fi«fi4r nan,; now* ' titer,J )f m . 2%: AMERIŠKA AMERICAN IN SWT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0. MONDAY MORNING, JULY 15, 1940 LETO XLni. — VOL. XLIII. okiyt rs. # ovo-dealerji skušajo ustvariti iupiio fronto na konvenciji TA DVA BOSTA IMELA GLAVNO BESEDO NA DEMOKRATSKI KONVENCIJI Pa" ----—— andvezna vojaška vežba bo glavna točka platforme. Wheeler zahteva sprejem obljube, da se ns ey! pošlje iz območja Zed. držav niti ameriških j 3r. «; m k slii: pošlje iz območja Zed. čet, niti zračne sile, niti mornarice. M FARLEY ZAHTEVA, DA BO NJEGOVO ; 1* IME PREDLAGANO Z A NOMINACIJO ,w V --- kr#caSo, .14. jul. — MerŠ®rji, ki bodo spisali onslfko platformo ali glavne m Jianjske točke, bodo zahte-j-gfll , Sua se dene v platformo kot «§° točko obvezno vojaško nes1° ameriške mladine. Oni de-ratski voditelji pa, ki propa-intil\°, da se Amerika ne vrne-|v vojno, bodo zahtevali, da ___F116 v platformo zaobljubo fkratske stranke, da se niti )TBpškega vojaštva, niti zračne the f11^ mornarice ne pošlje iz-5 oftnej Zed. držav v kako voj- Ksdc'11-'0 srupo vodi senator catio-feler iz Montane, ki pravi, da 13 w| iti konvencija še dlje kot ■UB^ljubil predsednik Roosevelt, ,H^oe.b° P0Slal v°jaštva v Ev" I lr> da se vključi v to vso X'neS°^en° i" se Je ne sme for iti nikamor, razen v pose-vioir Zed. držav. To, pravi ct t^^1"' P°tr^bno, ^a se le stranka razreši ob- ountfve " republikanske stranke, fift "^ra„ka vojne." untjodboru za resolucije, ki bo ["do* in Predložil konvenciji the^ormo, bo prišlo najbrže do lews t down1- P in vsaki bo nekaj po 'r i s t a š i predsednika Novo- ne bedo pustili zapisati v plat-demo- formo drugega kot to, kar je obljubil Roosevalt zadnjo sredo, ^ namreč, da se ne pošlje vojaških čet v Evropo. Toda Wheelerjevi j pristaši bodo zahtevali bolj ob-1 širno obljubo, ali pa ne bodo pri-j •olili obvezne vojaške vežbe. Generalni poštni mojster, ki je obenem načelnik demokratske stranke v Zed. državah, trmasto vztraja pri tem, da bo njegovo ime predlagano konvenciji za nominacijo predsedniškim kandidatom. Rooseveltovi prijatelji so začeli s propagando, da se ustvari zedinjena fronta za Rooseveltom, toda .Farley se ne poda in noče odvezati 34 delegatov iz države Massachusetts, ki so se zavezali, da bodo glasovali zanj. Rooseveltovo stranko vodi trgovinski tajnik Hopkins, ki bi rad dosegel, da bi se konvencija izrekla soglasno za Roosevelta in dja.bi. bil nominirai) brez vsake opozicije. Roosevelt ima sicer obljubljeno ogromno večino, toda Hopkins dela na tem, da bi bil Roosevelt nominiran Soglasno. Med delegacijo, kar jo je že dospelo v Chicago, je mrtenje, da bo Roosevelt sprejel nominacijo vsa ki je 1q| 'e Poročil v tukajšnji ma-rkvici Henry Ford II., sin 9 j1 Forda in vnuk avtnega r/ata Henry Forda. Poročil •no McDonnell; 600 gostov r 06^lo povabljenih, toda Pric*',a videti senzacijonelno po-___|v cerkvi Srca Jezusovega. JnrJ" Ford in njegova žena risf Pripel-iala iz Detroita v privatnem železniškem 'ESs , ki je ustavil na progi tri S e proč. Edsel Ford in nje-|žena' ženinova starša, sta Y <«|a pet minut pred začetkom ki Jo je daroval msgr. jrjCI1^' ki je mladega Forda po-EN^1 v katoliški veri in ga je 1395 tred poroko krstil. Cerkve- DBS Angleška odporna sila vsak dan večja Danes se prične v čikaškem stadionu narodna konvencija demokratske stranke, kjer bosta izbrana predsedniški in podpredsedniški kandidat. Glavno besedo bosta imela ta dva, ki jih vidite na sliki. Na levo je Alben W. Barkley iz Kentuckfj-a, ki bo stalni predsednik kon-i cncije in desno je William B. Bankhead, ki bo imel otvoritveni govor. Barkley drži v rokah kladivo, s katerim bo uradno odprl konvencijo. Angleški premier Churchill vidi vojno še celo v 1942 ko bo Evropa rešena Hitlerja aria Velta sicer zatrjujejo, da in bo kandidiral za tretji termin. ,erestK __()_ -^DOV VNUK JE POROČIL KATOLIČANKO jUthampton, N. Y.—V sobo- katedrale sv. Patrika je pel pri maši. Med gosti sta bila tudi Alfred E. Smith in njegova žena. Papež Pij XII. je poslal novoporočencema svoj papeški blagoslov. Poroea se, da je šel stari Henry Ford plesat z nevesto, k0 je zvečer na domu nevestinih staršev godba zaigrala valček in da se je»prav spretno vrtil pri svojih 77 letih. Nevesta, ki je hčerka družine 14 otrok, je imela 10 družic, ki so se pripeljale v cerkev v posebnem busu. V cerkvi ni bilo nič manj kot 116 nevestinih bližnjih in daljnih sorodnikov. Edsel Ford je dal sinu za poročno darilo hišo v Detroitu, katere davčna vrednost je $52,000, kar je nekako kupne vrednosti. Pevski zbor iz newyorške 40% o td^rgovec Mullec umrl ines zjutraj je preminul IVE. ti slovenski grocerist Frank sa*.je v°dii tr2°vin°na 26W Waterl°o Rd. Podrobno-!L^0ročamo jutri. Zadušnica Id Jlri°b osmih se bo brala v prin vi Marije Vnebovzete za-lMilica za pokojnim Johnom g la- Sorodniki in prijatelji riiazno vabljeni, j Slavčki R^fd"a mesečna seja Slav-ed I Se vrši jutri Večer ob os-on P* v SND, soba št. 4, staro K9o09 fP]e- Ta se-ia bo zelo važ-«mjj^ato se prosi vse starše, da N Gotovo udeleže. 11 t'1" "-o- ip H<( e> — Pred dnevi je rpf.oi'1^ ur°rla nagle smrti za plju- So Margaret Petri«, stara 47 1 Zanustila —s. deset Cilji nove francoske vlade St. R 1 Zapustila ]€ moza, l in starše. 528 Vichy, Francija.—Fašistična Francija pod svojim diktatorjem maršalom Petain, si je nadela tri glavne cilje in sicer, da dobi od Hitlerja dovoljenje, da preseli vlado v Pariz, da spravi vse begunce zopet domov in da spravi industrijo in pol jedel j-stvo zopet v pogon. Petain je odposlal v Pariz Leona Noela, ki se pogaja z nemško provincialno vlado, da dovoli Franciji preseliti svojo vlado v versajsko palačo v Pariz. Francozi upajo, da bo Nemčija to dovolila v par tednih. Francoski begunci, katerih število se smatra na 10,000,000 so se začeli vračati domov. London, 14. jul. — Danes je govoril na radiu premier Churchill ob devetih zvečer (ob treh popoldne c 1 e ve 1 a n d s ki Čas). Churchill je poudarjal, da se Anglija ne bori zase, ampak se bori za osvobojenje vseh narodov, ki so padli v Hitlerjevo oblast. Tudi Francija, je rekel Churchill, se bo nekoč zopet dvignila iz sužnjosti, v katero jo je pahnila Narodne gardiste skrbi, če jih bo čakalo delo, ko pridejo od vežbe Oklahoma City.