Janez je svojo prvo foto-stvo, da so nekateri modeli grafijo napravil pri desetih ki jih je na n)egovih portretih dokaj razgaljeni. Janez je v foto- letih, ko sta mu starša za rojstni dan kupila prvi foto- poimenoval grafsW objektiv ujel številna aparat. Oddej se brez foto- mlada in malo manj mlada aparata ne pojavi skorajda pipSO^ranil. dekleta, na razstavi so na nikjer. Bolj resno se je s foto- <^ed fotografije miss Slove- grafiranjem začel ukvarjati Eden od njih nije Sanje Grohar (iz časov, sedemdesetih letih, ko (e kot ko še ni postala uradno naj- vodja transporta in pomožni 20V0n O lepša Slovenka), astrologinje reklamni fotograf delal v njegovem Mete Mâlus, nekdanje nâf>o-ved ova Ike Metke Centrih LTH v Skofji Loki. Začel jez industrijsko in dokumentar- Vogelnik, pevke Elde VQer, no fotografijo, imel obdobje odnosu do mladih jeseniških pevk Ajije obsedenosti z letalsko folo- od Antene, Jane, 7D, Kaja do bcn, še do nedavnega je pri- po vrnitvi iz Brazilije, odse- Ba5 in Mance Spik, mezzo- poitretirank. soprani s tke Monike Bohi- grafijo... Ko je konec sedemdesetih na letališču v Frank- Starla, Duge in Erotike. Po- segal na klasični fotoaparat, vajo povsem drugačno ener-leg erotične fotografije se je a se je na koncu "vdal" in le gijo kot zgodnejši portreti. nec ... Sicer pa je seznam furtu snemal skiadi.^ča Luft- loteval portretne fotografije, presedlal na digitalnega. Po- Prav "Načelno se z njegovih portietirank izjem- hanse za strokovno revijo, krajinskih motivov» pogosto J .. no dolg, saj je Janez v zad- pa je prvič naletel na amen- je fotografiral otroke. Zadnja modeli ne njih desetletjih sodeloval s Ško erotično revijo Gallery, leta pa se je skoraj povsem ^ ^ . številriimi časopisi in revija- Posnetki so ga tako pritegni- SpUSCaj V mi po vsej tedanji Jugoslavi- H, da se je erotične fotografi- tega pravi, da pn totogra- firanju nikoli ne razmišlja o kotih, kompoziciji. "Nisem pe- Po- no : moc- nare)en na tn danten, natančen e in delu z niha- kar " Janez ostaja simpatičen. ji in v Sloveniji. Janez je tudi avanture. Prav redni sodelavec Gorenjskega J ^ I glasa in priloge Jesenišk pa le, Oa naCei* novice, v zadnjih letih se j je lotil tudi sam in tako je postal eden začetnikov erotične glasa in priloge Jeseniške fotografije v Jugoslaviji, Janez je s fotoaparatom prepo- ''Nisem narejen na tri decimalke" Janez zase pravi, da je Čisti membna pa mi je energija, šegav, dobrodušen gospod s klobukom in fotoaparatom. zaren)e ... z.iasQ po vmitv) iz Brazilije, kjer je po ženini smrti "'zdravil dušo'", se le mociji občine mu bodo ob J . , , prelevil v odličnega fotore* toval celotno tedanjo skupno fotografski samouk, ki je v začel bolj posvečati duhov- občinskem prazniku 20. no tudi nisi porterja, ki s sliko in besedo državo, imel številne razsta- življenju naredil le dva foto- nosti, kar se, kot pravi, odra- marca podelili tudi občinsko zal)eleži večino dogodkov na ve, objavljal naslovnice in fo- grafska tečaja. Njegov način ža tudi na fotografijah. Pre- priznanje - plaketo Občine proti temu. domačih Jesenicah. |aneza tografije v mnogih revijah, fotografskega dela je pose- pričan je. da portreti, nastali Jcseiiicc. Novinarske vislice SEDM ICA Marîfta Smolnikar renutno me dajejo pov- predloga izhajajo iz predpo- prevzela /asinmo za pokoj- dobro in slabo. Od uradni' sem drugi poklicni, da stavke, da so sedanje razmere nim; kaUre nepremičnine iz ne rečem strokovni pro- pisane na koto novinarstva, tega naslova so v lasti občine kov, ki jih plačujemo tudi za to. nisem zvedela domala nič. blemi in vprašanja kot najšir' Da je torej sedanje novinar- šo slovensko javnost. Pri tem stvo svobodno. Pomota. S(o- Iroma države m koliko jih od teh nepremičnin je: K ste prodali in koliko ste jih obda niso moje težave, ki niso na vislicah nesposobnih, mor- držati v svoji lasti: v kolikih sem stoodstotno prepričana, vensko novinarstvo je obešeno Se najmanj o premičninah. Po njihovih odgovorih sodeč so bili tisti, ki so nost, nič manjše od razvpitega in vsesplošno kritiziranega žavnih in občinskih uradni- zgodilo s premično dediščino v primeru, ko je ta imela več- ga odpora. sem pa so si na moj račun privoŠ- m ; ta svet zapustih brez žaluj o- samo moje. ampak prav tako da celo lenih, samozadostnih, primerih ste v zemljiški knjigi čih ostalih, sami reveži. Ne zadevajo V50 slovensko jav- brezbrižnih, površnih, samo- vpisani kot lastniki; kaj se jc verjamem. Kratko malo so me misel Činski uradniki, v primeru Tržiča sem morala počakati, da pride občinska gospoda dopusta. Občina v teh raz-merah ne posluje. $e bolj do- ni so fci cr je bil a gospoda pra v t na dopustu. Da bi bi predloga zakona o medijih. kov. Ti so tisti, ki v iTsti jo vrednost (nakit, umetniška Če «iso mojega poizvedovanja si in koza cela, me je neka priznam. V zakonske spre- in usodno omejujejo novinar- dela. stilno pohištvo in podo- razumeli celo kol nadlegova- občinska frajla napeljala. membe, kijih na medijskem sko svobodo. bno); kolilioje teh primerov nje naj vprašanja na področju načrtuje minister za kuhuro dr. Vaško Simoniti, se nisem poglabljala. Pravza- Primer. Na ministrstvo za bilo in «/i vodite o njih pose- Ampak, to še ni vse. Na di- Andrejo Megušar. Hec je v javno upravo, na kranjsko, kamniško, t rži ško. ben register; koliko je bilo pri- rektoratu za nepremičnine tem, da jc imenovana gospa merov prevzema zapuščine pri ministrstvu za javno že pol leta na porodniškem prav nisem predloga niti vide- radovljiško, blejsko, jeseniško zato, ker so seji dediči zaradi upravo so se me najprej želeli dopustu. la. Zato ne morem presojati, ali m škofieloško občino sem se v dolgov in hipotek odpovedali? odkrižati z infonnadjo, da v Bom ponovila. Slovensko novi zakon medijsko svobodo omeiil ali ne. Lahko zvezi s premoženjem, ki ga Kaj sem pri brezbrižnih, sa- petindevetdesetih odstotkih novinarstvo že m svo- država podeduje v primeru. mozadosinih. samovšečnih m država podeduje ničvredno bodno. Omejujejo ga osebki, jo bo, lahko je ne bo. Za zače- ko pokojnik nima zakonitih tako naprej uradnikih zvede- premoženje oziroma dolgove in tek pa je treba razčistiti na- dedičev, obrnila z vprašanji: v la. si lahko preberete v članku m hipoteke. Kar se je pozneje á » slednje. Kritiki zakonskega kolikih primerih je občina z Država deduje izkazalo kot potegavščina. upravt m opisan nekaj vrstic vi GORENJSKI GLAS petek, 10. marca 2006 EKONOMIJi sufa n ,za rgi ^g-glas, si 19 Razvojni sklad za lažji začetek Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je soglasno podprl predlog o ustanovitvi razvojnega sklada za pospešeno gospodarsko rast in zaposlovanje. Stefan ^rgj Ljubljana • Slovensko gospodarstvo bo bogatejše za novo razvojno ustanovo, namenjeno spodbujanju podjetništva. gospodarske konkurenčnosti in zaposlovanja. Na 14. seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (G2S) so v torek njegovi dani obravnavali in tudi soglasno podprli ustanovitev razvojnega sklada. G2S je namreč v okviru stratelkili projektov pripravila predlog ustanovitve d. o. o., kar pomeni, da naj bi se dobiček réinvestirai, poleg vodstva pa tiaj bi deloval nadzorni svet in investicijski odbor. DrŽava pozdravlja ustanovitev sklada Predlog sklada je med člani upravnega odbora naletel na enotno podporo, veliko zadovoljstva pa je bilo tudi v razpravah izraženega nad dejstvom, da je projekt podprla tudi drla va. Ze pretekli teden se je namreč vodstvo GZS o tem pogovarjalo na ministrstvu za vanju kvalitetnih virov finan- )ožko Čuk. Dejavnost sklada vanju na začetku uresničeva- gospodar.stvo. javno pa je oranja v začetnih fazah raz- bo pomembno prispevala k nja podjetniške ideje, na za- zamisel pozdravil minister voja novih izdelkov, tehnolo- poveianju pretoka novili po- četku naložb, v pomoč pri Vizjak ria otvoritvi sejma pidvild picuiu^ Uâi4IIUVilVC razvojnega sklada za podpo- Predlog razvojnega sklada GZS sta obrazložila predsednik ro podjetjem pri pripravi raz- ložko Čuk in podpredsednica Mateja Mell. projektov in pridobi- ij ali trgov, Za povedan trg začetnega kapitala sîovîiih zamisli» pripravljene presoji, stroških Študija, ana- Dom, le nekaj ur pred sejo do tiste stopnje, ko bodo za- liz tiga in potrebni tehnični upravnega odbora GZS. Po- nimive za trg, Razvojni sklad pomoči. GZS bo kot edina udarjeno je tudi bilo, da je bo s tem povečal trg začetne- ustanoviteljica vanj vložila projekt tudi pomemben pri- ga kapitala v Sloveniji. Po 3,5 milijona evrov, kar je po spevck k uresničevanju Liz- "Namen sklada je sp)odbu- razvitosti tega dela finančne- zagotovilih a bonskih cili janje investicij, pomembnih ga trga Slovenija v primerjavi Čuka največ, kar zbornica za povečevanje gospodarske z dnigimi Članicami EU na- trenutno zmore. Del vložka , pogumen korak od besed k deianjem, škoda, da se ni začel uresni- rasli in zaposlovanja v Slove- mieč niji. To naj bi dosegli z zago- , )€ v podrobni predstavitvi pouda- bo v gotovini, del pa v stvar- čevati že prej. Več razprav- t a vijanjem začetnih sredstev rila podpredsednica GZS Mateja Mešl. nem premoženju (tretjina stare stavbe GZS in del lani za prcverian)e m nje poslovnih priložnosti. Sklad je inovacija na našem nega ča), predvsem pa upajo, da Ijavcev je opozorilo na pomen uspešnega vračanja in plemenitenja sredstev in na nizke stroške upravljanja trgu, saj pn nas trenutno ni vlagatelje ustrezne zakonodaje, ki bi spodbujala ustanavljanje to- Pričakujejo tudi druge bodo s tem pritegnili tudi ev- sklada. Iz članov upravnega ropska sredstva (EU ima v ta odbora so imenovali poseb- namen predvidenih kar 2,6 no projektno skupino, do- Razvojni sklad GZS ne bo milijard evrov), državo in končno pa naj bi sklad v vrstnih skladov," je v uvodu investicijski sklad, pač pa na- privatne vlagatelje. Skladnaj mesecu dni ustanovila poudaril predsednik GZS menjen strokovnemu sveto- bi deloval kot neprofitna skupščina GZS. Pnznanja Acronijevim inovatorjem Na tradicionalnem srečanju inovatorjev družbe Acroni so podelili priznanja in nagrade za dosežke v preteklem letu. Štífan 2argi Icsenice - Prejšnji četrtek so v Acroniju, d. o. o., eni izmed arno za druženjem inovatorjev in nju njihovega intelektualne- nost ter v rekordno kratkem članov uprave. Namestnik ga potenciala na različnih času usposobila direktorja Ljubomir Osovni- področjih od tehnološko- obratovanje,priznanjelnova- kar je najprej izročil inova- tehničnih do orgarúzacijskih cija leta s področja varnosti in jedmili družb SIJ - Slovenska torjetn, ki so na razpisu Go- izboljšav, pri čemer Še pose- zdravja pri delu je prejel Silvo industrija jekla, d. a., organizirali tradicionalno vsakolet- ťnije uspešno promovirali Acroni, bej poudarjajo pomembnost Potrebuješ s sodelavcema Fi-ekoloških in izboljšav varno- kretom Siličem ter Ešefom no srečanje z inovatorji, ki so podjetju podeljene diplome sti in zdravja pri delu. mozaik uspehov podjetja in plakete v osebno last, V TeriČem za spremembo postopka menjave ščita VOD, preteklem letu obogatili s letu 2005 je Acroni prejel na Poudarek ekologiji svojo ustvarjalnostjo in zna- regijskem nivoju za investi- varnosti njem. Kot nam je sporočil Avguštin NovŠak, svetovalec za Ml, so najuspcšnejšijn po- aiske projekte Modernizacija VOD naprave. Rekonstrukcija linije CRNO ter priznanje za movacijo področja ekologije |anez Fodlipnik za izboljšavo Pre-Priznanje Inovator leta delava meritve nivoja na re-2005 je za 41 realiziranih iz- zervoarju spiralne vode, po- delili priznanja in skromne Energetsko učinkovita raz-nagrade, pri Čemer so poseb- svetljava v PDP dve zlati in boljšav prejel sodelavec Procesne avtomatike Alen Šest, delili pa so tudi priznanja najinovativnejšim skupi- no pozornost namenili pnza* de van jem za izboljšanje po- eno srebrno priznanje. Mo- priznanje Motivator leta so- nam: skupini Nujno zlo za demizacija VOD naprave je delavka Kemije Jelka Roz« 69 izboljšav v proizvodnji. gojev dela, zmanjšanju obre- prejela zlato priznanje tudi man, priznanje za Inovacijo skupini Instrumentarci za 7S nienjevanja okolja ter racio- na državnem nivoju. Nosilci iela z največjim učinkom izboljšav v tehničnili službah naltii izrabi intelektualnega projektov in prejemniki pri- skupina, ki je sodelovala pri iji skupini Kemiki iz skupnih potenciala zaposlenih. znanj so bili |ožcf Triplât, uresničitvi projekta Rekon- služb za 139 izboljšav. Name-Matija Urh ter Marko Suš- slrukcija linije CRNO, pri- sto nik. Osrednja točka srečanja znanje Inovacija leta skupi- ega priznanja Na j inovativne j Ša organizacij- je podelitev internih pri- na, ki jc ob poškodbi enega ska enota so letos uvedli pri- Najboljši inovatorji v državi znanj, s katerimi želijo v Ac- od novih pogonskih motor- znanje Menedžer idej leta, ki Srečanje, ki so ga popestri- roniju dodatno motivirati za- jev valjame bluming pokaza- ga je prejel direktor profitne- li kultumi in zabavni vloiJd, poslene k množičnosti in la izjemno inovativnost iji vi- ga centra Vroča predelava se je zaključilo s sproščenim timskemii delu pri udejanja- soko strokovno usposoblje- Slavko KanaJec. KRATKE NOVICE Ljli&ljana Evropska zvezda Lipu Bled v torek $0 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprfi že 45. sejem Dom, na katerem so predstavljeni stavbno pohištvo, izdelki za notranjo opremo in urejanje okolice doma, materiali in izdelki za gradbeništvo, oprema za ogrevanje in hlajenje bivalnih in poslovnih prostorov, za tehnično varovanje ter storitve za inženiring vseh omenjenih področij. Sejem Dom 2006 je tudi letos razprodan. Na 9.600 kvadratnih metrih razstavnih povrSin se predstavlja 292 domaČih In 232 tujih razstavljavcev. Poslanstvo prireditve je tudi spodbujanje razvoja in inovativnosti med razstavljavci, zato sta Združenje lesarstva pri CZS in Gospodarsko razstavišče tokrat že tretjič razpisala nagrado za najboljši izdelek stavbnega pohištva, imenovano Evropska zvezda. Dve enakovredni nagradi bosta podeljeni izdelkoma iz programa zunanjega in notranjega stavbnega pohištva. Med izdelki notranjega stavbnega pohištva pa je bilo za multifunkcijska notranja vrata in podboj Astorija Skyíine nagrajeno podjetje LIP Bled. v obrazložitvi je komisija zapisala, da vrata uspešno združujejo funkcionalnost z estetiko, hkrati pa beležijo opazne uspehe pri plasiranju na zahtevne trge. S. Ž. i_)U6L|ANA Pogajanja se nadaljujejo Kot so sporočili iz obeh udeleženih sindikatov delavcev v trgovini • Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS in Sindikata trgovine Slovenije pri KS 90 ter iz Združenja za trgovino pri CZS, ki nastopa na delodaja strani, so se prejšnji Četrtek nadaljevala pogajanja za sestavo nove Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Na sestanku so se seznanili z razlogi za odpoved veljavne pogodbe in Iz- menjali stališča, kako pristopiti k pogajanjem za sklenitev nove. Dogovorjeno je bilo, da se pristopi k pogajanjem z rednimi mesečnimi sestanki obeh pogajalskih skupin. Za pospešitev pogajalskega procesa je bila imenovana ožja strokovna delovna skupina delojemalcev in delodajalcev, se bo sestajala enkrat tedensko z namenom priprave vsebine nove kolektivne pogodbe za nadaljnja pogajanja. Dogovorjeno je tudi biio, da strokovna delovna skupina pri pripravi nove kolektivne pogodbe upošteva: zakon o delovnih razmerjih, besedilo kolektivne pogodbe In že pripravljena gradiva iz predhodnih pogajanj. Š. 2. NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE B.R.I.C. 2 Brasil Russia India China IZKORISTITE POTENCIAL HITRO RASTOČIH TRGOV t rig lav WWPV 11 O HRANILNICA LONdd lAioimoçijç 04/26-00-777, www Ion si 20 KMETIJSTVO cveto ^zapl o fn ik (§>£-glas. si GORENJSKI Glj\S petek, 10. marca 2006 Okužena tudi raca C vito Za plotní K tretja je bila sredi tedna še ..............................................................................okužena. Na to so se odzvali Kranj • Nâcioîiâlni veterinar- tudi v Inštitutu za varovanje ski inštitut je v ponedeljek zdravja Republike Slovenije, potrdil, da je bila tudi raca kjer so lastnikom niačk v kro- mlakarica, ki so jo našli pri gu desetih kilometrov od od- Markovdh, okužena z viru- kritja okuženih vodnih ptic som ptičje gripe H5- Ker so priporočili, naj svojih mačk virus potrdili pri novi vrsti ne spuščajo iz hiše in da naj vodne ptice, so vzorec poslali se izogibajo stika z mačkami, v referenčni laboratorij Ev- ki nimajo lastnika in se pros- ropske unije v Weybridge, to gibljejo. Kmetijsko gozdar- kjer bodo z nadaljnjimi pre- ska zbornica je za rejce pe- iskavami potrdili ali ovrgli mtnine pripraviLá veí preda- sum na okuženost 2 najne- vanj, na katere vabijo tudi varnejšim virusom H5N1. Iz Gorenjce. Predavanja bodo v Avstrije so v začetku tedna torek ob 10. uri v dvorani sporočili, da so v zavetišču v bližini Gradca odkrili sinrtch kmetijsko gozdarskega zavoda na Ptuju, v sredo 10. nosni virus H5N1 v vzorcih uri v gostišču Gaj v Mozirju sline treh mačk. Dve mački sta potem "premagali" virus, in v četrtek ob 15, uri v Domu na Vidmu v ilirski Bistrici. OovjE Deset ekip na kvizu Mlad! in kmetijstvo Gorenjska kmetijska svetovalna služba In Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline bosta jutri ob 17, uri pripravila na Dovjem 15, gorenjsko tekmovanje Mtadî in kmetij- pozr^âvanju pogodbè o stvo, Deset ekip se bo pomeri ustavi za Evropo, varnosti kmetijske mehanizacije v prometu in vinogradništvu. Po končanem tekmovanju bo v gasilskem domu v Planini pod Golico še družabno srečanje. C. 2. Češnjica Kako izboljšati spomin Društvo podeželskih žena Selške doline m kmetijska svetovalna služba vabita v ponedeljek ob 15.50 v zadružni dom na Češ- njici na predavanje Dejavnosti za utrjevanje in izboljšanje spo« mina. Predavala bo Damjana Šmid iz zavoda Modrin. C. Z. Bled O zemlji, gnojilih in negi trate Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled vabi v torek ob 15. uri v zadružne prostore na predavanje TomaŽa Čuferja o zemlji, substratih, gnojilih In negi trate. C. 2. n k Občni zbor društva Resje Člani Društva za razvoj podeželja Resje se bodo v ponedeljek ob fj. uri zbrali v gostilni Na Trnju v Železnikih na rednem občnem zboru, na katerem naj bi med drugim sprejeli letošnji program dela in pravilnik o priznanjih. C. Z. Elektrika iz Na posestvu Poljče bodo iz gnojevke pridobivali bioplin, iz njega pa električno in toplotno energijo. Gnojevka potem ne bo več smrdela. cvfto Zaplotn i k Poljče • Na posestvu Poijče, ki sodi v Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sava Lesce, redijo 350 glav velike živine, po zaprtju posestva na Bledu, za kar je upravni odbor zadruge že sprejel sklep, bodo Število povečali na petsto glav, Tolikšna čreda na leto ustvari velike količine gnojevke. Kot sta povedala direktor zadruge Emil Peter-nel in Mannka Šemrl, ki je v zadrugi pristojna za zemljiško pravne zadeve, so se že lotili projekta, po katerem bi iz gnojevke pridobivali bioplin, tega pa bi uporabili za proizvodnjo električne in to- Po ukinitvi farme na Bledu bo v Poljčah Še več živine, plotne energije. Zgradili naj bi dve gnilišči za gnitje gno- objektov v PoljČah, v Begu- sproščanju bioplina ohranila nali stala milijon evrov, za jevke, pri tem bi se sproščal njah in na Bledu ali pa bi vso hranilno vrednost in bi denar pa bodo kandidirali bioplin, ki bi ga "skladi.