—Kakih 6,000 članov narodne garde je pripravljenih, da odide na enoletno vojaško vežbo, katero bo skc.ro gotovo vpeljal kongres. Od teh jih je kakih 400 častnikov, drugi so pa gardisti 45. divizije, ki je ena izmed štirih, ki bodo poklicane na enoletno vežbo, kadar določi to kongres. Mi-licija obstoja večinoma iz dijakov in mnogo jih je neomenjenih. Najbolj bodo prizadeti častniki, ki so večinoma ljudje s poklici, kot zdravniki, odvetniki, bankirji in učitelji. Mnogo jih je takih, ki so se vpisali v narodno gardo za zabavo in so hodili na vaje poleti za par tednov. Zdaj jih skrbi, če bodo morali pustiti delo in oditi na eno leto za stalno k vojakom in je vprašanje, če jih bo čakalo delo ali služba, ko bodo prišli domov. slabost francoskih voditeljev. Churchill je izjavljal, da je Anglija pripravljeni z orožjem in živili, ne samo za vojno letos, ne samo za vojno drugo leto, ampak tudi za vojno, ki se bo še raztegnila vse do leta 1942. Ta vojna bo trda in grozna, je rekel! premier, toda končno se bo spre-! menila iz defenzive v ofenzivo, in takrat bo svet zopet prosto' dihal, rešen hitlerizma in fašizma. NAJNOVEJŠEVESTI HAVANA, 14. jul.—Neuradna poročila zatrjujejo, da je bil izvoljen predsednikom Kube Fulgencio Batista, ki je 4. septembra, 1933 z silo prevzel "vlado in danes je pa narod cd ločil, da ga hoče imeti na vladi. Volitve so bile še precej mirne, ker so bili ubiti' samo štirje in kakih 25 je bilo ranjenih. LA LINEA, Španija, 14. ju 1.— Poročila zatrjujejo, da so neka letala, najbrže italijanska, bombardirala Gibraltar. MANISTEE, Mich. — Robert WadloW, star 22 let, ki je visok osem čevljev in devet palcev in pol, ki je torej najvišji človek na svetu, je resno zbolel na zastrupljenju. Njegova temperatura je 106 in hrano dobiva samo po cevi. CHICAGO, ILL.—Kot poročajo Rooseveltflvi pristaši, bo sprejel predsednik -nominacijo za tretji termin samo pod sledečimi pogoji: Nominacija mora biti brez opozicije; voliti se ga mora, ne da bi se njegovo ime predložilo konvenciji; predsednik si pridrži pravico, da si sam izbere kandidata za podpredsednika. --—o—- Zadnji ameriški parnik dospel z begunci New York. — Ameriški parnik Washington je pristal v newyorskem pristanišču in pripeljal 1610 beguncev iz Evrope, iz Irske. To je zadnji ameriški I parnik, ki je vozil potnike iz Ev-i rope, dokler ne bo ta voj na končana. Ob koncu drugega tedna neprestanih nemških napadov na angleško otočje stoji Anglija še vedno trdno in njen odpor rase z vsako uro. London, 14. jul. — Pri včerajšnjem spopadu med angleškimi in nemškimi bombniki ,so Angleži uničili šest nemških letal, ki so padli z posadko vred v morje pri Dovru. Angleški voditelji izjavljajo, da so se njih letalci izkazali, da so kos nemški zračni sili. Vsega skupaj so izgubili Nemci včeraj 12 letal, 6 bombnikov in 6 napadalnih letal. Angleži trdijo, da se je dvotedensko neprestano napadanje nemški letal na angleško otočje izjalovilo, da bi z bombami omehčali Angleže in jih prisilili k predaji. Angleži so z uspehom odbili vsak napad dozdaj. Nemci so izgubili od 4. julija že 91 letal pri napadu na Anglijo. Pa angleški letalci niso samo branili otočje pred nemškimi bombniki, ampak so tudi sami pdleteli preko Rokavskega preliva in napadali razne nemške postojanke. V petek ponoči so poleteli na bojno pristanišče Kiel in Emden, kjer so, kakor poročajo, povzročili mnogo škode in zanetili več požarov. Včeraj podnevi so pa izvedli napade na zrakoplovno pristanišče v Bruslju, na vojaške naprave v Mon-heimu in v Porenju. Vsi angleški letalci so se srečno vrnili domov. Angleži računajo, da so iz-Igubili Nemci v zadnjem tednu za $4,000,000 vrednosti letal. Anglija izvaja splošno mobilizacijo in dodaja armadi vsak dan 7,000 vojakov. Angleška armada šteje danes več kot 3,300,-000 mož. Zadnji letnik, ki je bil vpoklican je v starosti 32 let. Po vsej Angliji gre danes splošno geslo, da se je Anglija "šele pričela bojevati." Italija poroča o zmagah Rim, 14. jul. — Italijansko Iuilijani pravijo, da imajo v vojno poročilo trdi, da so laški tej vojni sledečo nalogo: da pre-.letalci razdelili angleško bojno ženejo Angleže i/ otoka Malte, mornarico v Sredozemskem mor- da napadajo glavno angleško po-ju na tri dele in da so Jaški stojanko v Egiptu oziroma v bombniki tako uničili utrjeni Aleksandriji, da se spodi angle-otok Malto, da ne pomeni nobe- ško bojno mornarico na vse stra- Churchill je izjavil, da je an-j g parnikom je dospel tudi, gleška bojna mornarica še vedno| John Davis> bivši iimeriški gene-j gospodarica na morju, ki je pri-'ralni k6nzul v Dublinu. Davisj pravi jena braniti angleško po-, praVi) da bi bil parnik lahko na-i sest, ne samo na angleškem oto- )ožn §e yeč potnikov in tisti Ame-I ne obrambe več za Anglijo. Fašisti tudi trdijo, da so Angleži umaknili vse bojno brodovje iz Malte, ki leži samo 55 milj od Italije. Tam se nahajajo zdaj samo še manjše ladje, vse druge so pa odplule na vadno v Alek-sandrijo. ni in da se varje laško paroplov-bo med Italijo in.Afriko, če Anglija izgubi Egipt, bo s tem izgubila Suez. S tem bi izgubila Anglija kontrolo nad oljnimi polji v Perziji in vpliv nad Grčijo in Turško. MOŽ JE PRETEPEL ŽENO DO SMRTI čju, ampak kjerkoli po svetu. -o—-— Anglija bo zasedla Irsko, če bodo to napadla sovražna letala • Dublin, Irska. — Med Anglijo in Irsko je prišlo do sporazuma, da bo poslala Anglija na Irsko vojaštvo šele tedaj, če bi sovražna letala (Nemci) napadli Irsko. Samo v tem slučaju bi se Irska združila z Anglijo, ne da bi napovedala vojne napadalcu, če bi sila vrgla Anglijo in Ir- ,. , Fred Raschke, star 45 let rikanci, ki so se ostali v Angli- T , • , Royalwood Rd., Broadview ji in na Irskem, so sami odgo- če se niso hoteli poslužiti Heights, je bil postavljen v so- iz, ti vorni, rikanci v Angliji so bili obveščeni o dnevu, kdaj bo ladja odplu-la. Med potniki je bilo 273 nedr-žavljanov in 380 je bilo otrok pod desetimi leti. Neka ženska se je pritožila, da je plačala 315 za ležišče v kabini, kjer je bilo pet drugih žensk. -o—-- V bolnišnici sko zopet skupaj, bi imela Angli-.Helen Kozel, 6304 Carl Ave. se ja od tega mnogo prednosti. Za- nahaja v Glenville bolnišnici v sedla bi namreč irska pristani-'svrho operacije na slepiču. Ob-šča na zapadni obali, s čemer bi iski so od 2 do 3 popoldne, ter imela bližje do ameriških prista- od 7:30 do 8:30 zvečer. Naha-nišč ter bi tako ložje dobivala ja se v 2. vardi, drugo nadstrop-municijo hi razne potrebščine iz je. Želimo ji, da bi se kmalu prilike in oditi domov. Vsi Ame- boto pod $5,000 varščine ter ob-j z ženo. Kar je mogel dobiti v roke, je zverinski človek uporabil na ženi. Priča tragedije so bili štirje otroci, ki pa niso upali braniti mater pred podivjanim očetom. Zjutraj je mož položil ženo na postelj in eden sinov je poklical policijo. Ubijalec pravi, da je moral pač Amerike in Kanade. boljšega zdravja vrnila domov. tožen, da je svojo ženo Marie, staro 38 let, tako pretepel, da je na posledicah umrla. Kot poroča policija, se je mož vrnil v petek večer iz ribolova v Mich-1 on ubiti ženo, kdo drugi pa naj iganu in ko je prišel domov pi-jjo, toda se ne spominja, kako jan, se je takoj začel prepira-' se je to zgodilo. -o-— Novi petrolej ski vrelci -Budapest, 14. julija. — Na ozemlju med Tiso in Maroš reko so odkrili bogate petrolejske vrelce, ki bodo zopet Hilterju prav prišli, ako bi mu Stalin zaprl svoje. --o—-- Ameriške republike bodo zavzele enotno fronto Washington, D. C. — Pred- so povabljene k udeležbi vse re- sednik Roosevelt je imenoval odlično delegacijo, ki bo spremljala državnega tajnika Hulla na zgodovinsko konferenco ameriških republik v Havani. Radi razvoja v Evropi in poskusu na-cijev, da se ekonomsko ugnezdi-jo na ameriškem kontinentu, je Roosevelt izbral za delegacijo veščake v financi, ekonomiji in kulturnih odnošajih. Ta konferenca, ki je sklicana za 20. julija v Havani in kamor publike, Severne, Srednje in Južne Amerike, se ne bo bavila samo z vprašanjem obrambe ameriških kontinentov, ampak tudi glede skupnega nastopa v političnem in ekonomskem smislu in glede politične sabotaže, s katero sta hotela H'tler in Mus solini ostrašiti republike Srednje in Južne Amerike. (Hitler je namreč posvaril več južnoameriških republik, naj se ne udeleže te skupne konference). Splošno se sodi, da bo imela ta konferenca ameriških republik največji gospodarski pomen v zgodovini in od te konference je odvisno, če se bo južni in severni ameriški kontinent postavil po robu evropskim diktatorjem v vojaškem in ekonomskem oziru. Zed. države bodo na tej konferenci vprašale za dovoljenje, da smejo rabiti zrakoplovna in pomorska pristanišča, tako v Atlantiku kot v Pacifiku Centralise in Južne Amerike. Na konferenci se bo tudi razmotrivalo glede francoskih in nizozemskih posestev ob ameriški zemlji, če bi si jih hotela lastiti Nemčija. Nov grob V Hartford, Mich., je v soboto umrl Mike Kašič, star 53 let, doma iz vasi Lipnik pri Trebnjem na Dolenjskem. Tam zapušča žalujočo soprogo Pavlino, v Clevelandu pa sledeče sorodnike: brata Antona in nečake : Franka, Fannie, Antoinette Petrovič, Mary Zigman, Ana Fischer, Sophie, Josephine in Rose -Železnik, ter Caroline in Mary Kašič. V starem kraju zapušča brata Ignacija ter sestri Marijo in Alojzijo in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob dveh iz Zafranovega pogrebnega zavoda, 1941 W. Cermak St., Chicago, 111. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Najdeno truplo Na koncu 26. ceste, na severni strani nove jezerske poti, je bilo najdeno v majhni mlaki truplo kakih 50 let starega moškega. V vodi je moralo biti, kot trdi policija, kake tri dni in ni na truplu nobenega znaka nasilja. Ogromen relif za Cleveland Clevelandska mestna administracija naznanja, daje izdala za relif v prvih šestih mesecih letos $3,655;000 in da se pričakuje približno enako vsoto za prihodnjih šest mesecev letošnjega -leta. Koncem junija je skrbelo mesto za 21,000 družin z direktnim relifom, ali približno 60,000 posameznikov. Da se je zvišalo letos število družin na relifu je vzrok ta, ker je bilo toliko delavcev odpuščenih od WPA. CCC jih vzame še 100 Clevelandski urad za CCC taborišča naznanja, da vzame še 100 fantov, ki bodo poslani 24. julija v razna taborišča. Prošnjo je treba napraviti na 608 St. Clair Ave. iiiii&iiii^ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. V poletnem času na Hubbard Rd. Koncerti na vrtu SDD SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. IT.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 lor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clast. matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____ No. 165 Mon„ July 15, 1940 Father Jager je odšel s:? Življenje duhovnika je življenje večnega potnika, ki nima nikjer stalnega doma. Njegov dom je pač tam, kamor ga pošlje cerkvena oblast, da pase ovčice, rešuje duše in vodi svoj narod po poti čednostnega življenja, ga vodi kulturno, mu je vodnik in svetovalec. Kamor pride, povsod se mora udomačiti in povsod se oprime svojega poklicnega dela z vso vnemo, kot da bi bil to njegov stalen zemeljski dom. Pa ga višja cerkvena oblast dostikrat vzame sredi njegovega dela in načrtov, in ga prestavi drugam, na drugo faro in zopet mora. začeti poslušni hlapec Gospodov vse od kraja, za čast božjo in v blagor svojih župljanov. Težak je njih poklic in težaven je njih stan, katerega jim včasih delamo še težavnejšega mi, ki nam je bil poslan za vodnika, za tolažnika in za svetovalca. Taki smo pač ljudje. Duhovnik pa vse voljno potrpi in dela naprej za naš dušni blagor in srčni mir, ravnaje se po zgledu svojega Gospoda. Tako nam je bil nenadoma iztrgan iz naše srede tudi splošno priljubljeni duhovnik, č. g. Matija Jager, ki je bil pri sv. Vidu trinajst let in pol. V teh letih se je narodu splošno priljubil. Morda je bil nekaterim trn v peti, toda ti ne štejejo, ker ne hodijo v cerkev in so jim bili njegovi nauki in njegova beseda samo