^čili" energijo prodajali energet- bila še vedno uporabna za tudi na državnih razpisih. v plinohramii, naprave pa potem plin spremini skim družbam. Izkoristek gnojenje kmetijskih zem- V zadrugi načrtujejo letos pri pridobivanju bioplina bi Ijišč, le da nebi več smrdela, še dve naložbi. Na posestvu električno in toplotno ener- lahko izboljšali še z dodaja- kar si zagotovo želijo tudi Poljče bodo zamenjali streš- gijO. Po idejnem načrtu naj njeni silazne koruze kol ene okoliški prebivalci. no kritino in povečali prostor bi na dan pridobili 1.120 ku» izmed energetskih rastlin, ki V zadrugi so za izvedbo za krave molznice, na sedežu bičnih metrov bioplina oz. 2.000 kilovatnih tir električne in nekaj več kot 4.000 kilovatnih ui toplotne energije, tako pridobljeno energijo lahko jih je v skladu s skupno projekta ustanovili družbo zadruge v Lescah pa bodo kmetijsko politiko Evropske Sava Energetika in začeli s obnovili poslovno stavbo ter unije dovoljeno pridelovati postopkom za pridobitev po- hkrati povečali trgovino s na površinah, namenjenih trebnih dovoljenj in soglasij, kmetijskim reprodukcijskim obvezni prahi; razmišljajo za pa tudi o uporabi gostinskih možnimi sov dogovarjajo pa se že tudi z i. Z deli pa ogrevanje rasdinjakov na po- odpadkov (pomij) iz blejskih bodo morda začeli že letos sestvu ter nekaterih večjih hotelov. Gnojevka bi ob Naložba jih bo po prvih oce- dili vlnotoč. materialom ter "blagom" za vrt in dom. Izboljšali izrabo prostorov m ure« KftAřJj, SPODNjA BesNicA, NAKLO Izobraževanje za kmetijsko okoljske ukrepe Kmetije, i • . y ^ u Državni prispevek k premiji Driava bo k premiji za zavarovanje posevkov pred točo, požarom in strelo prispevala 30 odstotkov. Cveto Zaplotnik lahko dosegel največ 50- ............................................................................odstotni delež. Za sofmancl- Kranj • Vlada je sprejela ranje je pogoj» da zavaroval- uredbo o letošnjem sofinan- na premija ne bo obračuna- ciranju zavarovalnih premij na po višji premijski stopnji, za zavarovanje posevkov in kot io določa uredba, plodov pred nevarnostjo toče, požara in udara strele, s dobo Čimer naj bi zmanjšali tvega- valnice, ki bodo za to z agen- nje v kmetijski pridelavi in cijo za kmetijske trge in raz- povečali obseg tovrstnih za- voj podeželja sklenile pogod- varovanj. V državnem prora- bo, v kateri bodo določili na- Čunu je za sofinanciranje loge, roke in izvedbo plačil. predvidenih petsto milijonov Državni prispevek k premiji Zavarovanja za eno rastîio sklepale zavaro- bodo v imenu kmetov, kmetskih podjetij in dmgih u varovalnice, po uredbi v ob- tolarjev. Kot določa uredba, bo pred nevarnostjo toče, požara in udara strele možno zavarovati žita» industrijske rastli- dobju od 1. julija do 30. sepne, vrtnine, vinograde, tembra. Za verodostojnost hmelj, pridelavo semena podatkov bo odgovoren zava-poljščin in sadovnjake. Ne- rovanec, agencija bo preveri- katere vrste sadnega drevja bo možno zavarovati le za iz- la pel odstotkov sklenjenih pogodb, izvajanje uredbe bo- gubo kolidne pridelka, dru- sta nadzirali tudi kmetijska m a m agenci a za za- ge pa tudi za poslabšanje kakovosti sadežev. Država bo k zavarovalni premiji, Id vklju- Po podatkih ministrstva za Čuje tudi 6,5-odstotni davek kmetijstvojebiiolanizavaio- od prometa zavarovalnih po- vanih 44 tisoč hektarjev, s slov, prispevala 30 odstotkov, 30-odstotnim prispevkom za v primerih, ko bo premijo so- premijo pa naj bi obseg zava- fmancirala tudi občina, bo rovanih površin povečali na : prispevek države in občine 6 5 tisoč hektarje v. GORENJSKI GLAS petek, 10. marca 2006 FIN i PISM M cveto.zaplotni k @ g-g/aj.si 21 dvakrat več Zavarovalnica Triglav je bila po ponovni cenitvi 1. januarja 2001 vredna 121,8 milijarde tolarjev ali kar 61.2 milijarde več kot ob prvotni cenitvi. Odškodninska družba že nadaljuje s postopkom lastninjenja. C v CTO Zaplotn 1K Ljubljana • Slovenska odškodninska družba (Sod) je na podlagi zakona o lastnin* skem preoblikovanju zavarovalnic začela v letu 2003 s postopkom lastninjenja Za» varovalnice Triglav, pri tem pa je upoštevala cenitev družbe PriceWaterhouse» stvâ začasno zaustavila postopek lastninjenja in pri družbi PriceWâterhôuse- Razlika v izračunani vred- ce na podlagi prvotne cenil-nosd zavarovalnice bistveno ve. Ker kupnino od osnov-vpliva na vrednost delnice, nih delnic prejme država, to Coupers naročila ponovno po kateri jo lahko kupijo pomeni za državni proračun preverjanje vrednosti zava- upravičena podjetja. Po no- skoraj 12 milijard tolarjev rovalnice. Predsednik uprave Slovenske odškodninske vem je delnica vredna 54.34S lolarjev, k prodajni več priliodka. V Slovenski odškodninski družbe Marko Pogačnik je v ceni pa je treba prišteti še re- družbi na podlagi nove cenit-ponedeljek že predstavil valorizacijo z indeksom cen ve nadaljujejo s postopkom javnosti novo cenitev in povedal, da je bila zavarovalni- življenjskih potrebščin od 1. lastninjenja zavarovalnice. V januarja 2001 do dneva pla- torek so 527 podjetjem že po- Coopcrs, po kateri je bila za- ca 1. januarja 2001 vredna čila. Z upoštevanjem revalo- slali sklepe o obnovi postop- varovalnica 1. januarja 2001 121,S milijarde tolarjev ali rizacije je bila 28. februarja kov. Poslali so jih podje^em, vredna 60,6 milijarde tolar- kar 61,2 milijarde veČ, kot letos vredna 69.114 tolarjev, ki že razpolagajo z dokončni- jev. Ko je uprava zavaroval- je pokazala prvotna cenitev. Ker so podjetja za nakup mi odločbami o pravici do nice februarja lani razkrila, V PriceWaterhouseCoopers vsake osnovne delnice upra- odplačne pridobitve osnov- da je bila zavarovalnica na so obakrat uporabili enako vičena Še do nakupa 2,1 do- nih delnic, a te pravice Še podlagi cenitve za interne metodo vrednotenja, razli- kapitalizacijske delnice po niso izkoristila, pa tudi pod- potrebe tri leta kasneje (31. ka je nastala, ker pri prvi ce- ceni 3.432 tolarjev, je pov- jetjem, kisoodSodažekupi- decembra 2003) vredna kar nitvi niso upoštevali dejan- prečna prodajna cena 2S. fe- la delnice Triglava. Vsem no milijard tolarjev, je od- skih rezultatov premoženj- bruarja znašala 24.488 tolar- tem podjetjem bodo v na- škodninska dnižba na po- skih in Življenjskih zavaro- jev ali 11.129 lolarjev več, kot slednjem "koraku" izdali budo finančnega tninistr- vanj je bila povprečna cena delni- nove odločbe. Kranj Posebna ponudba za depozite v evrih kttan) Višji osnovni limit in nižja obrestr>a mera v Abanki so v okviru priprav na uvedbo evra pripravili poseb- • V Novi Ljubljanski banki so s ponedeljkom imetnikom no ponudbo za vezavo evrov. Po tej ponudbi, ki bo veljala do i osebnih računov zvišali osnovne limite oz. zneske dovolje-konca maja, bodo zneske od 5.001 evra daije in vezane za ob- : nih prekoračitev na računu, hkrati pa so jim za limite zniža- dobje od 181 dni do enega leta obrestovali po 2,2-odstotni let- etno obrestno mero za eno odstotno točko, na 11,45 od- ni nominalni obrestni meri, zneske, višje od 25.001 evra, pa i stotka. Višina osnovnega limita je odvisna od vrste računa. po 2,3-odstotnl obrestni meri. Za vezavo evrov od enega Za Klasični in Srebrni račun znaša po novem 50.000 tolar- iest let je obrestna mera za zneske nad 5.001 evro 2,4-odstot- • jev, za Študentski račun 40.000 tolarjev in za Zlati račun na in za zneske nad 25.001 evro 2,5-odstotna. C. Z. 400.000 tolarjev. C. Z. PREJELI SMO // DIRO G orenjsk i glas je 28^ februa r- j a objavil pismo občinskega ugoUivlja, daje predlagana kacija "DIRO" na nestabil-netfi terenu s posedki in podzemnimi vodami da so tla z - Podpirajo se regijski centri P02Clr3V za ravnanje z odpadki • Pripombe občanov so upra- GOrCniSkCIHll e) Lokacijski načrt •'DIRO" Agencija RS za okolje pri Ministr^u za okolje in proS' glasu Spodaj podpisani Vinke svetnia Primoža Jt^iča z visokimi nasipi iz tor je izdala samo smernice za Pfajfar s Srednje Bele se vam slovom "O radovljiški deponiji ^^ do 2 m, na kaurih bi se lokaájski načrt - za gradbeni vsem skupaj zahvaljujem za še enkrat" sklicujoč se na Čla- objektov pose- načrt pa je potrebno pridobiti objavo mojih jaslic, ki so bile dli do 10 cm v roku enega leta. vsa so^^a udeleženca v pro- objavljene v ve^em in našem nek Andreja Avsenika. 1) Začasna deponija "Črni- vec ir Začasfia deponija "Črnivec" je delovala polnih 15 let brez kacijskega, gradbenega tn upo- b) "UR B!S Maribor, s projekti z dne Junij 2004, 21. 9. i o 04 in 27.12. 2004 opoza tja, da je izbrana lokacija "DIRO" na labilnem terenu s Časopisu. Zahvala novitui/Ju C. Jeglič, vaš čianek je očiten Cvetu Zaplotniku za propagando, Če bi se temu tako reklo. dokaz, da strokovnega gradiva z opravljenimi študijami v zvezi deponije "DIRO" ne pozna- Da vam to pišem, mi narc- rahnega dovoljenja Do danes ogroženostjo pred te, čeprav bi se spodobilo za ob- kuje vest, to pa zato, ker smo po devetih leiih Še ni opravlje- sproženjem s poslom v činskega svetnika. Tudi vaša mi vsi skupaj [oliko dobrega na sanacija po sanacijskem ^renzvkopi. programu s projektom IBE, d.d., Ljubljana -Januar 1996. Se danes se v državno varova- predvidevanja Občine Rodov- C) "E-NET ljubljam " • ju- Ijûa so v oblakih, ko v letošnjem nij 2004 s preliminarnim Štu- letu želite pridobiti gradbeno naredih za skoraj celo Gorenjsko. Ljudje, ki n imajo vitega Ča- dijem o vplivih na okolje med dovoljenje za "DJRO", za kar sopisa in niso vedeli, da ste ni potok Peračica iztekajo opo- drugim ugotavlja, da tla pre- bi potrebovali še 45 milijonov moje jaslice objavili, so zelo ra-rečne izcedne vode iz zaprte deluvialna ^inica sivica, davkoplačevaiskega denarja. deponije s količino do jo mj na dan v sušnem času. 2) Lokacija za novo deponi- debelini od 2 do 5 m. Vidni so tuf in konglomerat na celotnem preiskanem ozemlju Iz navedenega sledi, koje Naročite Gorenjski glas, pa minister dr. Janez Podobnik boste vedeli še kaj drugega, jim jo-sedanji "DIRO" številni znaki m pojavi začas- dne 1. j. 2005 odločno zavrnil, da za " DIRO" ne bo državnih povem. Še po dveh mesecih sprašujejo, ali bi lahko videli Skupšána Občine Radovlji- «^û ca je 8. 6.1994 začela s postop- enja. d) Ministr^tvo za okolje in in evropskih sredstev, bi se mo- jaslice. Decembra, jim povem, rala gonja za "DIRO" zaklju- Bodo še vefíe in lepše. Tudi vi kom prostorske prevere za novo prostor je z dopisom štev. 354- čiti z navedenim dnem, kar bi deponijo. Institut za ekološki n-94/2004 2 dne 1. j. 2005 v še nekako upravialo do takrat inženiring Maribor Je v končni zvezi gradnje deponije "D I- porabljena sredstva z« name- fazi na okoliškem obmoáu ob- RO" opozorilo Obàno Rodov- ravano gradnjo. Čine Radovljica izbral tri mož- Ijica, da nameravano gradnjo ne lokacije, od katerih se okolica ponovno p rouči z zaključki: - Ekonomsko neopravičena in neracionalna gradnja - Ne izpolnjuje kriterijev za Jakob Langus Predsednik sveU "Črnivec ■ Otok" ne omenja, kaj šeič, daje primemo. J J Strokovne oune iz lokacijske dokumentacije "DIRO" dodelitev sredstev iz okoljskih a ) 1 n^it ut za inže- skladov i n sredst^ kohezijske- Z objavo tega pisma zaključu- jih lahko pridete pogledat, ne bo vam žal. Še enkrat se vsem. ki ste karkoli pripomogli, da so ljudje tako uživali, sc najtopleje zahvaljujem . Želim, da bi ob koncu leta KS Brezjc ^^^^^ razveselil še veliko vet ljudi tudi z voio pomočjo. Vas lepo pozâ ravlja rtiring Maribor v oktobru 2004 ga sklada jemo polemiko o "DIRU". Vinko Pfaipar Župan Občine Šenčur na podlagi 9. čfena Pravilnika o vrednotenju In sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, èt. t3/04 in 5/06) ter Letnega programa v Občini Šenčur za leto 2006 obiavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI ŠENČUR ZA LETO 2006 I. Občina Šenčur bo !z sredstev proračuna v letu 2006 sofinencl-rala v višini 22.460.000,00 SIT naslednje vsebine : 1. športna vzgoja otrok, mladine in študentov, kakovostni in vrhunski šport, delovanje društev. 1.1. interesna športna vzgoja predšolskih 1.2. interesna športna vzgoja šoloobveznih 1.3. športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 1.4. interesna športna vzgoja mladine, 1.5. interesna športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, 1.6. kakovostni šport. 1.7. vrhunski šport» 1.8. delovanje društev. 2. šolska Športna tekmovanja • Razpisana sredstva: 17.360.000,00 SIT. 3. športna rekreacija. • Razpisar^a sredstva: 2.800.000,00 Sil. 4. razvojne In strokovne naloge v športu 4.1. izobraževanje, usposabljanje, izpopoinjevanjestrokovnega v Razpisana sredstva: 350.000.00 SFT. 4.2. v€čje športne prireditve • Razpisana sredstva: 1.450.000,00 SIT. 4.3. vzdrževanje in obratovanje športnih objektov • Razpisana sredstva: 500.000,00 SIT. Ostala sredstva za vzdrževanje in obratovanje športnih objektov v znesku 6.600.000,00 SfT, so namensko razporejena za posamezne športne objekte In niso predmet javnega razpisa. Programi, ki so predmet tega razpisa» bodo vrednoteni v obsegu, ki je opredeljen v Letnem programu športa Občine Šenčur, ter na podlagi določil Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih pnjgramovvObčiniŠenčuriUradni vestnIkGorenjske, št. 13 /04 n 5/06). Za solinanciranje športnih programov izvajalci športnih programov: • športna društva in k kandidirajo naslednji I, ki imaio sedež m registrirano športno dejavnost v Občim Šenčur zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem in delovanjem na območju Občine Šenčur, zavodi, gospodarske dnjžbe. samostojni športni delavci in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa vzgoje In izobraževanja. , imajo Športna društva, kiubi In njihova zveza v pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci letnega programa športa pri sofinanciranju njihovih šporinih programov. n tz- Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci vajalci športne dejavnosti iz prejšnje točke tega razpisa, ki njujejo pogoje: * sedež oz. stalno bivališče v Občini Šenčur In tam de lujejo, materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za resničitev načrtovanih športnih aktivnosti, najmanj eno leto registrirana dejavnost. zagotovljena redna in programsko urejena vadba, urejena evidenca članstva oziroma evidenca o udeležencih programa, kV. Rok za prijavo oziroma oddajo viog ie 31. marec 2006. V. Obrazce In navodila za prijavo na javni razpis bodo kandidati pre-jell v tajništvu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur in na spletni strani Občine Šenčur www.sencursi. VI. z določili tega terzvsam dokazil in Popolne vloge, izpolnjene v du z navodili v razpisnih obrazcih "Javni razpis^port-SOO6". se pošljejo s priporočeno pošiljko se oddajo osebno na naslov: , v skla- pnpisom OBČINA ŠENČUR, Kranjska cesta 11, 4208 ŠEMČUR. VIL Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 drti, od dneva, ko bodo vse phspete vloge na javni razpis popolne, v skladu z določili 12. člena Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur, VIII. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na občinski upravi Občine Šenčur, ph Vesni Bolka, un^, dipl. pol., ali r^ telefonski številki 251^.110. Številka: 6500/06-1 Datum: 10.03.2006 Občina ŠENČUR ZUPAN M ro KOZEU HALO-HALO, KAŽIPOT -el a s. SX GORENiSKI GLAS petek, 10. marca 2006 HALO • HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 'i oOli/c ^prdf^jrno po If elorij 4i«P0 'Jiiu >3 jn KfSf^O n« ^ori;^ i > i»pvUi COi.ii'' ím^ogld^ov m pOMiCbi Nlint i^'fQOf,ugoDn« }AN£2 ROZMAN $.P. .ROZMAN BUS. LANCOVO 91, 4240 RADOVI)ICA. TEL: 04/55-15-249 Nakupovalni izleti • Trst 18.3.; Lenti; 1.4.; Madžarsl(€ toplice 23.3 • 26.3, 30, 3. • 3. 4. 2006; Arizona (Bosna) 24; Pelješac 17. 6. - 24. 6. KULTURNO DRUŠTVO LO^KI ODER, $KOF|A LOKA. SPODNJI TRC 14. 4220 ŠKOf}A LOKA Petek, 10. 3., ob 19.30 Ken Ludwig: TI NORI TENORJI, komedija, režija; Jaša Jamník, gostuje 5NC Drama Maribor, za abonma MODRI, cena: 3.000,00 SIT. Sobota, ii. 3., ob 19.30 Ken Ludwig: T\ NORI TENORJI, komedija, režija: Jaša Jamnik, gostuje SNC Drama Maribor, za abonma RDEČI, cena 3.000,00 SIT Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Predstavitev Pesmi na dlani Sv. Duh • Jutri, v soboto, ob 39.30 bo v kulturriem domu v Sv. Duhu predstavitev pesniške zbirke z naslovom Pesmi na dlani, avtorice Olge AmbrožiČ. Pesmi bodo brali: Pavle Rav-nohrib, Zlata TrampuS, Olga AmbrožiČ, Gregorjevo Tržič • Turistično druStvo Tržič, Občina Tržič, tržiški javni zavod», osnovne Sole in vrtci Tržiča vabfjo na tradicionalno etnografsko prireditev Gregorjevo v Tržiču, ki se bo v soboto, 11- marca, ob 17.30 začela ob Osnovni šoli TriiČ, Mengeš • Kulturno društvo Franca JelovSka Mengeš vabi k spuščanju luČk na Gregorjevo jutri, v soboto, ob 18. uri pr Bognarjevem mostu v Pristavi. Ladjice boste lahko izdelova-i na likovni delavnici danes, v petek, ob 17. uri v društvenih prostorih na Slovenski cesti 30 v Mengšu. Piata • Vaška skupnost Pšata organizira jutri, v soboto, od 15. do 18. ure otroško prireditev, spuščanje ročno izdelanih ladjic po potoku. Najlepše ladjice bodo nagrajene. Spuščanje luči v vodo Kamna Gorica • Vaški običaj spuščanja luči po vodi, ko otroci po vodi spustijo Barčice v obliki hišic, cerkvic in Šmarnih križev, bo letos jutri, v soboto, okrog šeste zvečer v Kamni Gorici. Čajanka Kokrica - Turistično društvo Kokrica vabi jutri, v soboto, ob 17. uri na čajanko v kulturnem domu. Gost bo zelrŠČar )ože Mdjes, naslov predavanja pa bo Pozabljena znanja naših dedkov in babic. Smučanje po starem Kamnik »Jutri, v soboto, bodo v Kamniku in na Veliki planini potekala 5. srečanja smučanja po starem za pokal Šinkel. Sprejem nastopajoči bo od S, do lO- ure na Glavnem trgu, skupinski odhod do postaje žičnice za Veliko planino bo ob 10.30. Začetek tekmovanja bo ob 12. uri, ob 14. uri pa bo razglasitev rezultatov. Gregorjev semen) Kranj -Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, marca, Gregorjev semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. IZLETI Socerb - Osp - Tinjan Šenčur • Turistično društvo Šenčur organizira jutri, v soboto, 11. marca, planinski izlet po zadnjem delu slovenske planinske poti po morju na Socerb • Osp • Tinjan. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred poŠte Šenčur. Hoje bo za 5 do 6 ur. Informacije in prijave zbirajo Franci Erzin po tel.: 041/s75 812. Pohod naArihovo peč prestavljen Kran) - Planinsko društvo Kranj obvešča, da je zaradi obilice novega snega in nevarnosti plazov organizator pohoda na Arihovo peč pohod prestavil na nedeljo, 19. marca, Čas odhoda iz Kranja In potek poti ostaneta nespremenjena. Zaradi obilice snega v gorah, naj bo oprema povsem zimska In razmeram primerna. Izleta z DU Žabnica - Bitnje Žabnica, Brtnje - Društvo upokojencev Žabnica • Bitnje vab) na nakupovalni izlet v v četrtek, 6. aprila. Odhod bo ob 8. i izpred vseh avtobusnih postaj iz Kranja proti Škofji Loki. ave spre/emajo po rei.: 231 19 32 med 13. in 15- uro od 13. marca do zasedbe mest v avtobusu. Opozarjajo tudi vse, ki so se prijavili za letovanje v Izoli, da je odhod 16. marca on 8.30 2 vseh postaj od Stražišča proti Sv. Duhu, 22, marca pa se lahko udeležite planinskega izleta od Limbarske gore do Trojan. Skupne, nezahtevne hoje bo za okoli 4 ur. Prijavite se lahko po tel.: 23 12 288 do 15. marca, med 13. in 1$. uro. Na Možjanco in Štefano goro Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod na Možjanco in Štefano goro. Zbirališče bo jutri, v soboto, ob 9. uri v TupaliČah pod čenjami. vabi svoje Člane na turi- V Brežice in na Bizeljsko Kranj - Društvo upokojencev stični izlet v Brežice in na Bizeljsko in sicer v torek, 28. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave zbirajo v pisarni društva do ponede ca, oz. do zasedenosti avtobusa. 27. mar- OBVESTILA Začetni plesni tečaj Škofla Loka -TD Škofja Loka organizira začetni plesni tečaj z začetkom v Četrtek, i6. marca ob 20.30 v Restavraciji Na Nam', informacije in prijave sprejemajo do 14. marca po gsm: 041/244-244. Občni zbori Slovenski Javorník - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na 59. občni zbor, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v mali dvorani kulturnega doma na Slovenskem Javorníku. Škofja Loka • Podružnica Društva za zdravje srca in ožilja Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino vabi na prvi občni zbor, ki bo v petek, 17. marca, ob i8. uri v učilnici P 2 (pritličje) OŠ Škofia Loka - Mesto, Šolska ulica i. Ško^a Loka - Društvo diabetikov Škofja Loka vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 11. marca, ob 10. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivan Grohar, Pod-lubnik 1. Bled - Gasilska zveza Bled • Bohinj sklicuje 51. obČni zbor zveze, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v avli osnovne Šole Bled. Breznica - Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske vabi na 4. občni zbor Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske, ki bo v petek, 17. marca, ob 18. url v kulturni dvorani na Březnici. z avdiovizual- Osupljive najdbe Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nada nimi predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Jutri, v soboto, bo ob 10. url na sporedu predavanje: Obstoj skrivnostnega božjega služabnika? Psihoedukativna skupina za svojce Kranj - HUMANA - Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje vabi starše, ki imajo v i osebo s psihično diagnozo, da se udeleže psihoeduktivne skupine za svojce, ki jo bo specialistka psihiatrije Daša Troha jurekovIČ, zaposlena v Psihiatrični bolnišnic Begunje- Srečanje skupine bo v torek, 14. marca, ob 16.30 v prostorih Združenja HUMANA, Oldham-ska 14 v Kranju. Poteka enkrat mesečno skozi vse leto. Biti ali ne biti jeseniški dijak Jesenice • V M adinskem centru Jesenice danes, v petek, ob 18. uri pripravljamo neformalno predstavitev srednjelo skega izobraževanja na Jesenicah z naslovom Biti ali ne biti jeseniški dijak - to je sedaj vprašanje? Predstavitev bodo izvedli dijaki Gimnazije Jesenice in raznih usmeritev Srednje šole Jesenice. Otroška ustvarjalna delavnica Bled • Otroška ustvarjalna delavnica bo v restavraciji Panorama v nedeljo, 12. marca, od 14. do 17. ure. Vstop je prost. PREDAVANJA Tašča, tast, snaha, zet Kranj • Zakonski in družinski inštitut Krog vas vabi na večere za zakonce: Tašča, tast, snaha, zet, ki bo v torek, 14, marca, ob 19. uri v Gimnaziji Kranj. Lepo povabljeni. Prost vstop. Več informacij: 04/23 66 088, www.zdi-krog.si. Znamenitosti Turčije Žirovnica • Prosvetno-kulturna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje pod naslovom Znamenitosti Turčije, ki bo v torek, 14. marca, z začetkom ob i8. uri v Čopovi hiši. Predaval bo Miroslav Feldin. Duhovnost našega vsakdana Naklo • V Vita Centru Naklo bo vsak petek ob 19. uri predavanje na temo' Duhovnost našega vsakdana, ki jo vodi Jan- ko JamŠek. Na delavnici boste spoznali pot do lastne resnice in spoznavanje osnovnih zakonitosti srečnega življenja. RAZSTAVE Razstavlja Manca Sever Jesenice - V Mladinskem centru Jesenice je do 17, marca na ogled razstava likovnih del Mance Sever, dijakinje vzgojiteljske smeri Srednje šole Jesenice. Planiške impresije Kranjska Gora • Muzejsko dokumentarno razstave PlanIŠke impresije bomo odprli danes, v petek, ob 17. uri v galerijskem prostoru Liznjekove domačije Razstava bo na ogfeó do 31. marca. Slike Franceta Beštra Radovljica - Razstavo akademskega slikarja Franceta BeŠtra v Galeriji ŠivČeva hiša bodo danes, v petek, ob i8. uri odprli v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici (Linhartov trg 22). PREDSTAVE Komediji v Kranjski Gori Kranjska Cora > V Ljudskem domu bo danes ob >9.30 na programu komedija Seks, toda z užitkom, jutri, v soboto, pa prav tako ob ^9.30 komedija Emigranta, Vdova Rošlinka Železniki - Komedija Cvetka Golarja Vdova Rošlinka bo Kulturnem domu v Železnikih jutri, v soboto, ob 19.30. To imamo v družini Vodice • Predstava avtorja Raya Cooneya z naslovom To imamo v družini v izvedbi članov KUD Predoslje bo v kulturnem domu Vodice jutri, v soboto, ob 19.30. Dve nevesti Preddvor - Člani dramske sekcije Kulturno-umetniškega društva Pod lipo Adergas bodo gostovali z veseloigro v treh dejanjih Cvetka Golarja Dve nevesti. Predstave bodo danes, v petek, in jutri, v soboto, obakrat ob 19.30, v nedeljo pa ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru. Leteče zaročenke Bohinjska Bela-V domu na Bohinjski Beli bo jutri, v soboto, ob 20. uri domaČa gledališka skupina uprizorila komedijo Leteče zaročenke. Ponovitev predstave bo v nedeljo ob 19. uri, Vesela igra o žalostni princesi Koroška Bela - V dvorani Kulturnega hrama se bo jutri, v so* boto, ob 17. uri začela Vesela tgra o žalostni princesi Frana ^/lilčinskega, ki jo bodo uprizorili otroci Otroške gledališke skupine Farnega kulturnega društva. Zgodba puščavskega vetra Kamnik - V Domu kulture bo jutri, v soboto, 20. uri plesna predstava, plesno • gledališka poezija Zgodba puščavskega vetra. Nastopili bodo Člani orientalsko plesno-gledališke skupine Kamsin, Gugalnik Brezje pri Tržiču, Lom • Kulturno društvo Kruh Križe bo nastopilo z Igro Novaka Novaka Gugalnik jutri, v soboto, ob 19. uri na Brezjah pri TriiČu in v nedeljo, 12. marca, ob 18. url v Lomu. Ponovitev premierne predstave Sovodenj - Zaradi obilice padavin prejšnjo nedeljo si marsikdo ni mogel ogledati premierne uprizoritve predstave Raya Cooneya v Izvedbi KiJD-a Sovodenj. Zato so se člani društva odloČili, da bomo predstavo ponovili In stcer to nedeljo ob 15. urf. SOBOTNA MATINEJA Gostuje* KÛ Gk>0alliée o^ v^viCi N^vđ VOLK IN KOZLIČKI 11. m»r*< 20Cb. cD 10. urn ^ Prešernovem ekddiiicu '"oícnjskiGIas gív Sow Tires loto Rezuhâtr 20 2, 5^13.17. 24, . kroga • 8, 3. 2006 , 39 in 12. SEDMICE Lotko: 3, 7. 6, 5, 7. 3- Predvideni sklad 21. kroga za Sec Predvideni sklad 21. l^roga za l( ico je 47.000.000 SIT 0 \e 42.000,000 SIT ft ft GORENISK) GLAS petek, 10. marca 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA as. s; 23 Ingver BORtS Bergant Sveti ijigver je že tudi pri nas zelo pogosto v prodaji. Je velik splošni razstru pije valeč in čistilec telesa in ima v tropskem svetu podobno vlogo kot pri nas česen, vendar tiidi lam pogosto skupaj z ingverjem na veliko uporabljajo česen. Sveže ingver-jeve korenike se več lednov ohratiijo v hladilniku, če zavijemo v folijo ali damo v posodo in pokrijemo. Za uporabo odlomimo kos, ga na tanko olupimo in ga po potrebi režemo ali nastrgamo na hrano. Lahko pa ga tudi stisnemo s stiskalnico za česen, v kateri ostanejo vlakna. Za daljši čas shranje- viiia in piva. Japonci svežega postrežejo k suši ju, je pa tudi poglavitna sestavina ainva. 'a, ^eže stisnjen Čebulico, strt ijigver in cveto- sok ene limone, 0,3 dl heUga ve brokolija. Dobro prepraži- vina. sol. Vse sestavine skupaj ime- le, zalijte z 2 dl vode, začinite s soljo, poprom, česnom in abascom ter na močnem Ingverjeva juha Za 4 osebe potrebujemo: namočite bučke, ribe ali po-vanja korenike naribamo ali dag masla. 3 dag moke.io dag ljubno meso in ga specite na nastrgamo, damo v kozarčke svežega ingverja, i I mesne žam, v ponvi ali v pečici. Ma- ali vode, i dl sladke sme- rinado pa lahko uporabite šajte in v tako pripravljeni ognju dušite 5 do 10 minut, maiinadi eno uro pred peko jgj^o pripravljeno svinjino postrezite z jajâiimi ali riževimi rezanci ali rižem. tane, 2 rezini toasta, sol. tudi kot polivko za solate. za vlaganje, zalijemo z močnim naravnim kisom ali vinom, zapremo in shranimo na hladnem. Razvite korenike ingverja so vlaknate, mlaj- piažite moko. Preden ponije pa še ne in so tudi bolj meni, dodajte nariban ing krhke, Ingvcr je precej slad- ver in ko ta zadiši, zalijte z das svinjine, 2 žlici jedilnega Na stopljenem maslu pre- Svinjina z ingverjem Za 5 oseb potrebujemo: Go Ingverjev kolač Potrebujemo: 25 d^xg masla, 2S dag sladkojja, i vrečko vani' • 4 4 25 dag moke, 2 zravnani kc>-pikantna začimba, zato jo juho ali vodo. Juho Škroba. 6 žlic sojine omake. 4 rozin. jedem dodajamo, podobno dobro prevrite, jo zalijte s žlice sezamovega olja. 5 mla- ^g *ncindljev, 10 dag nari- kot česen, v manjših količi- sladko smetano in jo posoli- dih i^bulic, w dag svežega ing- ^f^'^i^^žega ingverja. nah. Skoraj ni jedi in pijače, te. Rezini toasta narežite na verja, jo dag brokolija. i strok ki se ji ingver ne bi prilegal. Odličen je v přesnili sadnih vo zapecite. )uho po krožnikih in jc kor kami toasta. hrustlja- Česna, sol, sveže mleti poper, razdelite brizga tabasca. jedeh in pijačah z medom, tekne pa tudi z zelenjavo - v solatah, nakuhani v sopari, med naravno kisano. prav ingverjeva marinada lako kot s stročnicami in mesom. Uporaben je za mari- Maslo penasto limešajte ter postopoma primešajte sladkor, vanilijev sladkor h\ jajca. Svinjino narežite na tanke Moko zmešajte s pecilnim trakove.Škrobzmešajlesso- pra.^kom in jo po žlicah pri- mo in mešajte masi. V testo prime- mesa. V voku ali ponvi se- šajte še rozine, mandlje in Potrebujemo: 1 žHco nariba- gre j te sezam ovo m na ingver ter z njim napolnite nade, razne solate, za pripra- nega ing^ija, i strt strok čes- njem prepražite svinjino. pomaščen model in pedte 1 vo čaja ter aromatiziranje na, X sojme Dodajte na trakove narezano uro pri 180 stopinjah Celzija. ZELENO IN CVETOČE Igor Pavlič Ne mara vročih sončnih žar- žiije s semenom v velikih ko- kov. Inče poznozacveti, tudi ličinah in podivja, Cveti se- cvetovi liitro ovenijo na moČ- veda kasneje, vendar tudi taném soncu. Sadilno jih med koj, ko odleze sneg. travo, na obrobje gredic, na In še nasvet, ki ga je dobro Žafrani grobove. Škarpe, skalnjakein upoštevati pri sajenju in tudi v posode. Gomolje po- oskrbi čebulnic: tulipane in sadimo že v jeseni, Razmno- hijacinte morate vsako leto izkopati iz zemlje. Če želite, da vam bodo vsako sezono žujemo ga z delitvijo gomo- jev, če se le-ti razrastejo. Takoj, ko bo odležel sneg, tih deželah zmerno toplega bo sonce zvabilo iz zemlje pasu. Rastlina ima kot grah Če sorte žafranov, ka spoiru- žafrane, ki bodo zacveteli v droben gomoljček in kratek nja na podlesek, ki se razliku- vsej svoji lepoti. Tistim, ki pecelj, ponavadi z enim cve- je po Številu prašnikov. Žaf- Poznamo tudi jeseni cveto- lepo cveteli, v nasprotnem primeru preveč izčrpajo zemljo in ne cvetijo več ali pa iz zemlje pridejo samo li- imate posajene po travnikih tom. Lista sta dolga in ozka 2 in pod drevesi, bodo pričara- belo črto na sredini, vmes Ij barvno preprogo v vrtu. požene cvet, ki jc zvončaste Spomladanski žafrani spa- oblike in raznih barv: bele. ran Ima tri, podlesek pa šest sti. Će imate možnost, posa-prašnikov, Žafrani sodijo dite Čebulice vsako drugo med najžlalitnejše spomladanske cvetice. Če imamo leto na drugo mesto, da se okrepijo, lahko pa tudi izme- dajo v družino perunik in so lila, rumene in vseh barvnih žafrane posajene med travno nično v posode. Manjše Če- trajne rastline. S tujko jih odlenkov teh kombinacij. rušo, moramo zelene liste bulice, kot so krokusi, zvon-imenujemo tudi krokusi, ker Zacveti že v februarju, če je pustiti čim dlje, najbolje toli- čki, muskariji pa so manj za- so v antiki iz njega pridobivali žafran. Žafrani so zelo pomlad zgodnja, drugače ta- ko časa, da ponunenijo, ker s koj, ko odleze sneg, včasih tem čebulice nu bira jo moč za razširjene Čebulnice v gora- požene cvetove kar iz snega. naslednjo sezono. V naspro- tnem pnmem ceouuce zgnj- moramo naslednjo htevni in zelo dobro uspevajo v vsakem kotičku vrta, tudi na zelo skromnili tleh in ni jih treba presajati. Dolgo uspevajo in se razmnožujejo saani. Zato so priinemi )eio m sezono saditi na novo. Skora j vse sorte se liitro razmnožijo prostori skalnjaki, kotički, z novimi čebulicajiii in s se- kamor le redko pridete z ino-menom. Tudi cvetovi se od- tiko, skratka bolj neobdelane pirajo različno. Na sončnih straneh se odprejo zelo na ši- po vrš ine. Pa Še za barvne učinke: posadite skupaj ene roko, manj na severnih In barve krokusov, na primer .senčnih legah. rumene skupaj, lila skupaj. Tudi po naših gorah je raz- ker z barvno pi eprogo dose- širjen žafran in to z zelo žete lepši učinek, to pa je majhnimi cvetovi - Iwlo mo- tudi namen privlačnega vrta dre barve, id se sam razmno- - pritegniti poglede. KUHARSKI RECEPTI 2a vas izbira Danica Dolenc « • ♦ ft « • ft « Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: cvetačna juha, "florentine!", ocvrt krompir, endivfja z rukolo, sadna kupa s kivijem In smetano; Večerja: ocvrt sir, francoska solata. Ponedeljek - Kosilo: dušeno zelje, krvavice, pire krompir, makov kolač; Večerja: špageti s paradižnikovo omako, zelena solata. Torek • Kosilo: kremna juha z brokc^lijem, ocvrte drobno narezane puranje prsi z dušeno zelenjavo, kuhan riž z začinko, radič s fižolom; Večerja: jogurtov kolač z jabolki, čaj. Sreda - Kosilo: ješprenj z zelenjavo in suhim svinjskim vratom, palačinke z limono: Večerja: jajca s slanino, kisle marice, polnozrnat kruh. Četrtak • KosHo: dušena kisla repa, pečenke, pražen pir, jabolka; Večerja: testenine s parmezanom in olivnim oljem, zelena solata. Petek - Kosilo: paradižnikova kremna juha, v zelenjavi in belem vinu kuhane skuŠe, krompir v koscih, zelena solata, puding s prepraženimi orehi in marelicami; Večerja: mlečna kaša s suhimi slivami, kompot. Sobota - Kosilo: sarme, pire krompir, jabolčna pita; Večerja: tatarski biftek, opečeni kruhki, kumarice in gobice v kisu. " Florent) nec" Za 4 osebe po trebujem 0:4 p rib I. 2 cm debe le goveje kotlete (po 200 g): Marinada: 6 do S nego oija, ) stroki česna, 1 rožmorinova vejica, pol žličke suhega origana. Meso operemo in osušimo s kuhinjskim papirjem. Marinada: ofjčno olje in stoičen poper, strt česen, rožmarinove iglice in origano zmešamo in s tem premažemo meso. Kotlete zložimo tesno drugega na drugega, zapremo v posodo zavijemo v folijo in pustimo v hladilniku en dan. Na Žaru potem kotlete po 5 minut z vsake strani opečemo {lahko jih pečemo tudi v ponvi), nato pa jih zložimo v pekač in jih pustimo vsaj TO minut na dnu Še vroče, a že izključene pečice, da se še malce prepečejo. Na koncu jih solimo, po potrebi še malce popopramo in serviramo na listih rukole skupaj 2 narezanim svežim paradižnikom m rezinami limone. Meso mora ostati mehko, sočno. "Florentince" lahko pripravljamo tudi v enem kosu In jih na koncu, tik preden jih damo v pečico, razrežemo na kotlete. 