očitanje vesti. Drugi pa vidimo v njegovem delu, ki ga je vršil ta leta pri fari sv. Vida kot nekaj, ki se ne da preceniti. Saj je bil on, ki je s svojo mladeniško ognjevitostjo zbudil kulturno življenje pri fari. Koliko je deloval pri Orlu in pozneje pri Svetovidskem odru, pri Baragovem zboru. Koliko lepih slovenskih iger je postavil Father Jager na Svetovidski oder! Lahko rečemo, da je spravil svoj dramski odsek na stopnjo enega prvih v slovenskem Clevelandu. In dekliški Baragov zbor! Lahko se reče o njem, da je eden najboljših zborov v Clevelandu, poleg tega pa še edini te vrste. Tako je Father Jager s svojo neizčrpno pridnostjo, kre-menito vztrajnostjo in željo dati fari pravo katoliško prosve-to, zbudil narodno življenje pri fari sv. Vida. Razumljivo je, da je moral za to mnogo delati in mnogo časa žrtvovati. Toda vztrajal je in uspelo mu je. Koliko lepih večerov je pripravil narodu v dvorani z lepimi narodnimi igrami, petjem in drugim! On je bil, ki je prvi vpeljal tudi Materinske proslave; kjer je slovenska mladina govorila iskrene besede našim materam. Pa Očetovske proslave, kjer se je zbiral narod pri pogrnjenih mizah in ob veseli pesmi preživljal lepe in poštene večere. Vsega tega prej ni bilo. Zdaj je pa prišel ukaz in Father Jager je moral vse to pustiti in prenehati z načrti, ki jih je imel še neizpeljane. Kaj bo zdaj s tem, kar je ustvaril Father Jager na prosvetnem polju pri sv. Vidu? Če se bo dobil kdo, ki bo imel smisel in voljo, bo lahko peljal naprej. Na noben način se ne sme dopustiti, da bi prenehal Svetovidski oder in še manj, da bi se razbil dekliški Baragov zbor. Prosveta pri taki veliki in napredni fari kot je svetovidska, ne sme prenehati. Pogrešali bomo v Clevelandu Father Jagra! Pravijo, da ni nihče nedomestljiv. Res je to, da ni, toda le tedaj, če je pri roki naslednik, ki hoče ali ki more prijeti za plug in ora-ti naprej. Le tedaj ne bo ostalo pol njive neizorane. Toda tudi če se dobi naslednika, vrednega naslednika, pa se vseeno pogreša roke ustvaritelja in voditelja, pa naj bo to že tukaj ali tam. Toda Father Jager je odšel in nesel svoje velike zmožnosti drugam. Saj je vedno tako, izguba enemu prinese vedno dobiček drugemu, zastoja ni in tudi ravnovesja ni. Svetovidska fara veliko dolguje Fathru Jagru. N'i delal zase, prav gotovo ne. Delal je za narod, za katoliško izobrazbo. Narodu je hotel dobro in ne sebi. On bi bil prav tako lahko dober duhovnik, če bi ne bil delal drugega kot svojo stanovko dolžnost. Pa si je vedno nakladal na svoja ramena še druga dela, ker ga je to pač veselilo. Veselilo ga je petje, veselila ga je dramatika. Videl je okrog sebe polno dobri talentov, pa jih je zbral in jih izbrusil v dobre pevske in igralske moči. Vse, kar je imel on dobička od tega, je bilo zadoščenje, če so se ljudje odzvali in prišli poslušat njegove fante in dekteta. To je bilo vse, kar je zahteval. Včasih smo se odzvali, včasih pa ne. Kadar ni bilo zadovoljivega pose-ta, je bil Father Jager žalosten, resnično žalosten. Včasih nas je spraševal, če vemo, zakaj ne pridejo ljudje. Morda niso prireditve privlačne, morda radi tega, morda radi onega. ,Ali naj bi vse skupaj pustil, ali bi peljal še naprej. Pa smo se pogovorili in k-ončno določili, da je dosti vzrokov, če ljudje ne pridejo, pa da bodo drugič gotovo prišli. In so prišli, pa je bil dobri duhovnik zopet ves srečen in je pozabil na tistih par praznih stolov pri zadnji prireditvi. Včasih smo slišali, da je kot duhovnik prestrog, kadar naš je s prižnice prav pošteno očesal. Pa je že vedel zakaj, in tudi ljudje so vedeli zakaj. Njegove pridige so bile nekaj posebnega, globoko zamišljene in naštudirane. Imel je navado in jo še ima, da si vsako pridigo spiše in jo naštudi-ra. Zato mu pa jezik tudi tako gladko teče. Da, Fathra Jagra ne bomo pozabili in hvaležni mu bomo ostali za vse, kar je storil za narod. Zdaj je odšel na lepo barbertonsko faro, kjer so dobri Letošnje leto je precej poredno, menda zato, ker je prestopno. Sprva je bilo precej dežja in kakor izgleda, da čez poletje ga pa ne bo. Vse tako kaže, da tudi sadja letos ne bo dosti po teh krajih. Lansko leto ga je bilo toliko, da ga ljudje sploh jesti niso hoteli in zato pa tudi nobene cene ni imelo* Letos bo pa mogoče cena boljša., pa sadja ne bo. Na boljšem bomo samo toliko, da ga ne bo treba v stran pospravljati, saj so se ga bili lansko leto še pujski naveličali in so prosili za koruzo. Češnje so dobro obrodile, sladke in kisle. Obrali smo ta sladke in smo jih nekaj pojedli sami in nekaj pa, smo jih prodali. Kdo neki pa bi se ukvarjal s ta kislimi in se plazil za njimi po drevju, saj kislega obraza smo že sami, brez da bi še kislobo uživali. Nekoč me je neka prijazna dama. vprašala-, kako da sem vedno tako dobrega razpoloženja in da imam na obrazu ved no smeh. Pa sem ji povedal da kadar hočem biti smehlja jočega obraza, da se najem sladkih češenj, če mi pa že pre več uhaja na smeh, se pa na jem kislih. Grozdje dobro kaže, to se bo pilo, samo težava bodo pri hiši, ker ne. bo nobenega miru. S pujski smo tudi dobro založeni, če bo po sreči, da se kateri na "drat" ne obesi, bo precej klobas in krvavic. Krompir je pa bolj od muh. Enim^obrodi dobro, drugim pa bolj slabo, menda je pač odvisno ob kakšni luni ga je kateri sadil. Naš zgodnji krompir je res znorel* ker je vse na vrhu, spodaj, kjer bi pa res moralo nekaj biti, je pa le malo. John pa pove, da je pri njem ravno obratno in pričakuje obilnega pridelka. Tu se vidi, kdo se razume na tako stvar Koruza je pa še v božjih rokah. Kateri jo bodo dobro ob- na počitnice v te prelepe naše kraje. Samo to je šment tukaj, ker ženske in dekleta ne smejo preveč razkazovati svojega telesa, 'o je, da jim ni dovoljeno nositi prekratkih hlač in razkazovati svojih plečet razven pri kopanju, tam jim pa nihče ne krati njih veselja, če bi se pa prikazale med ljudi, jih pa ta-toj iztirajo nazaj proti jezeru. Menda so se pritožili tisti tovarnarji, ki izdelujejo blago za obleke, da. ne prodajo dovolj. Ko so bili oni teden pri nas na počitnicah Anton Strunovi iz