10. marer 200 . Stebriščna dvorar^a Mestna ubčine Kranj Prodajna mcita: KxAni, KfnnĐa/ice Upoi-njevoti splošrie zakonske trt posebne pogoje, skladno z Zdkor>om o . RS. št. organizaciji «n financiranju vzgo/e m izobrazevanja 115/03) - ijr^tíno prççéôeno besedilo. Kandid^/- ka rmra imeb pedagoške, vods^«ne, In druge sposobnosti za uspešno VDo kvalitetna gradnja, tazgfed, sončna lega, primerno 23 obrtnike. Cena: 918.100 EUfl (220.013 4S4.00 MIG SH), KRANj: samostojna hiSa, 3x169 mz, Ki-p4N-hM, I. &o, garaža« lahko dvori ruiln ska, dobra lokacija. Cenai ; 204.500 EUR {49.006.)&o.oo SIT). STRAŽISCE PRI KRANJU: 300 m2. parcela 9S0 mi. 1.19S0, od> i^na lokacija, sonina fega, razgled, ahko ve^družinska, Wsllietno grâ)^ na Cena: z&S.ooo EUR (69.016,320.00 KRIŽE! nov3, kvalitetno grajena, 150 w2. parcela 400 mz, odJ^^a sončna lokacija, vseljiva, vredna ogleda Cer>a; 175.500 EUR (43,0)5 380.00 TRŽIČ OKOLICA' lesen vtkend, 30 1,1991, parcela 500 m2, odlifna | mirna lokacga, bližina gozda Cena; 66.8OÛ EuR (16 007 952,00 SiT). PROOAMO STANOVANJE KRANf PUNINA ni: 76 mz, trisobno. 1./3 rtad., obr\ovl)cno 2006, Cena: loojoo EUR (24.011.928,00 SIT). KRANj PUNINA II: S3.S rr>2. eno 5./7 nad., I. 83, balkon. Cena: 93.900 EUR (22.502.196,00 SIT), KRANf ZUTO POgE: 51 mz, r>o, 4./4 nad., delno obnovljeno 2002. Cena: 77.200 EUR (i8.$oo,2o3,oo srT). PRODAMO POSLOVNI PROSTOR 000 £UR RADOVgiCA « OKOLiCAt mz, v poslovnem centru^ r boks, priključkih primarno z» iterrtveno a dejavnost Cena: {25.517^60,00 SIT)» PROOAMO ZEMLjlSĆE fiRITOF: ekskluzivno prodamo vei parcel, cca $40 mi. Cena: 145 ELtR/m2 (i4 ?4S.OO SIT/mzK BRfTOF: vež pgrcel od 500-770 rn2, sončne, ravne. CENA: 155 6UR/m2 *l44.d6 StT/m2). 6A$gL|: pucela v cetoii sa* xidljiva. krasen razgled proti Kran|u in na okokike hnbe^ CENA^ no EUR/m2 (37.144,00 S IT/m 2). BITNjE PRI KRANjU; prodamo vef parcel, ed ^50-660 m:, super lokacr^ i^r v bližfni gozda, komunalno neurc* jene, gradrria moSna konec I 2006* Cena: 120 NU)NO KUPIMO VEC STANOVANJ KRAN) SCRLIjEVO NASELjEr nujno imo dvo* ali KRAN) IN OKOLICA: ali dvosobno ega. takoiinie mo eno-sonâna wwvv.mp profakt.si gekko I KfMJ 2 04 2341999 1 03167 40 33 1 PRODAMO STANOVANIA KAMNIK • MALI CRAD: 107 ms. 20Q5» Stirisobno - duplex, nadstropje 2x kopalnica z wc. novo, neopre^ mijeno, takoi vseipvo, girařni boks Cent: 34,9 mio SIT, MOjSTRANA: 44 m2. enosobno, I 1980, nadstropje h/z^ opremljeno, ra^ gfed na Cena: mío SfT. TRŽIĆ • RAVNE 79.2$ mž, Irisobrvo, nadstropje 2/5. otn. dobro vtdrfe^ vano, delrKP opremljeno, m^rna lokacij, vsa infrastruktura in pnkli^. Cena: 17 mio SfT TRŽ1Ć« RAVNE ^mz, dvoinpolsobno, nadstropje u/2, obn, 2000, lepo^nov- tjeno, v stare)ii hiï\ delno opreml|eno, mirna bkacjfa. vsa inftastroktufa in prh kl|uAl. Cena: 14 mlo SÍT. KUPIMO CTANOVAN|A KRAN) • toRUjEVO NASEgE, VODO-VODNI STOLP, 2UT0 fOgÉ, PLANU NA 1: kupimo eno^ a!i dvosobno stanova nje, takojšnje plačilo. 6L£D, RADOVgiO^ L£SC& veť stanovanj razlJĆnih votikosu, me pla6lo. PRODAMO H k&E $UTNA 2$0 m2 na parceli m2, soo^a le|a. 3. ^radtienai^za. mc^ma 2asneri.ra. gesonda ogrevalni Si$i«m, dovoljena poslovno ' stanovanjska raba. Cena^ 40 mio SIT^ BREG PRI ŽIROVNICI: 1^0 m2, na par* celi 4^5 rru, I. T995, obnovlrena 2005, neopremljeno, ie ne/sHjeno, nova C* na oljc. pokeg gosp* poslopje 79 m2. Ceru* 43 mto SIT. KUPIMO HllE CORENjSKA zapuSčene kmetije in sUvbe v vnikem okcJru. PRODAMO POSLOVNE PROffTORE KJtKN) ♦ PRIMSKOVa 168.75 2000 v Industnjski coni Zs nei^vilsko trgovino al^ storitveno dejavnost. Ua^« na izložba, vhod s skupnega hodnika afi neposredno s terase. Frekventna lokao^ ia. Cena: 56,7 n^lo SIT. KUPIMO ZEMgiáČEBABNI VRT, PCV ^E: kupimo od 500 do i.occ ma sa^ zidljivegi zemljišča L^hko ti>di z goz* dom ODDAMO POSLOVNE PRO?TOfiE KRAN] In okolk«, STWiliCi, ĆURi LESCE: vei poslovnih prostorov za razlidr^e namenem rabe. rviičnepo- vr^ir>e, ugodne cene www.gekkoproiekt^si rvEPRfMiČMiNC PiAl fSTATf svet p i à.^ Q. E10IA knA^ij Ké^O^JtVA 1 3 4000 KAèni tli,. Oa 2ai I 000 : 04^2026 4S9 Ema kiani^ s eprem linint. i Svet*neprem 1 i ní ne.sr 43 lOJO, 1 ^ANOVAN|A-Kupimo Kranja dvosobno stanovanje v bloku, novejiei za gnanega kupca 2 gotov)r>o, mo. prodamo Kranj • Flanirva II; er>osobno, 53,81 mj, 1.19^,5 nad.od7,deno Cena 22,$ mio StT Kranj • gubljanska m2, ddno prenovljeno WÍ liven srapto^ranja.Cena 11,2 mio SIT (4^737 EUR). Tržič • Bistrica; dvosobr» * K, 56 ma, 1968, prenovljeno L 2004. un^.opre* mljcno. Cena 21 mio SfT (87.304 EUR). Radovf}ica • Cr^dnikova uL: 49,63 m2, 11973, dvosobno v i nad., ZK. Cena 20i5mioSIT (85.225 EUfi) Radovljica * PnSemova uL 45.88 mz, i 19881 dvosobno. 3 n^d. ZK. Cena 20 mtoS Golnik. 85^0 mi. L1950. trisobno v 3. nad.^ potreben adaptacije^ CK^dektnka. Cena 19.2 mlo SfT (79.820 EUR) HISE pnxlamo tkoffi Loka « Pol^ariska c: polovica stanován cca. 140 ms. parcee 146 m2, i 1 CK plin Cena ^04 mio SIT (126 8^7 Kr^n): v vrstni pozidavi Pnmskovo, ob Zadrufnî in Iden^evi ulidrena voljo U nekaj hii s po \20 do 160 m2 stano- vanfskc povrime * vse zgrajeno do tretje, podaijiane bze. Parček^ so velike od 1 m2 CeneodtûdofiCLOmao SIT (1S2.744 ÊUR do 254.151 Kupci r>c plaiajo provizije ZEMgi^CE prodamo Podsnfl • Mošnje 510 mz. sončna^ rav* na parcela pravilne obhke v obmoćfu okac^jskega načrta novega nase ja eno- ih hij. Cena 12 mto SIT ;EUR) POSLOVNI PROSTORI oddamo Krarvj * Straži<<*: oddamo pošlovnf prostor za mimo pisamiSko dejavnost, 80 m?, pritličje prostori so pre-r^ljení 1.1996 m opremljeni,Cena najema. 119 8?.o,oo SlT/meîOC (soo slroiki. KRANj - Savska c: 270 mz. oddamo lepe pisamiike prostore, lahko tudi po delih Objekt je bil zgrajen I. 1986. je ograjen, varovan, ima dovol; parkirišč, v ceno najerr^ je so vM|U(lsni vsi str» {ki, vključno ogrevanje Najemnina: o EUR) /m2 mesečno. A Mirnska uL 1. Maribor. PE Triič, Ste Mane Aut Mines 9/a : 592 59 49 2011 stakovan;a prodamo SLED ^ gars.. 23.6 m2. 2 nad* v balkon^ opremljena* Cena >4^^ mio Sit {cu 60.590 eu CERKLJE ^ enosobno* 37^3 mz. je< I i cca 19SO. parcela cca 100 mz, garaža, dr^rarnica Cena: mio sit (cca 62.$94 eur) SENCUR • okolica, enosobno, 38^90 m2, 13,50 rnz terase, pruličje, Li 2005. 1985. v cetoiJ obnovljeno Cena 16 rtiio iit {cca 66769 eur). BLED « dvosobno, 52 mz, 11/4, I.k 1974 Cena: 28^3 mio Sit (cca 118 000 eur) TR2iC * Ravne, dvosobn», m2, 1/2, obnovljeno I 2001, C K na plin. Cena: 14 mio ^it (cca 58.420 eu KRANJ * Planina dvosobno. 54 m2. ' pritličje, 2 atrija. I u 1981, obnovljeno. Cena: 21 mio sit (cca 87 630 eor). GORENJA VAS ^ dvosobno, $8,9 mi, 11/2, dv^gato, Lu 2000, opremljeno. Cena: 20.$ mio s^t (cca 85.558 eur), KRANj ' Zlato polje* dvosobno^ 51 ^ m2.1 v/4.1,i, 1961, delno obnovljeno. Cena 18.5 mio sit (cca 77 200 SKOFJA LOKA • mesto, dvompolsob* nOi 43 mz star.. 52 mz kleti, 30 mz vrla, terasa. 2 parkirni mesti, obnovljeno Cena. 19 mlo sit (cca 79.290 eur)* SENCUR • trirmpolsobno. 99.37 mj, I nad., 11 2005, vc^k balkon, mirna lokacija s prekrasnim pogledom* Cena: 31.47 mio sit (cca 131.320 HÍSE PRODAMO Straži iče* stan. hiia, 180 m2 . pare. 420 m2,2 garaži. Cena: 39 mio sit (cca 162.740 KRANI bjv. terasa, eur}. NAKLO - Bistnca, stan* hiia, P^M. no podkletena. pare. 254 rru. S 198s. Cena: 33 mio sit {cca 137700 ŽIROVNfCA * 6rcg. stan. hiSa. nad-standardna. 300 mz bi v. povržme, garaža in gosp. poslopje 80 ms, pare. 500 m2, Lk 2005. Cena. 43 mio srt (cca 179440 eur). KRANJ • Britofi dvostan* hiSs, 3x74 m2, pare 540 mi, l.i. 196J, pom. ob* lekt 44 mz. Cena: 50 mio sit (cca 208.650 euf). 8LED • stan. h^fa. 60 mz, pare. 760 mz, l.r 1940, dobra lokdci|a za po* slovne dejavnost. Cena: 31.3 mio sit (cca 130.610 eur) SENIĆNO « sUn hiia. ML gradb. 250 mz biv. površine, pare- 95$ m2, lepa lokacija Cena: 44 mio sil (cca 183.610 eur), TRŽIC - mesto. stan. hiia, 200 m2 biv. povrSme^ parcela 240 mz, obnovljena I* 2003* Cena: 21^9 mio sit (cca eur). TRZIĆ • mesto, stan hiSa, cca 200 m2. delno obnovljena* I.j* cca 1900. Cena: 23 mio srt (cca 95.980 eur). PARCELE PRODAMO ŠENĆUR • zazidljiva parce I 989 m2. Cena: mio sit LANCOVO ' 2a2idljiva parcela, 676 m2 Cena 11,35 mio sit (70 eur/m2)* POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE * z 66,95 boksom in v no* po 1.720.07 eu 78.85 m2 po 1 476.60 eur/m2 vem posl. centru. STA NO VAN j A ODDAMO TRŽIČ * mestno jedro, enosobno. 53r9 m2, pritličje» oprcrnijeno vo s 1.4.2006. Cena: 200 eur/mes. X Î NEPREMKÍN NSKA DRUŽBA I PÍ Stntirjeva 5/11, Kranj ; Tel: 04/236 73 73 5 e>poita. info($fesst.si ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODAJO VeC VRST STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HiS STANOVANJA PRODAMO^ KRANJ: dvosobno stanovanje, ropje* v izmeri 43. v. m gradnje 196I1 obnovf|«no cena 18.500.000,00 SIT * 2001, (77^99 KRAN) • Cesta 1* maja: (nsobno sta^ novanjéj X. nadstropje, 78,00 m2| no 20O5. vseljivo takoj, cena 24.500*000100 SIT (102.237 EUR). KRAN) - PUnma II: dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma* IV* nad^ stropje, 89,10 rm, I izgradnje 1979, cena 24.500.000,00 SIT (102.237 EUR). CERKLJE: enosobno 37,30 mz. priilič)e stavbe ia^^dr/arn^ca-^uporaba 100 m2 zem^ j ii!ča), cena i$.000.000.00 SIT* JESENICE • Slovenski javornik dvo^ sobno 57,^5 mz, klet 1o192 m?, i. iz» gradnje i960, cena 14 000.000.00 SI ŠENĆUR • v večstanovanjski h^ii tri* inpolsobno stanovanje, 90 mz, 30 m2 terase* kuhinja opremljena, crto | izgradnje 30051 dva parkirna prosto^. ra, cena 31*500.000,00 SIT (131.447 . vsetj^ro HAS PRODAMO: 8ECUN|E: starejia Kiša z zem čem rn pomožnima objektoma, gradnja 1900, odlična l^acijdi pare* 1^36 m2, cena 34 800 000,00 SIT l (145.218 EUR). ŽIROVNICA: stanovanjska hiia m I 2000, wvaine površine loo rn2, cena 43.000.000^00 SIT (179.436 EUR). ŠENČUR: vrstna nadstandardní stanovanjska hiSa. I. izgradnje 2001, 240 mz biv. povriine, zeml|t!ča 266 ma. cena 70*000*000.00 SIT (292.104 EUR). GOLNIK: dvostanovanjska hiia, lo> Čena vhoda, I izgradnje 1985, cena 45*000.000,00 SIT (187.781 EUR). ODDAMO V NAJEM: KRAN| » Pianinat Popolnoma opremljena garsonjera, najemnina 52.000100 SiT/i mesec (2171OO gljR^ ^ strolki, enomesečna najem* nina vnaprej ^21: varičina. Pogoj. par brez otrok ah samska oseba - nekadilci >!! 8LED: stanovanjskahiia, pritličje. 90 m2. I. izgradnje 1980, opremljena, najemnina 74.000.00 SlT/i mescce {308,00 EUR) 4 itroSki. varSčina KRANJ * DRU LOVKA: nova nje v stanovartjs eno, I. izgradnje 1989, v izmer. sla* ( hi Sil opre^ 100 SI m2, najemnina 180.000,00 mesece (751,00 EUR s stroiki, varičina) Vseljivo 1* 3. S006* KRANJ • okolica: Stinsobno stanova* nje v pritkiju stanovanjske hiie, 90 mz, r. izgradnje i960, nafemnma 70.000,00 SiT (292.10 EUR + 40.OOO1OO Sit (167,00 EUR) ogreva* nje » suoskf, kompletno na novo ^ vářičirté POSLOVNI PROSTOR: TRŽ tč • Deteljica: lokal za sloritveno dejavnost, 123 mz, vsi priključki, cena 26.500.oc>0.00 SIT (110*582 V TRŽiCU * 23 v najem ličemo za mirno dejavnost poslovni prostor do 100 mz. www.fe1sk.5i domplan dXízĎa hžewing, neprsn^íAne, d.đ. MM3Í9M 14 fU 041/947^499 tel.: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Bistrica pn Tržiču, dvosobno, v izmeri 6d.i2 mi, ix. nadsir,, leto iz* gradnjei976, cena 17,8 mlo SiT (74.278,08 EUR) • menjamo tud^ S ali 1 S HISE-PRODAMO Železnfki ^ enonadsiropna vrstna, tloris 15,5 X 7,5 m, na parceli velikoni 262 mz, leto izgradnje 1987, CK, ga* raža, cena 39 m^o SIT (162*744.11 ina Cerkej na Gorenjskem, pri* tfična, tlorisa i2xn mz. na parceli 572 m2, staro m let, 39 mio SIT 2744.n EUR): ri, enonadstropna. tlorisa 12.5 m x 9 m, na parceli velikosti 550 m2, leto 2001, cena 28 mto SiT (116.841,92): TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS * PROOAMO Poljanska dolrna. 1 km od Gorenje vasi - gostiSče s kuhmjo, apartmaji. bazeni, igriiča, na parceli velikosti 2.707 m2, skupaj s te 8.I4O rnj zazidljive parcelo Z možnostjo dodatne gradnje apartmajev afr menjšjh po* čitniikih hiiic leto izgradnje od 197$ dalje postopoma, cena 168 mio SIT 051.57 EUR): POSLOVNI PROSTOR * PRODAMO Loka: bNžma hotela Transtu^ nst: v III. in V. nadstropju • posa* mezna etaža 324 m2. dvigalo, con* tralno ogrevanje, leto izgradnje 1975« cena i8z*soo S T/mz , blizu Zavarovalntce Triglav. po^ primerne zo trgovino, banko dobno v skupni izmen 576 m2, leto izgradnje 1978, 87 rnio SIT 044.56 EUR): . I. nadstr, v Izmen 54,20 m2, primerno za pisarne ali mirno dejavnost, leto i960, obnovljeno 1993. cena 18 mio SIT (75J 12,66 EUR), POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: Podnart. ob glavni cestii mere 179 m2, leto i2gradnje 1904, prenovljeno leta 2002. primemo za trgovino ali mirno obrt, naiemnrna 1800 2♦stroški (7.SI EUR/mz SKLADIŠČNI PROSTORI * PROlZ-VODNE HALE - PRODAMO * NAJEM ! pri Ljubljani, ve rkosti m3, starost 30 let, teto izgradnje 1975. cena n?eS rnio SIT (469.454.18 EUR)i možnost tud^ najema - ce^a 1 mio SiT/mesec * stroSki (41 EUR mesečno stroSki Kranj, poslovno inoustnjSKa eon^i v 12 men 1200 m2, viSina j m, parki niče urejeno, leto izgradnje 1970. pn?* novlieno ZO03, cena 200 mio SIT bližin* SVo^e Loke. na povrjint velikosti cca 14 000 mz, starost * po^ in obnove od eta nakup 650 . najem .SO EUR 1950 aa je tmoznosipr ali tudi najem, cena za mio SIT (2.712 401^90 1*080 SiT/mz ^ stroiki m? PARCELA'PRODAMO Kranjska Gora * Podkoren, izmere 2500 mz* cena 13*180 SIT/mz (55,00 EUR Javorniiki Rovt nad |esenicami, v iz* meri 759 m2. na parceli elektrika in telefen. sončna, dostop z ste, geodetsko odmerjena zazidljiva, 6km od avtoceste, cena n mlo SIT (45.90z,l8 EUR); PARCEUZA VIKEND* PRODAMO: Palovrče - Sestrica nad Tržičem, v iz« meri 1.097 mZi cena 6.000 StT ma (25.04 EUf^ 1 1 k GORENISKî GLAS lo. marca MALI OGLASI .Si 25 KsKERN .. . _ čTTTN E M^isirpv trg 12^4000 Kr^nj Tel 04/202 xy 202 2566 CSW 7CO, Email. POSLOVNI PROCTOftI: Odd^ma ÍENČUR * pisarne aa 500 ms v 1 nad.^ obfM sUf 1 vjfovdoo, zundj dvhgâle. ceoa = 1 920.00 Srr/mi (5 EUR/mi), lakc^ n« v«ljo» KRANJ: piumeiSjms vpmli^u m 166 m2 v 1 nadstropju, ponov^iene 2002. mož nosi nd)«mnina = t^o.oo SIT/m2 (6 EUR/m2). lekofi iWikt posebef^ Prodamo: fiL£0, poslovni prostor 24,)$ m2 v V nad., siar 16 fet, 2a trgovino^ pistrne. cena • mjo JfT {^.083 EUR)^ LJUSLIANA lokal 20.70 m2 v nads., Star t2, lev 2a mimo dejavnost, cer^ » S4 mio SIT (35.000 EUR). KRAN j ^ conlec postni pro$(Of 40.20 obnovljen 1993 leta v pritličju ob* leidj* možnost pokritja icoriSfen^a veže in pcy«£anie poslovnega prostora, m ir\ 9,90 m in ima ^ kfet. priilič/e in mansardo, parceta 412 ' lasi K 3 KERN d o o., cena « : mioSiT (160416 SUR). 6SSN1CA h(Sa v IV gr. SS ^ ^ ^^ etaži. Uet. In marisarda. parčka 563 mima loVacija s pogledom na hnbCi cena • ii.o mio SIT (tîS.