Norwooda, vam pa rečem, da so bile to za nje počitnice, bilo je ravno največ dela. Češnje so bile zrele, božje sonce je pa tako lepo ogrevalo ves teden, da je hotelo vso travo posušiti in tako je bil Tone zaposlen od ranega jutra do večera, ko smo seno spravljali in sladke češnje oberali. Niti rib ni imel časa iti lovit. To so vam počitnice. Tudi jaz sem se malo silil vmes, a so mi takoj povedali, da je najboljše, da grem h ko košim, da ne bom delavcev za drževal pri delu. Čital sem tudi, kako se neki denarni zavod baha, kake dividende daje del ničarjem. Lahko jih je, veliko lepše pa bi se glasilo, ko bi rekli, najprej bomo izplačali via gateljem, kar so izgubili in potem si bomo šele sami sebi delili. No, pa. saj pravi pregovor, da ovca cela in volk sit ne more bit'. Oni dan sem srečal mojega prijatelja in sem ga pobaral, kaj neki misli o Willkieju, republikanskem predsedniškem kandidatu. Rekel mi je, da on misli, da bo Willkie izvoljen, vsaj tako se govori. Vprašal me je, če kaj vem, če ima on mogoče kaj v svoji "platformi" tudi vključen program, kako bi se otajalo zamrzle banke, katere so pod to vlado zaprli. Jaz mislim, da nekaj bi se pa le moralo ukreniti, da bi ljudje ne izgubili, kar so si s težkim de-lob prislužili. Prijatelj mi je rekel, da če nimajo tega na Na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu bodo proizvajali koncerte dobro poznani godbeniki W.P.A. Ohio Music Project. Prvi koncert se vrši prihodnjo sredo, dne 17. julija ob 8. uri zvečer, drugi 25. julija in 31. julija, potem vsak teden en koncert do konca septembra, dneve sporočamo v lokalnih časopisih. Občinstvo je vabljeno, da poseti te večere na lepem vrtu doma. V slučaju slabega vremena se vrši v dvorani. Vstopnina je prosta. Ne pozabite, 27. julija se bo cazalo slike od prireditve 1. in 2. junija. Slike so krasne, vse barvah; po kazanju slik bo ples, za katerega igra Krištof orkester.—Odbor. -o- kij učena in bo vzela nad .' vom po Savi blizu BlancCal Stari Gradiški. Tedaj jeUe; vozil vlačilec, kateremu ^re krmar Tominšek komaj je, nil s sprednjim delom spod Remšak na zadnjem delu»vc va pa je skušal spraviti |gr nazaj v pravo smer, da ne '}n del ob ladjo. Na pomoč sko.čil Slapnik. V tem t'va ku je zadnji del splava zelo narastle Save treščil |>o čilec, ki je odtrgal zadnSoc splava. Remšdk in Slapnfra padla v vodo. Remšak jesga lu izginil v ogromnih vrfaz Save in utonil. Slapnikujri] posrečilo, da si je rešil žVli nje. Remšaka so delj č^la kali v vodi, bilo pa je v'Vio stonj. Narastla Sava je'je sla njegovo truplo bogvena — Huda nezgoda Anko Zdraviča. Mnogi starejši !ut' di mlajši Ljubljančani Tri poznajo ali se vsaj sporMar simpatičnega moža Afu Zdraviča, ki je bil dolgo ti v let mestni reševalec in bdi pred vojno. Tudi po voiioj še služboval na reševalni fco} ji, pozneje pa, ko mu let*Mc več dopuščala, da bi se še ar; stvoval v tem poklicu, -,!J 1 premeščen na mestno 'ili nadzorstvo, kjer ga je WW t hitel pokoj. — Zdravic Op opoldne peljal s koleso% Zaloški cesti. V tem časuna lo na cesti precej vozil. M; I ko nad mitnico je privoli jim motociklist in nesJ'e'|si hotela, da se je od zadaj v Zdraviča in ga podrl s "slV Zdravič je- obležal na '/K prebito lobanjo. Prihit<%r njegovi bivši tovariši — "'Al reševalci in ga naložili vit Vi Sorodniki in prijatelji, ne veva, kako naj bi našla dovolj veliko besedo, da bi se vam vsem zahvalila za presenečenje (surprise party), ki ste nama ga priredili 29. junija v Slovenskem narodnem domu na St. j Zdravičeva poškodba je _'3e Clair Ave. ] nenevarna. Motociklist M; Najprej se vam morava zahvaliti za številne čestitke na dan 19. junija, ko je minilo 25 let najinega srečnega zakonskega življenja in nato pa zopet presenečenje in krasen dar, ki je bil kupljen z vašo pomočjo in ki sedaj krasi naš dom. Ostal nama bo v trajnem spominu. Hvala vsem, ki ste vse to pripravili, kajti nikdar nisva pri- to Matiji Polancu pri Sv čakovala kaj enakega ;* 25-letni-, lavžu pri Ormožu ter ^ ca je minila, toda spomin na ta : Ozmecu v istem kraju, večer bo ostal za. vedno zapisan \ je precejšnja. Uvedena v najinih srcih. Nikakor ni do-1 preiskava. ki ga je odpeljal v boln1" nenevarna, tako dostojen, da ni 0(1!or naprej, nego je počakal, ®p< prišel stražnik, ki je dal 'šn čo na zapisnik. elJ —Požari. Zadnje dni mo spet beležiti več poža^to se je po vsej verjetnosti 4 /'sezona" požarov v ptuJjK okraju. Te dni je ogenj W] imetje dvema viničarjefl1'v< 7& s! roci lilo I li K« ste.': J^»iiniiiiiiit!i»>ii»nti»»»»»immm»r»n!mmtm«»»»iiin»niii»iMnii>H»i»»i WINNET0U r* nemtkem IntnUki K. BUy» U srKdo?" n0 Trije moški, dva bela in mu-I Prišli so k meni in popravi -za njim. 71stoda povejte, ali poznate Al-iMarshala, da tako radove-poprašujete za njim?" £ foznamo ga. Prav njega mo. Zato smo tudi k vam li. lov am pa so šli tisti trije?" odpeli so na kraj, kjer je stal [5 & Marshalov šotor. Tam lesa^kaj iskali, pa se vrnili in na Jfo sedeli pri nekem kosu pa-;alij®> ki so ga menda našli v šegfu-" so l-ii ne veste, kak papir je e v«' in. pogledal sem slučajno po i le«. Zdi se mi, da je bil zem-upujd ali načrt." Netil potem —." ,zn®n potem? Potem so vpra- želfpo Short rivuletu." , kef*o dolini Short Rivulet —? na aj ste jim odgovorili?", se 'opisal sem jim pot v doli-ozi C ransin —?" nih fdšli so." kimjopisali ste jim pot —? Mi-v aŽ. da po s^mem popisu doli- "ič ne bodo našli —" 3 pri P poznate?" ijo.^il sem že tam. i Reft bi nam pokazali mesto, i ut<|je stal njegfcv šotor?" ikobfahko. Kar tule skozi okno lšakfldite. Tamle na desni je, : Sl^obočju ob grmovju. Kuj Drewjjte našli ognjišče in vse jim jo." lancCako je ime človeku,*ki je i j je»jegov pomočnik?", nu |red Buller. Tamle gori naj je, v drugem placer ju na n sfod zgoraj." lelufvolj smo zvedeli, viti fgnil sem Bernardu. Odšla i neln stopila ob potoku navz-ioč 11 m trva minerji sta delala na va »rju> ki nam ga je gogtilni_ ščil pokazal. Obstala sva. iadnJ*ood day, meššurs!" sem apn'Jravil. «Kje bi tukajl našli k jefga master Bullerja?" h mz sem tisti!" je eden od-likujril. išil |li bi njima utegnili odgovo-j c^ia neka vprašanja?" je/Mogoče. dobro plačate, i je Je zlato. Pri našem delu je agve;a ura dragocena, veste!" APKoliko zahtevate za deset ejsi'Ut?" ani :p-ri dolarje." poiArshal je koj segel v žep. ; ATule!" 