îîî îkof^ loka^ Virmaic stan* hiia veL 91:11 m. (klel, prrtličie m mansarda), partela poms, letnrk 1965* obnovliena leta 2000 (streha, Fasada, okria, vraU. tlaki). c^567.oo SlT/m2 Ccnde: stavbna parcela 996 mz po 2j 96400 Srr/ma {ICO ÊUR/mz). BrítofVoge stavbna parcela 350 mz, cena • 31.200,00 SlT/mz (130 EUR/m2}. Radomlje: stavbna parcela 639 m2 s pr^ekti in soglasji po 31 iS3.ooSlT/mz (i3oEUR/mi). • stavbna parcela 343$ m2, možnost delitve, cena ■ 23.964.00 SIT/m2 (loořUR/mz). Podbrezje stavbna pa reel a, ravna, kvadratna^ veK» t.467 rti2 po 21.600,00 Srr/m2 {90 EUR/m2) 6ru^Je Stavba parcela 412 mz, cena m 12.0 m^o SIT {50.075 EUR) STANOVANJA: Prodamo: KRANJi Zlato pol^ dvosobr>o 77 mi v pritličju hiSe z vrtom, prikl{u£ki ledeni, lastna Ck na olje^ za 21^^67.600.00 SIT (90.000 KftANf: enosobno + K 53 ms v 4 nad., etnik 1085. cena • iS7oo.ooo,oo SIT JESENICE: enosobr^o 25,32 mz v prit^j^jUi obnova 2005, cena « 9.500.000,00 SIT ^9 643 £UR). L£SCE: I C 25 mz v 4 nad./4 nad. let^ 1985, pripad» le nsdstreSek za avto, cena • 10.5 mio SIT (43816 EUR). RADOVLJICA, Cradnikova: 2 SS 49 j mz v pritlifja/4.nad., obnova 2002, cena - \8.6oo.ooo,oo SIT (77.616 EUR). m CRADNjAZATRC U PR A VU A NJE IN ENERCrriKA. VPIS V POSREDOVAN IE N^PREM ČN N ALPOOM. dd., Radovljica, Cank^r^eva 1,4240 Radovljica Telt 04 S37 45 00, ht; 04 531 «ï n e^poita* alpdom^alpdom.si BANOVANJA PRODAMO RADOVLJICA: Prešernova, 59,54 m2, dvosobr>o, pnEk)e, Í. 1995, kopalnica 4 v^ spalnica, dnevna soba. kuhinja, kleu VSI pnkljućki. Cena. i^.woaoc SIT balkon, kkn. RADOVgiCA: Cradnikova. 49.63 mz, dvosobr^o, 1. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, spa nica, kopa nicj ^ wc, zaprt ^973^ otirartjeno, kopalni* 4 fú. VSi pnk jučkj, vpisano v zv* wof vscijrvo. nadstreini* ca za 3vto 500.0^0 SIT {2.086 EUR). Cer>a stanovanja: 20.500.oeo SIT {85.545 Mořen odkup garaže. Ul. 5. Žagarja, 15 mz, 11976, cena garaže. 1.500.000 srr (6.259 EUR) BLED: Prodamo nova stanovanja na eni najlepših lokacij n^ Bledu, Tnglav* ska Costa (Resica). V veCstanovanjskj hili (rxa^a novogradnja 2005) je 7 sta^ novanj 71.51 • 126.7 Slirf bat konj^ terase^ pogled ru jczcrc, zk no, prostih it nekai enot. Podrobnejši oçÀy biografije in ttonst na v^vw.alp* do/ri.si (novogradnje). Cena: Î5.622.912 • VÍ S90.362 SIT z DDV {148.677-229.053 EUR). STANOVANJA KUPIMO BLED, LESCE IN RADOVUiCAZOKO-UCO. Za 2nane stranke kupimo ved manifih stanovanj. Hl^ PfřODAMO VRHNiKA • Bbtna Brezovica stano* vanjska hiia 16 x 10 ni, podkletena, ^ ^975^ P^ stanovanje 110 m2 v prit Ičju in na o je, raKoj vse parcela 23S m2. Cena: 40.000.000 SIT {166.917 EUR} POSLOVNE PROCTORE PRODAMO ie novega de a f^.« poslovnega centra. 177 m2i crgovsiQ, stori^ena< izobraževalna, servisna dejavnost. naSa novogradnja 2005. up^ rabno dovoljenje, www.tpc-lesce si. Cena: 53.100.000 SIT (221, brez DDV novega de a trg.« poslovnega centn, 97^1 rm. trgovska* storitvena, izobr^Že^afna, servisna de^ lavnosL naia novogradnja 200$, uporabno dovoljenje^ wsvw.tpc^lesce.si. Cena: a9.163.000 SIT {121.695 EUR) brez DDV i^ie novega de a poslovnega ceotra, 78,96 mz, trgovska, storitvena. Izobraževalna^ seivsna dejavnost, naša novogradnja 2C05. upo* rabno dovoljer\je, WiA^v.tpc^lesce.si^ Cena: 23.688.000 SIT (98.848 EUR) brô2 DDV LESCE: medetiža novega dela poslovnega centra, 77.7 rru. trgovska, storitvena, izobraževalna, servisna dejavnosti na!a r>ovogradnfa 2005, up> rabno dovoljenje^ WNVW.tpc^l^sce si^ Cena; 21.445.200 SIT (89.489 EUR) brez DDV LESC& medetaža novega dc a poslovnega centra, 245,1 ma, trgovska. storitvena^ izobrtiže/alna. servisr>a de* javnost. na$a novogradr^ja 3005, uporabne dovoljenje, wvAv.tpc^lesce.sl. Cena 67.647.600 SIT (282.288 EUR} bfC2 DDV. LESCE: medetaža novega dela trg.^ poslovnega contra, >07,85 m:, trgovin. stonTvena, izobraževalna, servisna dejavno^. na$a novogradnja 2005« uporabno dov^^je, vAiAV.tpc^lesce.si Cena: 29 766.600 SIT (124.214 EUR) brez DOV L£SC& medeta2a novega dela trg*^ poslovnoga cerrtra, 85,05 m2. trgovska, stontver^a, ^zobr^evalna, servisna de^ javnost ru&a nov^radnja 2005, upo^ rabno dovoljenje, vsww.tpc^^ce.sr. Cena: 23.473 8w SIT (97.9S4 brez DDV. fSCÊ! je novega dela trg.* poslovnega centra, gostinski lokal. 155.45 ma, veliko sveUobe, mit novo^ gradnja 2005^ h/porabno dovoljenje, wvw.tpc-iesce.si Cena'46.6)5.000.00 SFT bmz DDV (194604^40 EUR). L£SCE. mansarda r>ovega dela trg*^ centra^ 104,05 m2« naia nov<^radn|a 2005^ uporabno dovoljenje, vMW.tpc-lesce.s^. Cer>e: 28.717.800 SIT (119.837 EUR) brez DDV RADOvgiCA^ Preiemova, 31,6 m2,1 1990, pntličje, soba t saniurije^ v^i pn* . za pisarno^ t^ovtno, salon, možen takoj!rvjr prev2em. Cena 10.000.000 SIT (41.729 POSLOVNI PROnORODCMMO ZAPUtE: poslovni objekt cg. 450 ma. klet in príriičje, I ^996, opremljena ^rl^ nica m kuhinja» ganjeroba, XtAi, 10 tele* ionskih lim . vsi or^kbučki. trofazni el. tok, dvigalo. parkjrtSče^ varovar^je, za ^ razirčne dejavnosti, oddamo za 5 let. Cena 1440 SÍT (6 EUfi)/fTi2 meseino ^ stroiki. POSEST PRODAMO POKLJUKA: meiani gozd v vehkosti 15.973 m2. Cena: 7.0OO.OOO SIT (29.210 EUR). GAftAŽE PRODAMO KROPA pri kuřturnem d^u, 20 ni2. starost 20 let. Cena: 1.000.000 SIT 173 EUR). RADOSOJICA ob Gorenjski C. 15 nu, 1991 Cena: 2.000<000 S T NudÎrrio i^odrw In kvaJhatno posredi> vanj« pri nakupue prodaji ir\ n^anu ne* OTmićnrn. wvrw.alpdom.si novoftrédnjp. «dèptdcije» n^pf^n^ř/iin^ ven um.«, Bhler4j. KranJ |sm: o}>/«4-777 e^micft; litflia^venurru^ . cca. 4OO , 624 m2 000.00 SIT PRODAMO Bíe). D^^va^ 675 ma, el in voda ob parceli, sončna. Cena: 20.369,40 SlT/m2 (8sEUR/m2). filej* Oobrdva^ 410 ma, zazidljiva^ prikljoćki na parceli. Cena: 23.964^00 m visoko^ dvod;užinska ms stan. povriinei 1 zemljišča, cena; 70.000 (292.to4^82 EUR). KUPIMO Krsnji za znane stranke Jičcmo man- - 500 m2 ali manjšo hïlo z zemljiščem na relaciji ice. Ljubljandi iščemo garsonjero, cca. 25 ma I cena do 12.000.000.00 SIT .ti EUR). www.venum.si NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENO^NPOLSOBNO, srancvanjg. 47 m2. nizek blok. I. 65, 1. nad., takoj vsiljivo, câna 16 mio SfT (66.767 EUR), Loman nop., Stritarjeva 8, Kranj, « 04/23-62-e90, 041/347- NOVEJŠE ENOINPOLSOBNO, St3-ncvanjc v Radovljici, cena 19 mio SIT, 041/507-342 DvOSObNO. slanovdnje, Kranj «ilato IÔ, 50,6 rc\2. 4, nad, . 61, delno trano, klet, balkon, cena 18,5 rrio SrT/77.083 EUR, Traxi, nepren^lè- nrne. medvode, • 01/436-01-21, 041/63&^48 eooiso FR^Sl Jmrtka C, r, Kr*nj Od prodaje do nakiipa stranka FRASThi zaupa 44 0$0. Oii 041/734 IM. O31«73S6Otir24ur/d0n nep r«fnicn ine® fras t si TRtIN PO LS O BNO STAN OVAN J E, 103 ni2, êencur. 1. nad. v , 2 par krma mesta* balkon. Klet. I. OS, loža, VSI pnkljuàki, JZ le^s, cena 31, S mřo SfT-131.447.17 euR, Tra^i nin«,» 01/436-01-21,041/63BX548 KUP M ENOSOSNO ALI DVOSOBNO KRANJ. • 040/466-266 TRŽIČ ^ BISTRICA. Pdstava, Khž^, ćemo sianovanje, volfko pribirzno 80 m?, največ il. nadstropje, Japlus. d.0.0.. Gregorčičeva 6, Kranj, • 041/47M00 KRANJ, làcemo stare>se enoinpolsob* no «tanos^j«! oKolf &0 za prenovo, centralno m balkona afi hiè0 28 nadomestno gradnjo, Japius, d.o.o.i Gregorči6«va Kran|, « 041/471-100 ettidis AM KRANJ, okolioa oddani sobo s soupo rabo kopalnice m kuriinic zaposleni samski oseb, S 041 /247-^62 «aoMeo SOBO, rpirnima najor^nikoma s uporabo kuhmje. V 051/427-576 Bdû^ûti«^ STANOVANJE, v no, ienski, 9 lOi, oprem jfr* NAJAMEM KRANJ» me^nno jedro « najamemo večje neopremljeno stanovanje^ Ja-pluSi d.o.o.. Gregorčičeva 8. 9 srni Qiá HIŠE PRODAM HIŠO, £ go$po<}arskim ooslODjem v Bnlofu, v tzmeri 1355 m2. lepa lokách 13, « 040/537-387 tmou ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7, 4000 KftANJ TEL: 04/21'&i'i20, 041/755-296» 040/204-661, 04i/9009 www.itd-plu$.$ $KOFJA LOKA, vrlino hišo, vmesna, 35 let, 140 m2 uporabi*^ Dovrâjne * klBT, cena 3S m® SfTíiSO.žřS EUR), Loman nep. P£ Stritarjeva 8, Kran), 9 04/23-62-890. 04V3 47-323 eoojoa- VODICe, vr^no nilo, lil PGF. 160 m2. odlična lokacija, brez posrednika» cena 34 mio SIT. KUPIH KiSO, z večjim vrtom na Gorenjskem, 9 031/617-437 ecci99d KIŠO, {đvojćdk, vršino), ali zâzidijr/o parcelo do 650 mS v Kranju ali najbliž* u okolici. GOTOVINA TAKOJ, MANJŠO HfŠO ALI VIKEND, devema ali južna Primorska, cena do 10 mio sit, cenjene ponudtie na telefon, 8o§t-lan, « 04 Ď/4? 2.747 TRŽIČ IN OKOUCA. išiemo manjšo hišo, staro 60 30 let, Japlus, d.o.o., Gregorčičeva 6, Kranj, 9 041/471- 100 »001*04 VIKBNDip APARTMAJI PRODAH PODĆFTRTBK AOUALUNA. Issen 30 rnSi ; ograjonli KATV, opremljen za nih. O U Nilu alnjem. telefon oseb. ob baze-ûûû^coo NAJAVE M BIVALNI ^KCND. a mani&o hiio r^a i okoHccr 15 km, dcoi ú4r POSESTI PRODAM Pfll SKOFJf LOKI, v smeh proti němu prodamo Kmetijsko z«fT\ Isadovnjak, vrl. K za^ lepa ie^a. 36 ar, 9 041/647*257 COOm^ ZAZiDUlVO PARCELO, na Oobnjsf, ot>čina VcMjicô. 1280 « 051/223^132 MAJAVEM KMETIJSKO ZEMUlSĆE, rel. Cer-kl|e • Predch«r * Šenčur, aJi kupim, 9 040/991*286 NJIVOj ali travnik v iirsi okolic^ Ccrkelj vzamem v najem. 9 040/56&-091 POSLOVNI PROSTORI ODDAM AVTO MOTO DňUŠTVO^ Kranj. cnMa v najefri ponovne prostor« v L nad* strppfu stavba v Krv)ju, Koroška c. 63 Dr vizn>Qr1 eca 300fri2, pnn%emiia pk sarmiko. izobraževalno ali trgovsko LOKAL, v vsfikostr 300-400 fT>2 v tr-govskem centru Liajak na Planini il^ Cesla talcev &7, Kamenjan re lahko tr* govski dejavnost^ predstavništvu, pi* ââmdm j MERCSOES-BENZ 240 D, 160.000 km. •041/825-867 sooifln OPEL ASTO cluD 1.6,1.98, 1. LASTNIK. « 04/514-72-73 .:uc>»®i OPEL CORSA 1.4 i, I. 95, 1, bstmk, 09na po dogovoru, • 04/23-24-178 600701 s OPEL VECTRA 2,0 0 karavan. I. 98, bele barve. • 031/367-397 «oopox PC Křiwkfi «eu 23,4Zt)2 KiU» PRODAJA IN MONTAŽA: * prievrndlike ^n Dlair&£a, * amori)2er|i ^mOi^oii: hitn sarvis vûzil • aviûopiika v$« 4n podvozje vo2ii. • p us ni sistemi kalafizatorji / Tel 9W5T6052 CLIO, I. 95, rag. do 07, odlično oh/» njen, cena: 270.000,00 SfT, 9 041/SI 9-842 6OM0\ja-va, nakladalna rampa Dautel (11), voja- ^ zsien, novi ahumuLaioni n okno. odlično ohrgnion, 9 041/889-309 eci6^ AVTODELI IN OPREMA PRODAM GOLF 1.8 CL. po delih. GUME, rabljene, ohranjer>e od 12 do 19 col, letne in zimske, Koa od 2.SOO SiT dalie, BOH, d.o.o.. Pokopališka 39. Lj. « 01/S4O-4Ô-77, 040/234- 989 iOooTei LETNE GUME. 196/85R1S in avtom-dio S CD-iem, 9 05i /354-057 sqoiqto OPEL CORSO 1.2, L 95, celo ali po defih, » 040/807-502 POPOLNOMA NOV Bosch 18 AH. 9 kumulator «4107011 VLEĆNE KUUKE, home >rogirarie. montaža, Drole s d». Zg. Biin je3l2,« 041/89 134 KARAM DOLI RANA VOZILA PRODAM HONDA 1,5, karambolir^n, ( jrodam za rezervne dele, 9 031/774-^ 135 KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi tolal- ka • ponuiam največ, takofi« ?n odkup. prevoz, 9 031/770-833 60013V? TEHNIKA PRODAM GSM - NOKIA 7650, mak) t abjen. 9 041/33-55-29 STROJI IN ORODJA PRODAM NOVO. rritzarsko delovno mizo« 9 04/531-80-88 OBREZOVALKO L/2, z rezkanem ?a furnir 4M m mizni rezkar z r^agibom SCM 401, «031/638-753 60020^ MIZARSKO KOMBtNlRKO, Sk «rv si blanja 35 cm, 5 opersc^ ncKSe savar^ena eno vr»», 9 041/50-8S06 STRUŽNICA 300X1300, 1. 79 Z vso opremo, 9 041/368-920 VARILNI APARAT MIG 230 A, Gorenje v odličnem stanju 2 manompirom, cona 140000 SIT, popoldan. 9 «00 le« GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAH EL. GRADBENO OMARICO. 2â In^far- m tok 2 vserri eiementr. malo rabljena. 9 031/308-S40 «oopimo 26 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GLAS pclek, lo. marca 2006 KOMPLET KOPALNICO, Ohranjeno m vse 8 04/23*i2*162 LÉG6, a ostresi© T kosov, dim, 600x18x20 cm. « 031/272-532 600 NOVO KRITINO. 6rarrac • markaal raeči suh» mešana drvA. 9 031 /750.730 MO?«^ SMREKOV OPAZ. rnasivne stopnico, o 51/202-229 balkonske ograje aGijski ood. KUPIM ODKUPUJ6MO. hlodovino iglavcov, a 041/442-151 KURIVO PRODAM MEŠANA DRVA. suha. rnožna dostava m razrez, 9 041/3Ô0-2&3 wk'* POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in goto* vinski krediti do 7 let, za vse in upokojcnce tudi o 50 % obremenitve. stdr kredit ni ovira. Će niste kredilno sposobnj, nudimo kredite na osnovi Vd$eg3 vo2ila, ter lessinge za vozila stara do 10 let. Pridemo ludt na dom. Telefonske itevilke: STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PR O DAM NOVO KUHINJO, zelo 031/206-352 8 OKROGLO, raztegiHvo mtzo in stín ot>-ta^iniene s\û1e. « 031/362-417 WW 00/ POSTELJO. 200xtd0 za spalnico. slaro6mesecev, »041/7S$.227 UGODNO PRODAM, lelo le DO ohřa- njer>o befo oiroško pos^lj^co 1 r0Al40 CTi. 9 040/542-277 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNI STROJ, Gorenje. « ( 541/878- 494 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM DV£ FANTOVSKI KOLESI, znamke Sctrocco I h under 24 cof m Scon 80 comp 20 col, 9 031/491-190 eOQJCAl HOBI PRODAM AKVARIJ, 60 03iys4&.ei KNJIGE, PUBLIKACIJE PRODAM PO ZNIŽANI CENI, nove, §e Zdoekira-nc 3 knjige "Slover^ski veliki leksikon", « 04/23'34-276 0001OM UMETNINE, NAKIT PRODAM SLIKE, na oi^norr platnu, 427 SLIKE IN GRAFIKE, naàih sliKariev Balislo, Ravnikarja m Pišle. 9 031/445-991 800»ie OBLAČILA p RODA M FANTOVSKO OBLEKO. Št 134. sve-lle barve m čme usofene čevije st. 36, 9 041/532-858 .oojo» OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKO POSTEUICO, z logijem. rabljeno, bele barve, « 04l/33'55- 39 ei^xaa? ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM 6ERNARDINCE. mladiče, ceoljene, 04/572.5i>42. 051/251-628 MLADICE, škotske ovčarie, leslie, stare tn mesece. 9 05/36^18-60 «dCMS« KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRO DA M 0BRAČ:ALN1K. za Iraktor TV in breje lelice, ckaàne. 9 031/644-75260o»oer SEJALNICO, 041/356-157 iito m, 9 «I0907B KUPIM PAJEK, Solder 400. PPEBIKALEC KROMPIRJA. • pajki in paiek za obračanje sena ali (račne grablje. 9 040/661-859 oodtsa' SADILEC. in izkcoalnik kromoiria. Iraktor lahko v C^van. • 041 /569-386 TRAKTOH TV, ali podoben do 35 KM, « 031 /387-401 «ooTOds PRIDELKI PRODAM CVIĆEK, v refuži alr slekleničen z vso EKOLOŠKI, redil nI m semenski krom* pir sante. Rogelj, Kunrska pol 29. 04/204-?1-35 HLEVSKI GNOJ. ir^drobn 04/25.31 -507 ir S JEDILNI, kromptr. 9 041/564^48 KRAŠKI TERAN. 9 041 /622-243 GCIJIBS7 KROMPIR, za krmo. 352 CđOtd&a SENO. in o>avo ne bali rano, 031/811-631 SI LAŽNE BALE. n^2 ifi motorno no- snos Jonsereds. u^od- V SKLADIŠČU. Kmeliiskega ínátituta SliTi/enijo v Mostah ori Komendi proda-lamo serT>enakj kromolr vsak dan od 6 do 14 ure m ob soboiah od 7 do 12. ure, cona od i30 SIT/K9 riaprej., 9 01/834-35-73,031/814-022 «Oiw VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA ćd. siarega en leden, «eoiHJs BREJO TCLICO ČB. in traktorsko prv koiico 2d prevoz živine, novo, 9 04/ 53-10-214.041/981 -220 »ci»-» Ćd 9IKCA, $lâreç]â 14 Om. 9 04/25- 22'll2 ooois; ĆB 0IKCA. slarega 00 10 dni. 041/833-433 Ć6 BIKCA, Starega en teden In ČB teličko staro en mosec. 9 041/820' 487 aûc?090 CB TEL1ĆK0, sUr^ 14 dni, 9 041/855-753 aooioes DVA OSLICKA. slar3 lO mos, 3 vna-ste koze t>rez rogov z mladićem ali OVE LETi, plome. burskeoa k02la 2a •5l-1d ecc?o«6 ENOLETNE OVNE. prodam ali me-njarn, Grega Sodia, Blejske Dobrava ENOMESEČNE, bele 10 rBjo, * ta na- QCCřDM JAHALNO ŽRCBICO. črve barve, sidro 8 mesecev, • 04/51-95.172, 041/657-175 000111» KOSILO, staro 7 tet. knjar^ lipicanka, vozna m uiahana. 8 040/661'932 KOBILO, monjam za irebeta « 04/257-22-33 S007036 KRAVO, aimentalko, 3. breja, 9 Û41/22&-268 WrW MLAOE KOKOŠI, nesnice, 20-tedertske r]ave larkice. zbliamo naročla. žabruca 39. 9 04/23-11-787 PLEMENSKEGA ZAJCA. st. 7m. bol rKwozelandec. po IÔ. un. í 23-46 000x^7 PL EM S KEG A OVNA. J S Dâsme In ovce z jagnjeti, 9 04/25S-ii-7l. 05i/4t0-1$6 ft»i»e4 POCENI PRODAMO. In owe řezer^ soť»ske Msme. ft 04/5& oeiiem nadom, 9 041/724-144 eaao^e PREPELICE, in 031/882-618 KC RJAVE JARKICE, v začetku nesnosti. Globočnik, Letališka 14, Voglje. 041/644-221 RJAVE KOKOŠI, v začelku nesnosU m enoletne kokoši prodaíamo vsak delavnik od 8. - 17, urç. sobota od 8. • 13, ure. PeAJtfMnarstvo Gašperlin. Moste 99 onKomendj. «0l/83-43'586 eoc^/' TELETA, siara od 7 do 14 dni. TELICO, simentalko v 9. mesecu br& . 9 04/233-29-83 MOie^Q TELIČKO, srmenlalko. staro 3 mese-031/738-606 Mian KUPIM BIKA. simer^talca. ležkega 04/231-22-88 400 - 600M69 BfKCA, simenialoa. 9 15 dni. BIKCA, simentalca. Staroga do 14 dni 04/633-mO. fOOKM't BIKCA, símertaka, 100 do 200kg m prods^ salame. 9 04/531-40-81 BIKCE, m leličke simentalce. ležKe o4 150 dO 400 kg. «041/502-911 nototo DVA BIKCA, simen^. 14 dni : sfara od 10 dû TELIČKA, amentafca ab mežánca, síaro-Qado10đn.«04/59&^3^ eoor«^ OSTALO PASTIRJE ELEKTRIČNE, m akumulator^ prodam. Servisiramo iNozene in Ooniače oašne aparale. Srečko PcGky gûr s.p.. L{ubirariska I4a. Kamnik, 9 01/83-12-999, 041/583-801 ci uposli delavko, starost do 40 let. Zaposlitev ]e lahko tedna, pogodbena aLi za Itud&nl-ko, Mojca, d,o,o,, Podnart 42a, Pod-nan. GOSTINCA/KO, za v gosHr^skern lokalu, Jaka Padše 17. 499 Bislro Zalranika, . » 031/322- aûûiDiti IŠČEMO, slareio gosoo za čiščenio ûkalâ po Bogdan, Qolniáka c. 30, Kranj. 040/776-769 IŠČEMO DEKLE, zadeto v ^ku, Kosmači» Mikena s.p., ^ar>ko^ r^asei^e 87, škD^ Loka, 9 041 /535^33 «œmi KUHARJA ALI KUHARICO, redr>o ali honorarno zapoNm. lahko začetnik, možnost stanovanja Eržen Andreja sp , Sp. Luša 16, Selca. 9 041/751- 139 «COiM» V DARILNI TRGOVINI. V Kranju zaposlimo prodajalko. Zaželene ročne spretnosti (aranziranio d^l}, prijaznost in samostojnost ter kreativen odnos do dela, Pnlave: M-ars Mdr7an Čalič s.p., 4, Kranj ^owof? V ŽIROVNICI, takoi zaposlimo kuhana oz, kahiarlco, Curga Vilko s.p.. Žirovnica sea, Žirovnica. 8 041/945-347, 031/604-681 Mořov ZAPOSLIMO, dua vozr#đ C.E kaî. z NPK na vidčAcu za SUD, EU.l^ tn rta pnkctča-iu za SLO. A HR, BH. Proèr^zbé^sr^ sem m KcQf:) ctokad pcé^ na naskx Val- tertra^cort. Gonće 61. Gottk VABIMO, fTitajše upokojence m/z v naš kolektiv. Telefonska prodaia. Do bro delo - dobro plačilo, Modita. d.0.0., šuceva 25. Kranj. • 031/20&-240 6»i«i ZA NEDOLOČEN ČAS. zaposhmo zastopnike In vodje skusin la terensko novih artiklov za varovanje najboljši pogoji in uva^injo v deto. Sinkopa, d.0.0., Žirovnica 87. 9 041/793-367,040/666-345 eooi-« HOt40F(ARNO ZAPOSLIM, pbamcsko moč, za nekaj ur tedensko, lanko tucR upokojenka. Mešanja Gregore, Golnk- ška 112, Krani. 1» 041/630-033«» ZA OOLOČEN ČAS ZAPOSLIMO. večje šte^nlo delavcev (mošk<) za mani zahtevna dela v parkovnem vrtnarstvu, ptsne pomudbe: Rora. d,o.o.. Zg, Bit-nie 133, Žabnica «OQ191« ZAPOSLIM STROJNIKA. TGM za delo na bagerju. ViC Kepk: s.p.. Dvor- le? ZAPOSLIMO VARILCA, -kliučavnicáf-Jožo Švegefj s.p., Kladnihovd 11, KnHt. « 041 /666-985 STORITVE NUOIM ADAPTIRAMO HiŠE. m celotna s!an(> vania. Uegamatn. d.o.o.. Î 39, Kranj. « 041/570-957 «00106» ALI ŽELITE, na novo oobarvć (ti fasado m lesen napuáč? Ugodno! h .feaema- trîx, d.o.O.. Sfaretova 39, 1 elne avese, plise zavese, komamk;, marki?«, • vvvAv.asteriks.nel starB hise, no^K^grad^tû, beton* ske podporne zidove, tasade, notranji ometi, z vsen^i potrebnimi matenafi Qracfbonik Qarri in ostali T, Oermana 10, Kranj, « 051 /415^43 wonsa TESNEKJE OKCN IN VRAT, uvožena lesnila do 30 % pnhranka pri ogrevanju Prepfha in prahu ni vecl Zmanisan hrgp, 10 loi gafAncije* BE & MA, d.e*o.i EksIeHeva 6, Kamnik. ZAPOSLIMO, monterta histva, po možnosli m Brnik 17 stavbnega po- SosJic Ja-« 6001/IB BTYOI IN OSTALI GRADBENIŠTVO d.n.o.i Glavni trg 14, Kranj, i^aja vsa gradbena dela^ rvovogradrue adaptace p?, fasade vsen vrst in nctraníe omete. 04/ 202-8 V2 O. řa* 04/202-81-20. VSA GRADBENA DELA. nol^nji omeli. fasade, adaptaoije, novogradnje, he Iro in poceni Byt/gí oce in sin. d. n* o M Cegelnica 48 8. Nakto, 061/354-039. 041/59;W92 ZAPOSLIMO MfZARJA, 2 czkusnjafni. pogoj ^ &Ji 44elna lesar^ iota. Pohi* sïvolskfa. d.o.o«, BártetCř^3. Medvode, 01/36.11-211,041/208-150 DELAMO OD TEMELJA DO STRE* HE, notranje omete, iuade, adaptace le, urejanjo in tlakovanje dvonsc. z vašim ah nasim materialom, Bytyoi Bene in ostali dn o,. Siruzevo 3 a. 4000 , 041/561-836 IZOBRAŽEVANJE ENGLISH ućer>je angleškega zika za nivo osoovnfh in srednjih šol ter poslovne angleščine. Cia/c Matthews, Trubarjeva 1, Rattovfjica, 9 041/586-933, fnfoidgenolisMHJ ZAPOSLIMO MIZARJE, ali delavce vajene n^izarskih del. Mizarstvo Sitar Jože s p„ Veiesov«kA c, 20. $«nčur, 04/25-15-530 5CC20« ZAPOSLIMO MONTERJA, klime nah prav In monterja centralnih ir^statacij. ^kuir^re zelo zaželer>e. Klima Belehar, d.o.o,. Savska ^oVa 21. Kran), « 04/236-2CM10 MO«ûi ZAPOSLIMO SAMOSTOJNO FRIZERKO, cenjene pcmiidbe r>a naslov: MAK, ŠkoOeloika 20, Kranj 600?0;0 IŠČEM, mCajso žensko za pomoc inva-idn^oseo) v Kranju, •041/Ô97-144 láČKM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče doto. pomoč pri učenju, priprava na maluro, « 040/38V298 MOisi« DUO ROLO, c&če tfeto na obletnicah, porokah z domačo m zabavno glasbo, 041/224-907 GRADBENIK REXHO, Agergas 13, Cerklje, Izvaja od lemeljev do strehe, notranji ornate vse vrste fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urojanfe In tlakov«* nje (Vorisc, V 041/^89*996 &coo46a HllNI SERVIS, Sostjan Kodne s.p„ Pol v&inje 9, Kranf-oDnovakopalnio, in eseni izdelki, Dospravijariie m ćisće-nje, pornoc Starejšim, 9 031/260-554,031/ 724- 543 «OO^M IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, in predelnih sten po sistemu KnauU montaža strešnih otón Velux In polaganje laminetov, izd, brunaric in nadstreškov. Mesee Damjan s.p., Jaz* blne3, Poliane, • 041/765^42 IZVAJAMO VSA. Krov9ko*kiepar^ In (esarskadela, PoobLašeeni krovec Gerard Bramac Tondach. Marko Svetelj s.p., Grmiceva 31, 424 ZASEBNI STIKI 4$-LrrNI OČE - VDOVEC, z manjšo hnbovsko kn>et^jo in redno zaposlen v Poljanski doli ni licem preprx^to dos^ (eno In samsko žeruko ^ovenske r^a^ rodnosti. • 031/4S-62-47 IŠČEM ŽENSKO, staro do 45 let za resnp zvdzo, šifra: POLETJE POMLADNI VETER, vabimo dekleta m gospe, ki želijo spezr\ati novega mo* škega za obcasria sr^^nja ali resno zvezo, da pokličete od iS« ure dalje ali pišile SMS. Veseli vas bomol, 9 03V612*541 «00»^ ZENITNA POSREDOVALNrCA ZAUPANJE, pœreduie za poštene zveze, za vs« starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, ruij se Vas se več!i 03V50&-495 oooidu IŠČEM DELO, ter vsa 040/756-409 tn bolnih de a, • V PtANiNSKI KOČI. lahko samostojno, • 041/55-70-30 MOBITEL VEDEŽEVANJE, astr;>logi|a. pomoč pn odlocit4h. #ki, ljubezen, p^ sel.*. Mobitel in Oab^e) uporabn^Ki 24 ur na dan. Drago, d^oo,. Savska loka 20, Kranj, 360 STT/min {1,5 £UR/mapušce. beljenje fasad, iz* ravnava In beljenje sten, dekorativni ometi, Pavec Ivo s.p.. Podbrezie 179. RAZNO PRODAM Nakiû ficûsora INOUSTi^lJSKI. éívalr)i slroj OverloK na 5 sukancev, televizor panasonik. eKjan 36. 9 èocatM ROLERJE, Roces št 40. šivami srroj dagatv kovćku. globinski sesalec Vor-werk, « 040/d78-814 «00?0i? ZAHVALA So dnevi in trenutki polni sreče in miline. ico f radosti oft zapřen da ne mine,.. V8( 10 m JI tiho zaželimo. letu Tii% je zapustil preljubi oče, dedi in pradedi Stanko Logar 1917 • aoo6 Zahvaljujemo se li za vse trenutke. Id smo jih preživeli skupaj, za zna ki si jih prenašal na nas! inja in izkuSnjc, Vsi tvoji Kranj, marec 2006 V SPOMIN Letos bi bil star trideset let dragi Aleš Kos iz Sebenj pri Bledu « 4 SI 1 Letos mineva sedem a (ofildP n takrat spomladi stara slivo ti s ta kamen ve. kako boli srce. Ko nai dofn zagrne SI ta svei. ni/a m v Tvoj U ti . brezupno čakam sc Šc vedno pogovarjam s řaííO- v sobi čaka nate, kodirana so pisma . a več ne boi jih brai Čeprav na s gledaS iz nebes, med na m i je smrt ne vez m Ko nad dolino izpred naie vem z nami si. čeprav te mavnca ni. svoj ipic zariši. Pogrešamo te ati, mami ifi sestra z družino. GOREN|SKI GLAS petek, 10. marca 2006 ZAHVALE i nfb@ g-éas, si 27 Zdaj mimospii. vei bol s uboj nc hodi. (Franu Prdieren} ZAHVALA Ob boleči izgxibi dragega rrsoža. atija. dedija. pradedija. brata in strica Joža Ribnikarja z. J. 1919 - 26.1.2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveće in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Dušanu Bavd* ku, dr. med., za pomoč v fasu njegove bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Alojzu Zupanu iz Corič» kranjski pogrebni službi, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo Čebelarskemu društvu Tržič in g. Lojzetu Host-tiiku, ki je v nagovoru počastil dragega pokojnika. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči VSI NJEGOVI Golnik, Kranj, Hrastje, Gradec, 10. marca 2006 Tdo tvoje mimo naj počiva, duša pa naj raj uiiva. Kmalu tam se ZAHVALA st na desni snidemo. 73. letu nas Je zapustil na5 dragi mož. oče, stari oče in brat Andrej Barle iz Luž $4 pri Šenčurju skreno se zahval j u jemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu OŠ Davorina Jenka Cerklje, kolektivu OS Železniki, sodelavkam iz BGP Kranj, Skupnosti Vera in luč in Skupnosti krščanskega življenja za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, molitve in sv. maše. Zahvaljujemo se g. Isteniču, g, Vilfanu in g, p. Bendi za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Zahvala gre tudi CeMePZ sv. Mihael iz Olševka in Kvintetu bratov Zupan za ganljivo petje ob slovesu in pogrebni službi Navček. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki sic našega ata spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi! Luže, 8. marca 2006 Ni življenje, Kar na5 m živlienie «i, l:cir druži nas ZAHVALA So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in V 75. letu nas je za vedno zapustila naša dr^ga Ana Šilar roj. Gabion, iz Zg. Bitenj 12^ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Navček, pevcem za zapete pesmi in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Zg. Bitn[e, Podreča, Brežice, marec 2006 Delo. sfcrb. ljubezen in veselje njei^alo tvojejc življenje, čeprav spokojr^o spii. z nami kakor prej živiš. ZAHVALA < t { , tast in stnc V 79. letu nas je zapustil dragi mož. oČe, stari oče, Jože Benedičič 19Z7 • 2006 Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče vsem sorodnikom, vaičanom, g. župniku, g. kaplanu. cem, govornikom, domaČim ga v tako velikem številu pos , prijateljem, sodelavcem, zdravstvenemu osebju, gasil» in na koncu vsem. Id ste na njegovo Žalujoči: žena Ančka, hčerki Anka in Jožica z družinama in ostali sorodniki Zaii Log. 28. februarja 200id lai-f«^ Meri Trnovec iz Škofje Loke: "Ne uživam mesa, saj sem vegetarijanka. Sicer se pa vse premalo govori o ptičji gripi- Ne zaupam veterinarjem, saj so tudi oni skorum-rani, kar dokazuje podrobno spremljanje medijev," Nejc MikŠ »z Gorenje vast: "Prav nič se ni nas spre« menila prehrana, saj je vse meso dobro pregledano in lahko zaupamo veterinarjem. V šoli o tej temi nismo govorili." jerneja Gortnar iz Škofje Loke: jemo perutnino, upam veterini, saj bodo ti objavili, če se bo bolezen razširila med rejce perutnine. V tem primeru bi tudi pri nas nehali uživati perutnino." Gregor Gartnar iz Gorenje : Marko Porenta iz Ljubljane: vasi* • "Res jem manj perutnine. "Pri nas doma enako uživa- f Veterinarjem zaupam, černo perutnino kot pred iz- i prav skepsa še vedno osta-bruhom bolezni. Ni vzroka, i ja. Prav za vse pa bi bila ka- da bi bio drugače. Tudi vi- I tastrofa, tako za proizvajaf- rus se s kuhanjem ali peko • ce kot uživalce, če bi se VI» tako ali tako uniči." rus pojavil v industriji." Na Voglu se kopljejo snegu Na Voglu imajo v zatišnih legah približno 3,5 metra snega, na nekaterih predelih pa celo do deset metrov. V štirih dneh so žičntčarji odstranili že 2.000 kubiáníh metrov snega. Simon Subic nilo že 2.000 kubičnih metrov snega, z delom pa ^e . Dosl Vogel • Po zadnjem sneže- nadalj r^ju se na Voglu res ne mo- obratovanje že usposobili je rejo pritoževati zaradi po- Šest žičnic, morda manjkanja snega, ravno na- včeraj uspelo tudi sedmo, sprotno. Od petka do nede- "Naši delavci so delali po e ga je zapadlo toliko, da dvaiset ur na dan. Priprav- Žc dolgo ne pomnijo. "V za- Ijene imamo skoraj vse pro- tišnih legah imamo 5,5 me- ge razen Šije, kjer je spod- tra snega, zaradi močnega nja postaja še vedno zasuta vetra pa so v vrtačah snežni zameti visoki tudi do osem. močnega vetra nismo uspe- dťset metrov. Starejši zapo- 11 odstraniti. Pri vseh spod- sleni pomnijo, da je toliko njih postajah žičnic smo snega padlo v 70. letih morah sneg odmetati z lo- prejšnjega stoletja, a ne v patami, na trasah vlečnic pa smo ga odstranjevali strojno. Bobne in sidra smo mo- nih," je včeraj pojasnil di- rali celo demontirati, da . s s snegom, ker ga zaradi tako kratkem obdobju, pa tudi žametov ni bilo tolikš- v » rektor Žičnic Vogel TomaŽ Šumi. Snega je bilo toliko, da je i Smučarje te dni zimska podoba na Voglu navdušuje, žičničarje pa je spravila v obup. / ^«lo smo s strojem sploh lahko prišli pod vlečnice." je razložil Šumi. Žagarjev graben je za ške naprave in postaje. Ko smučanje zaprt, ker se je se že uspeli prebiti, vendar smučišča je bil kljub lemu v C v ponedeljek zjutraj son- sprožil ogromen plaz s ska- tudi tam grozi plaz. zato se tem tednu zadovoljiv. Med- vse lami in drevjem, in je vpvaš- čakamo, Razmišljamo, da tem ko so smučarji uživali v ce obsijalo Vogel, je snegu. V zadnjih Štirih Ijivo, ah ga bodo -do konca bi ga kar razstrelili, v koli- pravi zimski pravljici, so dneh jc lako okoli 25 delav- sezone sploh uspeli odstra- kor se ne bo sam sprožil, " žičničarji gonili lopate, kot cev ročno in strojno odstra- niti. "Na Zadnji Vogel smo je še dejal Sumi. Obisk cestari I. I 10 tet I Ú Ml pcHHMvi m ponoci NOVO Moa tak M oirote f C urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme HHENA BREZAR z Visokega. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno s snežnimi padavinami do okoH 500 m, tudi nižje, jutri bo spremenljivo oblačno. Popoldne bodo kratkotrajne plohe. V nedeljo bo zjutraj zmerno oblačno, a se bo zjasnilo in nato bo sončno vreme, Acfncija fiS 34 okolic , Urafl z» Mťlcotlwijo PETEK SOBOTA ft « * « 2/2°C -5/5°C NEDELJA -5/rc o Ceiuv«c j m -c Mi^MSotM»/ ManMf ^ Jfrc 4 KVM / SATC âru»c s/i-c r/?t MMOMba 9/5*0 L^jb^AM CH9 ^ Cy R t/7C • 11/« o 8/yc o f^vu 11 /S'c NA KONCU Bled Blejski otok v državni lasti Vrhovno sodiSČe Republike Slovenije je včeraj obvestilo zainteresirani stranki, Ministrstvo za kulturo in bíejski župnijski urad, da je razsodilo v primeru denacionalizacije Blejskega otoka, ki je trajaia 14 let, zapleti okrog nje pa so odrnevali v javnosti. Sodišče je zavrnilo zahtevek Cerkve za vrnitev oto-ca v last in posest. V njeni lasti ostajata cerkev in proštija, ostala zemljišča na otoku pa so v državni lasti, saj gre za naravni in kulturni spomenik državnega pomena. I. K. Lg USIJANA Spar se pritožil čez Mercator Na včerajšnji novinarski konferenci drugega največjega trgovca v Sloveniji Spar Slovenija je generalni direktor mag, Igor Mervfč med drugim dejal, da imajo še veliko načrtov na Gorenjskem. Ocenjujejo, da ima Mercator prav na Gorenj- skem z 72 odstotki nerazumno tržni delež in monopol, zaradi česar so se tudi pritožili na Uradu za varstvo konkurence. O konkretnih lokacijah novih trgovskih centrov Spar MerviČ ni želel govoriti, povedal je le, da načrtujejo poleg ani dveh novih, v Tržiču in Radovljici, izgraditi še štiri. Varč- ne Gorenjce pa je pohvalil, saj se lahko center v pohvali z za petino višjim prometom od povprečja nji centrov v Sloveniji. Š. Ž. 1C1 Pokljuka Zmaga na Norveško, Cregorinova sedemnajsta Včeraj je bila na Pokljuki tekma biatlonk v Šprintu. Najbolj- ša Slovenka je bila Tela Cregorin mesto), na jutrišnjo zasledovalno tekmo so se uvrstile še Tadeja Brankovič (24. mesto), Dijana CrudiČek (39. mesto) in Lucija Larisi (47. mesto), Andreja Mali tn debitantka Tamara Bartč sta svoje nastope na Pokljuki ž \ _ ♦ A v \ snela tri plošče iii veliko Šte- vilo maxi singlov, ep'jev in re-releasov. Prva plošča Baptism at Savica fall je prvič izšla leta 1997 in doživela ponatis leta 2002- Per aspera je bila posneta 2003 in istega leta izdana pri Master of metal. Ploščo je istega leta odkupila ameriška založba Arctic music group, Lani pa je izšel ponatis Per aspere 2 bonus videom v Angliji in Ameriki. Pred dvema letoma pa so začeli s snemanjem plošče Slovenska mor-bida, ki je izlla pravkar • • A V 1 . r. / t\ ) fà i \ Slovenska morbida je plošča, s katero se je Noctoferia odmaknila od metalsklh standardov in tradicije. "Smo v letu 2006 in poskušali smo ustvariti ploščo, ki bo napredna, a bo še vedno obdržala osnovne metaJske zakonitosti. Mislim, da nam je odlično iispelo obdržati neke Sle nastali kot večina garaž- plošči ukvarjali basist Uro5 so zakonitosti in jih preplesti s nih bendov, le da je pri vas Lipovec, igor Nardin in tudi imamo najbolj pristen odnos prepovedanim oziroma ne- zvrst glasbe metal? Nocti'feria je ta teden lansirala na tržišče novo zgoščenko. / arhiv «kup I ne I občutki ... Sicer sam sem spisal tri besedila s tujimi fanl, ki jih ni strah razumljivim. Hočem re6, da "Noctiferia smo prijatelji na Slovenski Morbidi. smo tokrat uporabili veliko že od malih nog. Skupaj pri.stopiti in povprašati, kot marsikatere domače fane. samplov in elektronskih podlag, ki ploščo popestrijo," smo kupovali prve inštrumente in se začeli učiti ter razlaga vokal skupine Nocti- pisati glasbo. Nastali smo feria Gianni Poposki, ki od- predvsem zaradi te večne Kako je prišlo do sodelova- Priljubljenost se pozna po nja z D'Facti? "V Noctiferii nimamo problema odzvati se na katero govana tudi na nadaljnja želje po ustvarjanju. Če si koli povabilo katerega koli prodanih ploščah in majicah, in glede tega samo vem, da smo precej priljubljeni v i velikimi vprašanja. glasbenik, to začutiš takoj, glasbenika, saj smo vendarle in inštrument poslane tvoja glasbeniki, ki ne bi smeli pnmenavi s imeni metalske scene. " Gre za death metal bend, ki odvisnost. Metal je pa glas- imeti predsodkov ustvarja- Metalci naj bi zbujali med naj bi s svojo razburkal slo- beru stil, Id tí omogoča po- nja. Sodelovanje z drugimi ljudmi vtis dolgolascev, ki vensko glasbeno sceno? V polno umetniško svobodo, soustvarjalci je âsto normal- jih 'nekaj matra'. Bojda, naj kakem smislu.