0 Igo ti vala, sir! Vidim, da sta m odarna gentlemana! ) vfif J sem ga zgrabil za njegovim pohlepnost. 1 If^orebiti bodete najino rase searnost še bolj občutili, če cu, I bodo vaši odgovori zado--no 'ill," gem dejal e t Wei], sir! Vprašajte!" ivie opov mu je gledal iz oči. In leso iv je bil, to sem vedel, in jasunaju bo opeharil, pa če ga il. M Plačava. Kako bi ga pri-'rivT~? K1in s klinom -. Ce iesllse mu izdal za lopova, sem laj mn marsikaj izvabiti iz n je- lš*! Mislila bi, da sem tudi Io- na Jk-. •ih#mudoma sem se ga lotil. P1 i bi stopili,z menoj neko ili V|tjale na stran?" Doln'Vsi vragi, sir —! Dobro o- je le imate, se zdi —!" ist Jha, mož je imel slabo vest! .1 o^mirii sem ga. . kal,f>obro orožje je za moje so-dal znike, denar pa za moje pri- eUe. Poj dete?" ini naj bo!" >©ž»#opii je z vode in šel z me-»sti | ptuJ-Kaj bi radi ?"' enj Idrije moški so bili včeraj rjeJfl vas, kajne?" " i Sv. pa." ,r Ijfva sta bila bela, eden pa ju. "at?" na i4pa- Cemu vprašate?" "Bela sta bila oče in sin?" "Da." "Poznate tiste tri?" "Da. Vsaj mulata." "In ona druga dva?' "Mulatova znanca sta." Ali je bil njegov mulat tisti človek, ki sem o njem čul v San Franciscu, da je vodja roparske tolpe in da napada digger je —? Tvegal sem in dejal: "Tudi jaz poznam mulata. Brazgotino ima na desnem licu." "Res! Poznjate kap —, hočem reči, Shelleya! Kje ste se seznanili z njim?" "Skupne posle sva imela. Rad bi vedel, kje ga najdem. Ali veste, kje je sedaj?" "Ne vem." Na obrazu sem mu videl, da je resnico povedal. "Po kaj so prišli tisti trije k vam?". "Sir, deset minut bo kmalu minilo —!" "Še ne. Pa vam bom sam povedal, po kaj so prišli. Poizvedovali so za vašim prejšnjim gospodarjem, master Marsha-lom. Sicer pa dobite še pet dolarjev do konca najinega pogovora." Marshal je segel v žep in mu jih dal. "Hvala, sir! Vidim, da ste drugačen ko tista Morgana in tisti Shelley. In zato vam bom tudi več povedal ko njim. Skupne posle ste imeli s Shelle-yem, dobro torej veste, kak skopuh da je. Ni lepo, da tovariš iz Sid —." Skoraj prestrašen je umolknil. "Sidney coves," sem nadaljeval. "Le povejte! Tudi jaz poznam tisto reč !" "Tudi? No, potem pa razumete, koliko zaleže takale uslu-žnost! In da ne sme skopariti, kdor hoče, da mu drugi izkažejo uslugo!" "Ne bom skoparil. Povejte, kar veste!" "Kam da so tisti trije šli, tega res ne vem. Pa tamle na tistem šotorišču so se dolgo mudili. Neki papir so našli. Da je tisti Shelley drugače govoril z menoj, bi mu bil dal še čisto druge papirje —." "In kako je treba govoriti z vami, da daste tiste papirje?" Odurno se je zarezal. "Kakor dosedaj!" Torej pogovor z dolarji —. Mož je bil vsekakor nabrisan lopov. "Kaki so tisti papirji?" "Pisma so." "Odkod? Na koga so naslovljena?" Nezaupno me je gledal. "Hm —! Kako naj vam to razodenem, če pa ne vem, ali znate govoriti z menoj v mojem jeziku W "Povejte ceno!" "Sto dolarjev." "Ni slaba! Poneverili ste pisma svojemu gospodarju, da bi jih izročili kapitanu. In ker vam ni hotel plačati toliko, kolikor ste zahtevali, pa ste jih pridržali za sebe —. Mislite si seveda, da tucli vam ne more škodovati, kar bi Shelleyu koristilo. Povem vam, motite se! Tista pisma vam utegnejo še škodovati! Petdeset vam nudim!" Golo domnevanje je b;lo, kar sem povedal. Pa na očeh sem mu videl, da se je prestrašil. Pravo sem zadel. Koj je sprejel ponudbo. "Re*s vidim, da ste s kapitanom v zvezi in da veste vse. Zato ne bom siten pa bom. vzel tistih petdeset." "Kje imate pisma?" "V šotoru. Pojdite!" iDalje prihodnjič.) 1840 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu piiredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 27.—Slovenski društveni dom na Recher Ave. bo kazal premikajoče slike od zadnje prireditve bele Ljubljane. 28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi izlet na Petričeve farme na Bishop Rd. 4.—Piknik fare Marije Vne-bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Na Pintarjevi farmi se vrši 7. Olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. 11.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11— Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnjh domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 18.—Društvo Ribnica št. 12^ SDZ (mladinski oddelek) piknik na StuškPvi farmi v Wickliffe, O. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave* 25.—-Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 1.—Frances Susel Cadets št. 10 SŽZ imajo blagoslovljenje bandera. Program in ples se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustano-^ vitve. • 14.—Društvo sv, Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5.—Clairwoods ,št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke. št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND, 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26—-Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slo- venskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave, NOVEMBER 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 24.