^ "Nocdferia je prva slovenska metal skupina, ki ji je uspelo izdati ploščo v zato ostajamo metal bend, no, predvsem v časih kombi- bi metal kultura nekoč ve- kj razvija in nadgrajuje metal stiL" ______različnih ç,.......... stilov, ki se rojevajo v tem obdobju." Ijala za depresivno. 2e to je bil precejšni šok. Kakšna je razlika med da-glede na skeptike, ki so trdi- našnjim sprejemanjem vaše glasbe in tistim na začetku? jte, Čas je, da se ti tabuji razblinijo. V tujini že dolgo Časa ne poznamo di- li, da slovenski metal bend v fuimi ne more uspeti. dandanes ne obstaja metal "Noctiferia je skupina, ki je skupina, ki bi imela medij- v vseh teh letih vidno napře- 'Brutalni rifi in vroča death metal' skupina ... Zakaj vas tako poimenujejo v števil« nih napovedih? Gre le za dobro komercialo úi ste de- sknminadje, ki bi sodila veka po dolžini las. Pri nas pa to dejansko obstaja, prepričanje. da če si dolgolasec, da si kriminalec ali narko- sko in založniško podporo iz tujine. Poleg tega Noctiferia dovala. Danes je ime, ki ga spoštuje marsikateri po- se sicer ne ponuja proizvaja na naših tleh, zato vne glasbene scene. Preigrali Ijubljenost? je skupina priljubljena pred- smo z lepim številom sku- "Hm ... jansko med slovenskimi man. Povem vam lahko, da metal bendi najbolj priljub- osebno iz metal glasbe Čr-Ijeni? Gre tu sploh za pri« pam samo pozitivne vplive in izkušnje 1er da je depresi- Noctiferia ima ja odvisna od posameznika vsem pn poznavaicin. Kes )e pin, ki pomenijo za metalsko brutalne rife in je death me- in ne od glasbe katero poslu-tudi, da smo večkrat Šokirali sceno veliko in z leti smo na- tal. Kar se tiče priljubljenosti, Ša. Meta) glasba je prijetna javnost z videospoti, naslov- vezali stike z ljudmi, ki nas nicami. Noctiferia se ukvarja podpirajo in spoštujejo." s temami, ki so velikokrat tabu v naših krajih. Velika Kdo je glavni akter za skrbimo kar se da nadvse ko- sprotujem vsakršnemu povezovanju metal glasbe z uničevalnim ali destmktiv- pa takole. Metal ima goto- glasba, ki ponuja poslušalcu vo najbolj zveste poslušalce zanimiv spekter občutkov, ki in fane, zato za svoje fane si jih lahko ustvari sam. Na- razlika med pojmom cerkev ustvarjanje besedil, glasbe.^ rektno. Po koncertu se ne in religija, oziroma vpraša- II vse glasbe je kitarist skrivamo v zakulisju, temveč nja o korupciji in lažeh so si- Igor Nardin, ki je tudi umet- gremo ven med ljudi. Razis- nim, saj poznam cer vsakodnevne teme, s katerim se ukvarjamo. " niški vodja skupine. Z bese-ili smo se tokrat na novi kujemo, kaj jim je in ni všeč ki so imele samo en razlog na novem materialu, kakšni za preživetje - metal." i PETEK 10.3.2006 03 TELEVIZIJA Á Erika in Miha Žnidaršič. Sestra in brat. Novinarka in snemalec. Oba srečamo na televizijski hiši POP TV. M Nina Valant lada in ambiciozna novinarka Erika ŽnicUršič je na POP TV prišla v začetku leta 2000, takrat še kol študenlka novinarstva. Danes ima simpatična Rib- ničanka v žepu diplomo, pohvali se lahko 2 velikim Številom zelo odmevnih prispevkov v oddaji 24 ur, v lanski sezoni je več kot odlično zamenjala Petro Kerč-mar kot osrednja novinarka Trenj, zadnjega pol leta pa je ponovno ena najboljših novinark v redakciji 24 ur, njene prispevke, ki nemalokrat dvigujejo prah, pa vsak dan gledamo v osrednji informativni oddaji. Leto kasneje se ji je na POP-u pridružil njen nekaj let mlajši brat Miha» ki je taki at delal kol asistent snemalca. Danes pa se lahko £rika je bila že kot mala deklica zelo radovedna in je vsaki stvari želela priti do dna, Miha pa je z osnovnošolskih Izletov vedno prinesel ogromno fotografij. / ^«10 t«»» dom Erika: "Ne zdi se mi, da tro, ker se mi mudi, on bi Ali bi imela svojo oddajo, ki pohvalizodličnosliko, ki jo bi to kaj vplivalo na njegovo rad dobro posnel, kar pa bi jo tudi vodilaMn kakšna kot snemalec posname na J« P^ da mi ni tre- traja ..." ......... terenih. Sploh z velikim ve- ^^ posebej razlagati, kakš- bi bila ta oddaja? Erika: "Tudi o tem sem seljem pa snema dogodke. ^^ posnetke bi rada, ker to So starši ponosni na vaju, že razmišljala. Seveda bi j pri katerih je prisotnega veliko adrenalina. on dobro ve. Če je Miha službi in dela za oddajo 24 ur. potem najraje delam z imela in upam, da jo nekoč tudi bom. Morda kakšen talk show ali pa magazin- Miha, ali morda Eriki kdaj njim kakšno stvar posnameš bo* Ije kot kateremu drugemu novinarju, ker je tvoja se* stTa> Se na terenu kdaj sipreta in zakaj^ Miha: "Moram priznati, MIha: "Da naredi novinar àd včasih lud: pade kakšna starši ko na televiziji vidi)o napis -novinarka: Erika Žnidaršič, snemalec; Miha Žnidaršič? Erika: "Ne bi rekla, da so sko oddajo o "mejnih" te-posebej ponosni, ker delava mah, skratka o dogodkih, o katerih se ne govori in ne ve dosti. Idej imam ogromno. Izzivov pa je tiidi vedno dovol j. na televiziji. Najbolj so ponosni, ko prideva domov," Miha: "Mislim, da so vsi dober prispevek, je odvisno tudi od tega, kakšno sliko mu snemalec posname. Zato se vedno potrudim, ne glede na to, s katerim novinarjem grem na teren. Res pa je. da mi je nekoliko ponosni na svoje ne glede na to, kaj huda beseda, ponavadi otroke, ne zato, ker se zelo mudi in delajo in kako uspešni so. Miha, v čem pa ti pri sne- smo vsi nekoliko nervozni. Zadnjič, ko sva z Eriko sku- manju najbolj uživaš, glede Sicer pa se z Eriko dobro paj snemala prispevek, sva na to, da si precej živahen razumeva, tako v službi kot oba bolj za hec dobila sms: tip Človeka? Mamici v veselje in očku v ha ha ha!" doma, Imam super sestro!" Erika: "Še nikoli se nisva lažje, če grem na teren z sprla. Jasno pa je, da se Eriko ker natančno vem ^ vsem ne strinjava. Med- Erika, je tvoja želja sesti na kakšne želje in predstave o sliki ima ona. Erika mi včasih samo s pogledom nakaže, da je treba nekaj posneti." tem ko sama na dogajanje gledam z očmi novinarja, on gleda z očmi snemalca. In ti sliki nista vedno identični - jaz želim nekaj na hi- II "Uživam v adrenalinskih podvigih in pri tem delu je pogosto veliko adrenalina. Ce novinar ali urednik išče snemalca za snemanje dogodka, pri katerem ne sme Kateri televizijski novi- biti strahu pred višino, hi- voditeljskj stolček informativne oddaje 24 ur? nar pa si ne bi želel nekoč postati voditelj?" trostjo in podobnim, se z em iavim Na avdiciji bo še vroče via avdiciji za novinarje in voditelje oddaj E-i- in Ekstra magazin, ki se je je udeležilo skoraj petsto kandidatov, so pred kratkim v ožji izbor uvrstili 20 kandidatov. Slednji so z uvajanjem začeli včeraj, med njimi pa bodo izbrali najbolj prodorne, ambiciozne in iznajdljive sodelavce. A. H. Znana voditelja Pimp My Ride International MTV International je k vodenju oddaje Pimp My Ride International pritegnil dvojico glasbenih ustvarjalcev, ki tvorita eno najbolj nepričakovanih voditeljskih kombinacij. Za volanom bosta sedela latino rap zvezdnik Fat Joe in hip hop zvezdnik Lil Jon. Oddaja naj bi na MTV ekrane prišla jeseni letos, nadaljevala pa bo že uveljavljen koncept ameriške različice, v kateri se zdelane in komaj le premikajoče se avtomobilske kripe spreminjajo v stilsko in tehnično dovršeno cestno pašo za oči. MTV bo za poti'ebe ustvarjanja oddaje Pimp My Ride International zasedel prostore mehanične delavnice Ali StofTGarage, ki je bila ustanovljena leta 1988 v majhni delavnici v mestu Alkmaar na Nizozemskem. Svoj sloves odličnih mehaničnih, oblikovnih in dizajnerskih mehaničnih sposobnosti si je Ali Stoff Carage priboril preko dolgega seznama izredno zadovoljnih lastnikov prenovljenih avtomobilov, vse od ZDA do srednjega vzhoda. Perspektivne 'kripe' lastniki še vedno lahko prijavijo na spletni strani vsww.pimpmyrideint.com ali svojo prijavo pošljejo na naslov pimpmyride@mtvadria.com. Upoštevali bodo samo popolne prijave, v skladu z navodili In z izpolnjeno prijavnico, ki je objavljena na spletni strani www.pimpmyrideint.com. A. B. 89.8 91.1 Q6.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA iUdiu Surj J.U.U.. Kapucinski trg 4, 4220 Skofja Loka, ttíi.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-rnail: infoí^radi o-sora. si Loka TV d.O.O. BCapucinski trg 8, Škofja Loka TeL: 04/512 99 66 E-pošta: dtv@!okatv.si >I 2 i LN A ^^S|ir#nil|a no» lohfco že več ket I 390.000 gUdlal««v, aleit« nai fvdi vL i L ^Oddajnik Lubnik ^KS Škofia Loka in Žiri Železniki 51. kanal kanal 24. kanal t f Ô h KS Ljubljana, Trbovlje in Novo mesto M. knmui Lastovka TV AN KETA Romih ali Natalija Ana Hartman Pred kratkim so na POP TV zopet začeli predvajati priljubljeno Raketo pod zolcem. Kranjčane smo pov-praiali» katera oddaja jim jubša: Raketa pod ko* al )e zo cem Natalijo. ťoto Tirta Dol:) Jožovcu z Breda Anžej: "Sama redko gledam ti dve oddaji. Nad njima je veli-co bolj navdušena moja mama, vem pa, da jih tudi veliko drugih spremlja. M ni je bofj vleč klasika." Hatíme Grliš ta: "Oddaji sicer poznam, vem, cakina je njuna tematika. Vendar pa nobene od njiju ne spremljam, ker me takšna glasba zaenkrat Še ne zanima. II France PerČiČ: "Obe oddaji dobro poznam in sta mi zelo všeč, vendar ju redko gledam. Ob petkih, ko je na sporedu Natalija, sem zaposlen, ob nedelja imam redko Čas za Raketo." Petar BjegoviČ: Viktor Zaman: "Ne poznam ne oddaje : "Seveda poznam oddaji Pri Raketa pod kozolcem ne Pri : jožovcu 2 Natalijo in Raketo jožovcu z Natalijo, Redko : pod kozolcem. Obe si z ve- gledam televizijo, spremi- • seijem ogledam, sta zelo jam samo informativne od- : prijetni n zabavni, poleg daje in dobre filme." : tega pa me nasmejita." i KULTURy Raoovljjca Beštrova dela v Šivćevi hiši Danes, 10. marca, ob 18. urf bo v Galeriji Sivčeva hiša Radovljici odprtje razstave del akademskega slikarja Franca Beitra. O svojih delih bo med drugim spregovoril ludi avtor sam, v glasbenem programu pa bo nastopil kitarist Staš Hreníč. L K. PREOOSgE Revija otroških folklornih skupin Danes, io. marca, bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Pre-doslj'ah Območno srečanje otroških folklornih skupin s področja )SKD, območne izpostave Kranj. Predstavilo se bo dvanajst otroških In ena mladinska folklorna skupina med drugim tudi skupina ii zamejstva, ter dve skupini, drugih narodov, ki živijo v Sloveniji. Srečanje bo strokovno spremljala prof. Mateja Urbiha. I. K. Škofja Loka» preoosge Pesmi Olge Ambrožič Pesmi r}Q dloni je naslov nove pesniške zbirke Olge Ambrožič. te dni predstavlja na literarnih večerih po vsej Sloveniji, jutri, v soboto, 11. marca, ob ^9 50 se bo tako predstavila v Kulturnem domu Sv. Duh pri Škofji Loki, v nedeljo ob ig. url pa v Kulturnem domu Predoslje. Izbor pesmi bosta poleg avtorice prebirala Se Pavle Ravnohrlb in Zlata Trampuš, nastopili pa bodo tudi kitarist Anže Pal-ka în skupina Nasmeh. I. K. Kran) Ljudske pesmi tn plesi jutri, v soboto, n. marca, ob i8. uri bo v dvorani Krajevne skupnosti Primskovo koncert ljudskih pesmi in iger. Nastopili bodo plesaki in pevci iz skupin Srbskega kulturno prosvetnega druJtva Sveti Sava iz Kranja ter gostje iz KUD Mladi Bos/ljak iz Dervente. I. K. Humanitarni Disco party 60 - 90 športno društvo Sokof StražiSČe nocoj ob 20. uri v Smar-tínskem domu v Stražišču organizira ples za odrasle, humanitarni Oisco Party 60 - 90. Izkupiček bodo v sodelovanju s centrom za socialno delo namenili enemu ali več otrokom iz socialno šibkejših družin, ki bi v organizaciji športnega druStva Sokol poleti želeli na atraktivne počitnice v divjini, a jim starši zaradi slabega socialnega položaja tega ne morejo omogočiti. A H. Tržič Polka je ukazana Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tržič in Folklorna skupina Karavanke prirejata danes, 10. marca, ob 18.30 v Osnovni šoli Bistrica pregledno prireditev tržiSkih folklornih skupin. Nastope mlajših, mladinskih in odraslih plesalcev bo ocenjeval Mirko Ramovš. Med plesi bosta nastopila mešani pevski zbor Ignacij Hladnik in harmonikar Matic Papa. S. S. KflANJSIOV Cofu Planiške impresije v galerijskem prostoru LIznjekove domačije bodo danes, 10. marca, ob 17. uri odprli muzejsko dokumentarno razstavo Píoňiike impresije. Pripravili so jo zbiralec Borut Razinger, Cornjesavski muze) Jesenice in Organizacijski komite Planica. I. K. \ RADIO KRANJ d.o.o. STritarjeva ul. 3. KRANJ TÊU^ON. (04) 2612-220 píc-^ÍUA (04) 2612-221 »o^ u» (04) 2022 (OSI) f iOA} I04> 2 2 m C m s mi mm t u rad iokranjitiradl estera nj .ci spi^ma $lrČemo na vse mogoče projektu spravijiv z ^odovino Čolnom in ribariti na njegovi načine," je razmiáljal ob pred- slovenskega smučanja. "Nalc^ Korčuli. O potapljanju in plava- Andrej Sifrer, Miro Koželj, Kari Erjavec stavitvi projekta Kranjčan San- ga nas, ki se s tem ukvarjamo, nju ve dr. Milan Žvan veliko. Matjaž Jaušnik di Murovec. prof^ionalno ar- je iskati poti, rešitve in načine. zagotovo pa o smučanju še ker ni bilo v Kranja Ampak, nik Andrej Šifrer, zasebno mu plavalcu Martinu StreJu, hitekt. zasebno iji medijsko iz- Izzivi tam zunaj kar čakajo!" ved Predstojnik katedre za alp- hm, kam naj bi sploh šUř Me- tudi pravnik Or^anizatorii so ki je svojevrsten rekord dos^ postavljen pa vodja Demo vr- Na kanto so v uvodnem bese- sko smučanje, prof. di. Miían sto ni nič krivo. Morda pa bi domiselno popestrili tumir in gel na zasneženi cesti do Šenčurja, je ob stn.4u za trening z nasveti pripomogel trener in lokostrelec, legenda tega športa, Šenčurjan Marjan Podržat, ki je s korneritarji tekmovanje naredil še zanimivejše, [aušiii-kovili " b npro-provokacij " so bili deležni vsL Tudi Irena Av- Muri « Sandi Murovec ste Zveze učiteljev in trenerja smučanj pri Smučarski zveâ Milan Žvan, Blanka in Borut FarČnIk Martin, Marjan bdj, skakalka s padalom, večkratna .«vetovna in evropska prvakij'ija v ^poitu z neznansko veliko adrenalina. Športno dobro pripravljena je minjo napela in,... V ozadju se je s puščico ukvarjal Bomt Petrič, slovenska plavalna legenda, zdaj trener in Šef plavalnega dilu pospremili Tone Vogri- nec. Tiličan Pavle Grašič, tre- Žvan prvi slovenski doktor res Murija predlagali za župa- v goste povabili "Četico" popu- društva Zvezda iz Kranja, za smučanja, dolgoletiii vodja na. Kolesarske steze so že nari- lamih in medijsko privlačnih. Slovenije. Muri je zadnja tri ner hrvaške smučaike Nike Demo vrste, jc avtor precej lite-leta namenil raziskovanju in Ftóss in legendami smučarski rature o smučanju in poučeva- sane, saj je z njimi diplomiral na arhitekturi. Muri)a za župa- rul katerim je pravkar dnigi, zelo Številno obiskan mednarodni Improvizaci jsko provokativen. enostavno odlično je lokostrcl- mitijig. Najbolje se je ustrelilo sko tekmo popularnih speljal TV voditelju Matjažu Tanku, šenčuriii so se imeli kam Matjaž Jaušnik Ob napenja- niČ Športno obremenjenemu. "ustvarjanju" nove metodolo- pedagog, Kranjčan iztok Bde- nju. Taktno in v njemu last- gije učenja smučanja s tako har. Po svoje navdušeni, z lepi- nem stilu je pospreinil Muiov- imenovanimi karving smuč- mi željami, tudi sami spravljivi čev prvenec. "S tako zagnanim dati, pa Čeprav je snežilo, kot nju tetive in lovljenju cilja Čez Tomažu Huniarju je ob mi, s smučko s poudarj*?nim z novim. Iztok Bel^r, prof je potiebno sodelovati in ga stranskim lokom. Nastal je si- Športne vzgoje, predavatelj in imeti âm bližje sebe. S takim stem UPS • učenje s podaljša- specialist alpsko smučaiije modelom res ne moreš biti njem smuči, v katerem se la iakulteti za šport, je že leta skrivajo drugačna Šola in vaje, do osnovnega zarcznega zavo- 1995, sam pravi, da po kuča-novsko napovedal, da v smuča- skregan,..," smo se mu nasmehnili v družbi zakoncev Blanke in Bomla Farčnika. ja. Vse se začenja na 90 cm nju nič več ne bo tako, kot je Vsem je šport blizu. Morda te dolgi smučki, vaje se nadgra- bilo. Deset let po tem se res do- dni družini Farčnik še najbolj. dijo Še na dolžini 125 cm, kon- ga ja sprememba. Obut v cokle, Zasebno podjetje Boruta Farč- Ča pa na smučeh smučarja, kot največkrat je Iztok Bdehar, nika SI Sport je namreč glavni željnega pravega zarezovanja v belo strmino. "Nikdar nismo Muriju predlaga vkljudtev organizator biatlonskeca doga- lostnega konteksta v učenje in janja na Pokljuki, sam pa nosi imeli lepše priložnosti, da po- treniranje smučanja. Svoje za- Še breme podpredsednika kažemo svetu, kje so doma nijnive in uspešne izkušnje je "org. komiteja". Brez dvoma \ pravi smučarji, s^posobni krea- predstavila simpatična modro- tekmovanje že uspeJo. Morda tivnega snovanja modemih oka ReČanka Nika Fklss, ki z pa bo še enkrat Giro ď ltali«i. Sanja in Tomaž pristopov poučevanja. Metu- Murijem, prek Pavla Crašiča Uspela je tudi predstavitev Irena Avbelj in Borut PetriČ Ijasta smučka, ki je tako zelo že dve leti treningu dodaja knjige. Murijevi sodrugi iz da se je onemu gori utrgalo. pušáco se ni smejalo edino cu zadrhtela roka, Icvoročni- spremenila smučanje, je delo UPS vadbo. Reneju Mlekužu društva za pospeševanje pre- Ob pc^ledu na številne "Ro- tekmecem za najboljšega Ro- ma Andreju Šifrerju m novi« slovenskih fantov," je v družbi pa je žal, da še pred koncem živijanja prostť^ Časa, "l£ gro- bin Hoode" v prepolni osnov- bin Hooda. Alpinistu Tomažu narki POP TV Andreji Virk Žerdin prav tako. Prav vsi pa so bili zelo navdušeni nad povabi jenih, v klubu GlobaJ vi- smučarske kariere ni poskušal upe Sportif - 6 vs 4" so mu dali nošolski dvoiani se je riasme- Humarju tetive ni bilo težko soko nad mestom, žard Muri, Zid j ubíjen v smučanje, obseden s snegom in vijuganjem po njem. Knjiga, Id jo je Sandi Murovec ob pomoâ športne- še sam, Morda pa skupaj in skrivnostno napovedujeta "come back". Čeprav smo bili gosti Globala, se pravi diskoteke. nam tokrat hrvaški estrad- kajito s priročrmni darovi, od- jalo županu Miru Kozdiu in napeti, kar se dokazno vidi. žagano staro RC sulico, nasmejali sebe in a^tale športno smučarske navdušence, ki so pospremili dogajanje. Skoda, niinistru zâ obnunbo, Kranjčanu Kariu Erjavni. Še bolj ju le nasmqai gost orzavncga prvenstva v loko.strebtvu, glasbe- kako z lahkoto je pod lok spravil miss Slovenije Sanjo Grohar, ki je bila deležna največje pozornosti. Ultramara tonske- novo športno - družabno dogodivščino. še podobnih, pa čeprav v Šenčurju. Bravo za Robin Hoodeî iztok Bel eh ar Nika Fleiss Le groupe Sportif 6 vs 4 f^Ronnjf^ HOiG^ www.aha.si -use sn uoiD m HDLBSRfíJR LKrwQo>tnr»jivm11 I4030 Kcvid t t^20ZS4r/\ ŤlřŤfltfŤ 06 PETEK 10.1,2006 HUMOR KRATEK Brat vse vidi. Brat vse ve # TISOČ UGANK ZA ODRASLE V parlamentarnih klopeh so se razvnele strasti okrog novega zakona o etnih časih. Zima naj se konča, opozicija pa hoče še ostati na hladnem. Na zadnji, 14. redni seji državnega zbora RS, je pod točko ratno, s strani poslanice Nove Slovenije Mojce Kuder Dolinar padid pobuda, da z novo uredbo takoj ukinemo zimo. Da je v slabem in hladnem vremenu Človek pri plačevanju parkirnine na Trgu Republike v Ljubljani precej neokreten in mnogo preveč vn\ časi v pa Sv/k Sf>S 29. LI3SÍÍ SD \iK NSi Sl$ T SNSfc l>eSuS4 NauxJre >kup"osii : n C e E e 5 oblečen, da bi na primer kJo- Ker se je poslancem oni nc in tu želimo tudi ostati je Franc Ankerst vam zastav-ja novo uganko. Vala naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in narri ga pošljete najkasneje do torka prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev + Ime in priimek na številko 031/69 11 n, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za Tisoč ugank za odrasle'. Da vrne nam moČ, največkrat vso noč počenjamo to početje ljubó. barjem lahko nudil človeka dan že mudilo domov gledat geslo, pod katerim nastopajo Izžrebali in nagradili spodobno gledanje pod prste, NaSo malo kliniko, so za ta te- poslanci levice. Ker smo v re- bomo dva pravilna odgoje mnenja poslanika. Predlaga- den sklicali izredno sejo. Seja dakciji Velikega brata vedno vora (enega, ki ga bomo pred časom, smo preverili, kakšno ie vzdušje glede zako- la je, da se sprejme uredba, ki še vedno traja, saj kljub napo- vladi podeljuje vsa potrebna rom koalicijskih stiank, ki se pooblastila za ukimtev zime. na vsekriplje prizadevajo v dr- na med poslanci. Na prilože- Vlada je to zmožna storiti, če žavo uvesti pomlad, opozicij* nem grafu lahko vidite, da se zima ni v dobro Slovencem v ske stranke še vedno vztrajajo bo večina, slede na svojo poli- prejeli preko SMS, in dru- gega, KI ga bomo prejeli po poŠti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranjski bazen. Pravilna rešitev lastni državi, v zamejstvu in pri svojem. Slovenska levica tično pripadnost, izbrala po- zadnje uganke se glasi: drugod po svetu. Argentinski si želi zime vsaj še tja do dne- mlad in tako vladi naložila Slovend lahko potrdijo, njim smo jo že ukinili. va OF in prvomajskih praznikov. Postavili ste nas na liJad- prijetno dolžnost, naj ukine Mali Brat zmio. temperatura. Tokrat med prispelimi odgovori nismo prejeli pravilnega. A UeÇ M MM ^ _ ^VoeiCcA« 4LO 6* i ORMV TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ 'Služba" Bojim se, da bom izgubila sluibo. Strah me je, kaj bom potem. Kako bo s iinovo îoio? Koj po mojo Z\fC2Q s prh jotefjem? Hvaio t'om za odgovore. težav, a videti je, da bo ta ežko mi je, kc vam ne mo- letnik pozitivno zaključ rem reči, da je vaš strah ne- Vedno ]e poln načrtov In na n izgovorov. Srečno ustvarite svoje podjetje. premalo radi. Tega se da stí so se ponavljali Kot vidim, se vam obeta uspeh. Kasneje se boste odločili za nadaljnje izobraŽevanje. Naj vas ne bo strah, kajli vse se bo dobro konča* o. Vaš starejši sm je imel do sedai pri Šol kar nekaj "Sreča" vzore I KI SI )tn seie seaa) začela razčlenjevati. Si na pravi poti, da uspeš. Raz* iati si že začela drugače. To pa je bila v bistvu m Sem redrjo bralko voiih odgo- prva pomembna stvar, ki te vorov in tako sem se tudi joz odločila, da se obrnem na zavirala pri sami sreči. Nikar ne bodi več žalostna i/a$. Naj se U mi srečo vedno obroča hrbti. trudim, zaradi ljubezni. Prave ose- be sploh še nisi spoznala, utemeljen. Res boste za ne- prav je, da ga spodbujate. Ali je kaj narobe z menoj? zato ne objokuj spominov Še v tem letu spoznaš ose kaj časa ostali brez službe. Vaš srčni prijatelj vas bo poletnem obdobju zelo pre- Lepa hvaio. bo svojega živ a. s kate senetil. OdloČil se bo, da je Stara resnica je, da se ljud- ro se ti obeta samo lepo Na izid ne morete prav nič vplivati. V vaši delovni organizaciji so se odločili, zadnji čas za korenite spre- je delimo na dve skupini. Sprašuješ me. ali boš kdaj da bodo skrčili delovno membe. Sprašujete me za Ena skupina ljudi je tistih, mati. Seveda. Prej moč, in pri tem se ne bodo materino zdravje. Stare te- ki imajo, ne glede na vse, sploh misliš. Obetajo se ti Na začetku vam žave se ji bodo počasi nor- vedno srečo in se zato, da tudi dobre pos ovne spre maiizfraie in nazaj bo dobi- jo imajo, prav nič ne trudi- membe, ki jih sicer ne pr a voljo do življenja, ki je jo. Druga skupina pa naredi čakuješ. Tako, upam, da ključ zdravja in dobrega po- vse mogoče, a jo sreča le boš spoznala, da s teboj n I. premisu bo zelo hudo, kar je čisto normalno. V vsaki slabi stvari se vedno najde dobrega in tudi v vašem Čutja. Z primeru bo tako. V jesen- preveč obremenjeni in lega skem obdobju boste zbrali si ne smete dovoliti. Vaša pogum in se odločili, da si težava je ta, da se imate ste na splošno redkokdaj obišče ali ni 1. nič narobe. Sreča je skora Zakaj je tako, niti najpa- že pred tvojim vrati, le od metnejši modreci tega sve- preti jih bo treba. Želim ti ta ne vedo. v tvoji preteklo- vse lepo. HOROSKOP TANJA in MAR CA HP á Ai Oven (21.3. • 214») Pri odločitvah se boste zanesli samo na sebe in ne boste pripravljeni sprejemati nasvetov od prijateljev. Čakujte pa zato kakšno zamero, a hudega ne bo. Sam sebe najbolj poznate m veste, kaj je za vas najbolje. Ob koncu tedna boste prekipevali od dobre volje. Bik (224. - 20«;.) v naslednjih dneh se vam morda ne bo Izteklo vse tako, kot ste pričakovali, a vendar boste z rezultatom cljub vsemu lahko zadovoljni. Skrbi, ki vas že nekaj časa tarejo, bodo čudežno izginile in končno boste le proščeno zadihali. Dvojčka (21.5. • 21.6.) Poslovno se Še kar vedno znova dokazujete, Čeprav ie so že zdav- vam tega ni več potrebno, Določen naj spoznali, da ste vredni zaupanja. Sprejeli so vas točno tako, kot ste si želeli, je pa res, da morate to tudi sami Še spoznati in se zavedati svojega znanja. Rak (22.ô. • 227.) Rahlo ljubosumje, ki ga boste občutili v tem tednu, bo brez prave podlage, a to spoznanje pride Šele ob koncu tedna. Posledice bodo kar težke, a ker se boste zna- li iskreno opravičiti, lahko pričakujete dober obrat. A sreče raje prevečkrat ne izkoristite. Lev (237» • 23.8,) Nehote se boste zapletli v spor dveh prijateljev. Tudi sami boste deležni hudih besed, a to je skoraj vedno cena za vmešavanje. Na koncu se bo vse dobro uredi- potrebno malo več Časa. Osebno vam se obetajo spremembe v ljubezni. Devica {24.8« - 23.9.) Odločili se boste, da obrnete nov list v knjigi življenja, Pn/i koraki bodo negotovi, a vseeno trdni. Močna vo- ja, ki vas bo vodila, vam bo prinesla želene spremembe. Ne samo vi sami, tudi drugi bodo močno presene- Tehtnica (24.9. • 23.10.) Dobili boste upravičen občutek, da vas nekdo hoČe izpodriniti. Storili boste vse v to smer in se odločno uprli. Srednja pot je epša, a včasih je to premalo. Na čustvenem področju se izogibajte skrajnostim in raje odprite srce ter prisluhnite utripu. Škorpijon (24.10. • 22.11.) "Največjo napako delate, kadar si vzamete premalo Časa za sebe. Izgovori, s katerimi hočete to upravič so nesmiselni in neutemelieni, S tem s delate veliko škodo in posledice so lahko dolgotrajne. Nasvet, boste dobili, bo dobronameren. ga Strelec (23.11. • 21.12.} Make se boste zapletli v finančne težave. Seveda jih boste znali kmalu rešit; in to vam bo v potrditev, da ste Se vedno sposobni in uspešni. Želi boste uspehe iz prejšnjega tedna in bili prijetno zadovoljni. Kozorog (22.12. - 20.1.) nekaj Časa preveč zz vate srečo in upate, da se da izigrati. Do sedaj to še nikomur ni uspelo in tudi vam ne bo uspelo. Situacija sredi tedna vas bo prepričala, da se boste ustavili in spremenili smer. Na srečo, Še v pravem času. Vodnar 19.2.) Razne napetosti in stresi vam bodo povzročili kar nekaj s abe volje. Z malo truda se vam bo uspelo rešiti priča kova* te situacije in kar ponosni boste na sebe, nju denarnih sprememb se vam bo želja končno uresničila. Ribi (20.2. - 20.3.) Imate trdne temelje. Potrebno jih je le še nadgraditi in uspeh je zagotovljen. Pametne poteze vam bodo prinesle še dodatne plus točke. Ne boste se mogli izogniti zavisti, kar pa je za vas tudi dobro. PETEK 10.03.2006 07 NAGRy DNy KRIZANKy A Ko boste preurejali svoj dom in iskali najkvalitetnejšo izvedbo del, potem je tu za vas » i 1. nagrada: nahrbtnik 2. nagrada: mapca in kapa X, nagrada: majica Inženiring Vodovodne, ogrevalne, klima, plinske in elektro inštalacije» čiščenje prostorov, poštovno posredništvo in posredništvo, trgovina Zastopnik, uvoznik in serviser vrhunskih ogrevalnih naprav Hoval JADRAN ZADNIK s. p.. Detelova i6, 4000 Kranj, tel: 04/23 16 201, fax: 04/23 16 200, gsm: 041/615 066 l • Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križan* ke, ter VAŠO DAVCNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 22. marca 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. 14 mlAVA vsrcoftjl afeerk zvarek, PHe^fSTtK âTRlEC oel obraza zûormja PUST zimue, ftUlA HAN^ model vozila fiat AMEnšK) igralfc torn pliknist CSU pripadnik sasov ancmauia. arakan, hgusa. MOMOS. palas 12 ptmtafika 16 pisec, IOPI§e sasn mdOL zaersu roko vucftnec TEKSniHI eoejK. filago sestavil: f.kajjm kanaûsk) glasee>iik rbrvan) prueten vonj voznik plovila përsona kaitv vodfteu {EP.j 2 makatereh sekllie popravek hapakv teksttj tekmec nepra» vilnost glavno uesto albanije HQf£> novana oseba SHUt NOST 2Û 14 guvno mesto GANE žnals kocinami. navadno ms veo rado smonm zaćnbna rastima ia nerssnkia preprosta vrata v ptonj ant1ćn0 racunaio. afiakus KORSIU rba ROh^ON oqljke 25 NEtAPO spanšk užitna K^EU me pevke settb prehoov trgovki HEKD.TO* varna v mariboru preprost kavč 2 p4asl0h0m 5 hro pri beogradu 7 afrt&ka 0r2avaz GUWNIU lESTOU bamako plast OOREK^KI glas enota za merjenje jakosti el toka jadranski otok vzdevek radka pouča pre8i- val£c amfrke 11 rajko lotw na0ć«4iki pesem hvauica plemlfc wzice nareki VUOKSI 13 OKROGLA l£sena posoda preb valke rske PRPADNK romanov robert althan 22 àlrjava lgradu tloi paladu VÛTU opeka 26 4 lmoike igaro r12ev0 žganje NA$ pisathj (anton) I âKorso wBaovçc' " _tí5 AMESâQ MLEĆNI ZDELEK tvičnost à 08 PETEK 10. 3.2006 DRUZy BNy KRONIKy Na letošnjem Evrosanku so bili zmagovalci prebivalci planine Vrtača, ki naj bi prvotno izhajali z Bleda. Missice so na 239 metrov tekle z roko v roki, Avstrijec pa je petkove kvalifikacije v squashu zamudi ker je nekaj zamočil med vožnjo z vlakom z Dunaja, prišel pa je v soboto, rekel 'keks' in zmaga Alenka Brun na Rudnem poiju na Poklju- glasbeno zabavo pa so poski- ke so tekle v parih, kjer ^e je kj kljub slabemu vremenu beli Atomik Harmonik in Di svetlolaska pomerila s tem- V soboto je bil v kranjskem pomerilo kar deset ekip, ki Baza. nolasko. V prvem teku sta Megacentru prvi mednarod- so tekmovale na snegu Planinki tek na 239 me- Manca In Neža zabavali gle- ni hamir, Odprto prvenstvo doma izdelanem, fantazijsko trov, kolikor znaša plaiiiški dalce z različnimi stiategiia-Kranja v squashu. V final- oblikovanem drsečem vozi- rekord» pa ie bil na Aleji mla- mi teka, nazadnje pa v c nem dvoboju sta merila moči Avstrijec (akob Dirn* lu. Morda je tudi pri udeležencih Evrosanka odtehtala berger in Slovenec Damir glavna nagrada: $00 tiioč Bežan, kjer je mladi la kob ariev oziroma 2.000,50 brez večjih težav bsvojil prvo evra, Tako smo videli na nagrado iii naslov zmagoval- smučeh Štango, javno hišo, ca turnirja. Dodal je še, da je predstavnike in predstavnice panja ter zmagovalno vozilo Planina Vrtača z Bleda. Zaključek sezone veleslaloma za rekreativce Rauch dih v BTC'ju- Oiganizirai ga pritekli z roko v roki. Alma je pred tekom napovedala, da bo zmagala, kar je tudi uresničila. moški del občinstva pa se je bolj ukvarjaj s tem, da imajo Almo na koledariih v pisarni, kot z vprašanjem. nagradni sklad kranjskega turnirja (500 Hsoč tolarjev) tudi skozi avstrijske oči gledano dokaj velik. Atraktivno slalomsko tek- je Organizacijski odbor niča, ki je prej predstavil potek priprav na Planico. Najbolj zanimiva je bila lepoma kategorija že zaradi havajke in ministrove hčere Mance Zver, blondinke v vseh po- ali bo svetlolaska zmagala v gledih AJme iz Bara, lepe sosede Neže Marolt in temno- tekii s tenmolasko-v š portni dvorani škofi j ske lase miss Hit Stars Merime, klasične gimnazije v Ljublja- Hil v Kranjski Gori je ravno ki gre ravno tako čez nekaj ni pa so konec tedna potekali movanje drsečih objektov tako potekal v znamenju sla- i s prvima predstavnicama 10. dnevi aerobike oziroma Evrosank zoo6 je bilo letos v bega vremena, deževalo je Miss Hawaiian Tropic v LA. Nike Aerobic Conveolion, bolj 'mlačnem' vremenu, več kot 24 ur, a vzdušje Vsem trem se bo na poti pri- zvečer pa v lokalu nad me- Organizatorii so bili presene- bilo kljub temu iziemno, saj družila tudi Alma, ki si je za stom plesno modna revija in čeni nad udeležbo, saj se je nastopajočih to ni motilo, Za pot našla sponzorja. LepotiČ- žur s skupino Cubizmo. Čebele so veselo drsele po Rudnem polju. / fot«. «rsan.rator Zmagovalci Evrosanka 2006: Planina Vrtača.. ieie otMi c^i«' Jakob Dirnbe^er (desno) je očaral tudi žensko občinstvo Svetlolaske so v teku merile moči s temnolaskaml. / feio, Tins DoU Foto Barbd«« Todarovi^ V 'mokrem' veleslalomu je nastopil tudi trobentar skupine Dnevi aerobike postajajo v Sloveniji vsako leto bolj zanimivi Caiperji Niko Legat, ki je kasneje tudi zaigral. / f^io «adio Hit tako za žensko kot moško občinstvo. / foi«.org^^i^ator VRTIMO GLOBUS Oskarji presenečenj v Los Angelesu so minulo nedeljo že 78. podelili nagrade Ameriške filmske akademije, ki so letos postregle z malo manj bfeŠČeČo garderobo, zato pa z obi-tco humorja In presenečenj, Oskarja za najboljit film je dobila Usodna nesreča, na veliko razočaranje Gore Brokeback, Ú je veljala za favoritko. Medtem ko je Usodna nesreča dobila še oskarja za izvirni scenarij in montažo, se je Gora Brokeback morala zadovoljiti 2 oskarjem za najboljšega režiserja, prirejeni scenarij in glasbo. Drugo ve-iko presenečenje večera je bila zmaga raperjev Three 6 Mafia, njihova Iťs Hard Out Here For A Pimp je bila izbrana za najboljšo skladbo iz filma. Kipec za najboljšo žensko vlogo je prejela Reese Wrtherspoon, za vlogo J une Carter Cash v filmu Hoja po robu» glavno moško vlogo pa Philip Seymour Hoffman za fdm Capote. Oskar za najboljšo stranko vlogo je Šel v roke Rachel Weisz za vlogo v filmu Zvesti vrtnar, moško stransko vlogo pa je najbolje odigral George Clooney v filmu Siriana. Prestižno nagrado za življenjsko delo je prejel režiser, producent in scenarist Robert Altman. Omeniti je treba Še filma King Kong in Gejša, kl sta oba dobila po tri oskarje v tehničnih kategorijah. Macaulay nîma dela Macaulay Culkin je kot otrok zaslovel z družinsko komedijo Sam doma, danes pa za 23-letnega igralca ni zanimanja. Zadnji dve leti hodi le na sestanke m ugotavlja, da v Hollywoodu zanj ni več vlog- Razmišlja o tem, da bi igranje opustit in se posvetil kaneri v športnem me-nedžmentu. Napisal je tudi napol avtobiografsko knjigo z naslovom Junior, ki bo izšla naslednji teden. Umrla je Supermanova žena Dana Reeve, ki se je bolj kot z igralskim dosežki zapisala v srca ljudi kot ljubeča soproga paralizfranega ameriškega igralca Christopherja Reeva, je v 44. letu starosti umrla za rakom na pljučih. Christopher, najbolj znan po vlogi Supermana, je leta 1993 padel s konja in ostal hrom od vratu navzdol. Dana je vse do njegove smrti pred letom in pol ljubeče skrbela zanj, po njegovi smrti pa nadaljevala z zbiranjem sredstev za fundacijo, ki podpira raziskave poškodb hrbtenice in hrbtnega mozga. Tamara Smolej je iz Kranjske Gore in obiskuje Gimnazijo na jesenicah. Levinja, ki ima rada poezijo, pa tudi literarno ustvarjanje. Pozimi si v prostem Času vzame čas za deskanje, drugače pa jo od dvoranskih Športov privlači košarka. /Fotejatm^p»»