—Pevsko društvo Cvet priredi koncert v Slov. nar. domu na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. --o- — Bolezen. Doznavamo, da nekateri naših ljudi iz Tolminskih hribov, ki so šli, za delom v Nemčijo, zlasti oni, ki so na Koroškem, prosijo za nemško državljanstvo in zahtevajo zato od domačih oblastev potrebne listine. Slišali smo o več takih primerih iz Kobarida, Bre-ginja, Iders-ksega itd. Očitno se jih je prijela nemška preselje-valna bolezen. Kakor se zdi, gredo nemška oblastva prosilcem na-roko. Prva brazda (Konec.) "Vidite, ga, no, mojega možakarja, kako vam dela!" vzklikne veselo Miona, steče k Ognja-nu ter ga začne objemati in poljubljati. Ognjan je bil nekoliko presenečen. "Pa Bog daj srečo, moj gospodar!" nadaljuje Miona. "Glej, glej, kako krasna brazdi-ca je to, in kako globoka je. . . . Oh, ali sem neumna! Brbljam tu nekaj tjavendan, ti si pa zmučen, moj težak! ... Glej, tu . . . tu ti je sestrica pripravila še kosilo. . . ." Miona hitro vzame iz torbice, kar je bilo pripravljenega. Razgrne torbico, pa razpostavi po njej: malo soli, čebule, nekaj pečenega krompirja, tenko pogačico, leseno latvico močnika in še čutarico ter pri tem govori : "Poglej jo, no Dušanko! Še čutarico vina ti je pripravila. Cela gospodinja ti je to! Ve, kaj gre zmučenemu možu. . . . Ustavi plug, sin! Dosti si delal!" In solze jo oblijejo. "Kaj ti je, mama?" reče Ognjan, ko je sedel. "Zakaj jo-češ?" "Nič, sin, nič! Se že sme- jem! . . . Daj no, vzemi saj Skupina kanadskih "bolničark Rdečega križu je bila prišrčno pozdravljena ob svojem prihodu v neko angleško pristanišče. Te bolničarke bodo nastanjene v bolnišnicah, katere ima v oskrbi kanadski Rdeči križ v Angliji. vem, da si lačen. . . . Boga mi, jaz pa sem se zamudila malo spodaj v trgu. ... Ko bi ti vedel, kako hvali učitelj Senadi-na!" "Sedi še ti, mama, bova skupaj jedla," pravi Ognjan in odlomi še njej kos pogače. "Ne bom, sin! Kosila bom doma. . . . Dušanka me čaka," odgovori Miona kar stoje in kakor da streže sinu. "Gotovo misliš, da sem trudna. Ne, Ognjan! Lahko ti stojim po ves dan, sinko! ... Pa vzemi vendar! Bož že končal delo. Saj ni treba danes vsega zorati. . . . No, glej ga.no! Orje prav kakor možak! Mi je rekla Dušanka. . . . Pa sem mislila, da se šali — ta vražič! . . ." In zopet jo preganjajo solze, Briše si jih z rokavom in se smeje. Ognjan se je čisto zmedel. Neki ogenj mu je udaril v lice. Že je odprl usta, da bi kaj rekel, pa res ne ve, kaj. Miona ga znova sili, naj je. Začne z njim čebljati kakor otrok. . . . Pravi, da bo shi-anila pšenico s te njive — samo za praznike. Iz nje bo mesila po-prtnjak za božič, kolač za krstno slavo. Najlepša je moka iz starega žita. "Samo če bo kaj prida obrodilo," reče Ognjan. "Saj veš, sama, mama, da je ta njiva najslabša, kar jih imamo. . . . Žito je skoro vsako leto snetljivo." "O, bo obrodilo, sin bo! . . . Mora obroditi! Saj take zemlje ni niti ob Moravi! Tu ni bilo, nikoli niti snetja niti ljuljke. . . . Boš videl, kako lepa pšenica bo tu! . . ." Ognjan poje, pa Ostane in znova prime za plug in ošine vole . . . Miona stoji in gleda sina, kako skače okoli pluga kakor pe-telinček, vleče za ročico in pritiska zdaj na eno zdaj na drugo stran. Delo je težko, otrokova roka pa še šibka. Nekolikokrat je že hotela steči k njemu in mu pomoči . . . toda nekaj ji ni dalo. Še*sama ne ve, zakaj! , Pobere torbico in odpravi proti domu. darile tuje rokse. . .. O, da! . Nihče nima takega dečka. Kako ti orje! . . . Niti sam Jelen-ko ne zna bolje! ... Še eno ali dve leti, pa ga bom še oženila — ako Bog da! O, tudi v moji hiši se bo še pelo! . . ." Dušanka se ne spominja, da bi sploh kdaj videla mater bolj veselo ko takrat — ko se je vrnila z njive za lazom. . . . Domov jfe prišla pojoč si po-tihoma neko veselo pesmico. (Milovan Glišič) IZ DOMOVINE —Huda nesreča na občinski cesti v Mekinjah. Daleč naokrog znani skrben in vzoren posestnik g. Franc Gams, p. d. Špomov ata, je v jutranjih u-rah odpeljal voz gnoja na svojo njivo. Malo proč od njegove hiše mu privozi od Plevelove gostilne po klancu navzdol kolesar z neko žensko, s katero sta se peljala v službo. P0 nesrečnem naključju, pri katerem je moralo biti precej neopreznosti in neprevidnosti, je kolesar v precejšnji brzini od strani zadel g. Gairisa in ga zbil v obcestno grmičevje. Nanj sta padla oba, ki sta se peljala s kolesom, in pri tem padcu je dobil Gams hud udarec s krmilom kolesa v ledvico*. Pozvani zdravnik je po pregledu odredil takojšen prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico. Stanje ponesrečenca je resno. —Prijavite tujce! Mestno poglavarstvo v Ptuju opozarja vse občane, da prijavijo vse tujce, ki se zadrže pri njih v mestu ali pa si najamejo stanovanje. Prijaviti jih morajo vedno najpozneje v 12 urah po prihodu v mesto, sicer bodo kaznovani's kaznijo do 30 dni zapora, 1500 din denarne kazni in z izgonom tujcev. MALI OGLASI PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. R0GEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. KRIŽPOTJE: N ju jorška mestna občina je pred kratkim izročila prometu 2čevljev dolg predor na koncu George Washington mostu, da na ta način omogoči avtom,obi-listom, ki vozijo skozi mesto, da se izognejo prometnim gnečam. . Slika, predstavlja zanimivo skupino križpotij, ki vodijo do predora. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABLJENE HČERKE ROSE ERSTE omožena SNYDER Čeravno je minilo že pet dol-se počasi j g,ih let) ko Teb6) draga hčerka, ni več na svet, ne moremo po-Neštetokrat se je obrnila in; zabiti Tvoj mili obraz in Tvoje gledala Ognjana. Videla ga jejdobro srce> ki je bilo,za nas< - ko je zoral že tretjo brazdo! Prevzelo jo je čudovito veselje. Na jok ji gre — in na smeh ji gre. Sama ne ve, zakaj. . . . Nato pa le začne govoriti sama s seboj : "Saj je pa tudi prav, da še meni enkrat napravi Bog kako veselje! . . . No, kaj mar nisem srečna! Čujte, sina imam! Gospodarja imam, hej! . . • Ne bodo mi več gospo- V miru zdaj počivaš tam, kjer ni več skrbi, pri Bogu in Mariji v krogu angeljev. Žalujoči: STARŠI in SESTRE. Cleveland, O., 15 julij«, 1940. rmimt vHK>4KHNHKHK>#^ . ^*3lltVlltlllllC3tllll»tKIIIIC3ltilltllIIIIC3(IflttllllllC2IVlllKtl1lllC3lllllllllttlCaMlllllltlllL^IMIIII 9. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC I iiiittiittcaiiiiiKttiiicsififttiiiittcaitiiititiiticaiiiiaitjtiiicaniiifi■iiiicaiiiitittiaitcsMiiiiiiiiiicaiiiiitiiitiaraiiiuiittincaiii)i(iffiiic«s* PRVI DEL I Ko se je leta 1306 delila zapuščina po Ivarju Gjeslingu mlajšem s Sundbuja, so prešla njegova zemljišča v Silu na hčer Ragnfrido ter njenega soproga Lavransa Bjorgulfsona. Dotlej sta ta dva živela na Sko-gu, Lavransovem dvoru v Follu blizu Osla, po tem dogodku pa' sta se preselila na Jorund-gaard v gornjem koncu silske-ga okrožja. Lavrans je bil iz rodu Lag-manovih, kakor so jih imenovali tu v deželi. Prišel je ta rod s Švedskega s tistim Lavrenei-jem Ostgotalagmanom, ki je bil odpeljal iz vretskega samostana devico Bengto, sestro grofa Bjelba, ter ž njo pobegnil na Norveško. Gospod Lavren-cij je stopil v nlužbo kralja Haakona Starca, ki ga je imel tolikanj v čislih, da mu je podaril dvor na Skogu. V osmem letu pa, odkar je bil v deželi, ga je pobrala bolezen in njegova vdova, Folkungova hči, ki so .io ljudje na Norveškem imenovali kraljično, je odšla domov' in se spravila s sorodniki. Kasneje so jo bogato omožili v druge kraje. Otrok pa z gfospodom Lavrencijem nista imela in ta ko je Skog podedoval Lavrenci-jev brat Ketil. Bil je ded Lavransa Bjorgulfsona. Lavransa so oženili v mladih letih. Ob. prihodu v Sil je bil šele osem in dvajset let star, tri leta mlajši kot soproga. V mladih letih je služil v kralje vem spremstvu, kjer je užival dobro vzgojo; po poroki pa je tiho zaživel na svojem dvoru, kajti Ragnfrid je bila nekam čudaška in otožna in se nikakor ni mogla vživeti med ljudmi na jugu dežele. Odkar pa jo je bila zadela nesreča, da je kar iz zibke izgubila tri sinčke zapored, je postala povsem odljud-na. Mnogo je bilo razlogov za to, da naj žena pride v bližino sorodnikov in znancev, in zato se je Lavrans preselil v Gud-brandsko dolino. Ko sta prišla tjakaj, jima je živel še en otrok, dekletce po imenu Kristi na. Ko sta se nastanila na Jo-rundgaardu, sta tudi tam po večini živela prav tako tiho življenje kot na Skogu in sta kaj rada samotarila. Ragnfrid menda ni mnogokaj marala za sorodnike, kajti obiskovala jih ni nič bolj pogosto, kot je bila dolžna iz spodobnosti.. To pa deloma zato, ker sta bila Lavrans in Ragnfrid pobožna in bogaboječa človeka, ki sta pridno hodila v cerkev, rada sprejemala pod streho božje služabnike ali pa ljudi, ki so potovali v cerkvenih zadevah, in romarje, kadar so cestovali po dolini proti Nidarosu. Svojemu župniku — bil jima je najbližji sosed in je živel na Romundgaar-du — sta izkazovala kar največje spoštovanje. Sicer pa so bili ljudje po dolini tega mnenja, da ju božje kraljestvo stane precej desetine, denarja in blaga, in da jima ni sile tako trdo se postiti in toliko moliti ali vlačiti v hišo duhovne in menihe, kadar jima niso ravno potrebni. Sicer pa sta bila gospodarja z Jorundgaarda zelo v čislih in tudi priljubljena, zlasti Lavrans, kajti bil je znan kot močan in sflčen, toda miroljuben, tih in pošten mož zmernega, pa vendar v^bistvu dvorljivega vedenja in kot nenavadno sposoben poljedelec in velik lovec, ki je bil zlasti gorak volku, med- vedu in razni škodljivi divjačini. V malo letih je združil v svojih rokah mnogo zemlje, toda svojim najemnikom je bil dober in pomagljiv gospodar. Ragnfrid je tako malo prihajala v stik z ljudmi, da so jo kmalu prenehali kaj večkrat jemati v misel. Prve čase po vrnitvi v domačo dolino se ji je mat-sikdo čudil, kajti ljudem je bila v spominu še iz tistih časov, ko j p živela doma na Sundbuju. Lepa res ni bila nikdar, vendar je bila takrat zdravega in veselega lica; zdaj pa je bila tako medla v obraz, da bi ji človek mirne duše prisodil deset, ne pa tri leta več kot njenemu možu. Po ljudski sodbi si je nespametno hudo gnala k srcu zgodbo z otroki, češ, saj se ji v drugih stvareh vendar bolje godi kot večini žen — živela je v velikem blagostanju, uživala spoštovanje, z možem pa se je, kolikor so ljudje mogli videti, dobro razumela: Lavrans ni l^odil za drugimi ženskami, posvetoval se je ž njo o sleherni zadevi, nikdar ji ni rekel žal besede, pa naj si "je bil trezen ali pijan. Stara pa tudi še ni bila tako hudo, da ne bi mogla dobiti še prenekatere-ga otroka, ako bi bila taka volja božja. Ker je bila hišna gospodinja tako čemerna in je tako strogo izpolnjevala vse poste, ni bila lahka stvar dobiti mladih poslov v službo na Jorundgaard. Sicer pa se je služinčadi na posestvu dobro godilo in le redke so bile hude besede in kazni; tako Lavrans kot Ragnfrid sta bila pri slehernem delu vsem v zgled. Gospodar je bil po svoje veseljak in se je rad zavrtel pri plesu ali pa zapel kakšno pesem, kadar se je mladina ob večerih, pred velikimi prazniki veselila na cerkvenem hribu. Vendar so si na Jorundgaardu iskali službe ponajveč starejši ljudje; hiša jim je bila 'po go: du in ostajali so dolgo. Ko je imela mala Kristina sedem let, je nekoč naneslo, da je spremila očeta na planino. Bilo je lepo jutro že bolj proti sredi poletja. Kristina je stala v gornjici, kjer so poleti spali; videla je, kako sije zunaj sonce, in na uho so ji prihajali glasovi očeta in mož, ki so se pogovarjali na dvorišču. Obšlo jo je tako veselje, da ni mogla strpeti na mestu, ko jo je mati napravljala, temveč je po vsakem oblačilu, ki ga ji je nadela, poskakovala in, tekala po sodi. Še nikdar ni bila visoko na planinah, temveč samo onstran sedla v Vaage, ko je nekoč smela z odraslimi v goste k materinim sorodnikom na Sundbu. Bila je z materjo in služinčadjo tudi že v okoliških gozdovih, kamor šo hodili nabirat jagode, s katerimi je Ragnfrid začinja-la domače pivo. Delala je pa tudi mezgo iz brusnic in mahov-nic, ki jo je o velikem postu zauživala s kruhom namesto sirovega masla. Mati je zvila Kristinine dolge plave lase in jih povezala s svojo staro modro zavijačo. Nato je poljubila hčerko na lice in Kristina je stekla doli k očetu. Lavrans je že sedel v sedlu; dvignil jo je in si jo posadil za hrbet na konja, kamor je bil za blazino položil večkrat preganjeni plašč. Tam naj bi Kristina jahaški sedela in se ga držala za pas. Nato sta zaklicala materi "srečno," ta pa je pritekla z izbe s Kristinim ogrinjalom, ga izročila Lav-ransu in mu naročila, naj do- bro čuva otroka. Sijalo je sonce. Sicer pa je bilo ponoči hudo deževalo in zato so z vseh pobočij škropili in peli potoki, ob rebrih gora pa so se vlačile meglene cape. Nad grebeni so puhteli v modro nebo beli oblaki, znanilci lepega vremena, in Lavrans in njegovi možje so menili, da bo dan še vroč, ko bo šlo na poldan. Lavrans je imel s seboj štiri hlapce, ki so bili vsi dobro oboroženi, zakaj v tistih časih so se klatili po gorah vsake baže čudni ljudje — vendar je bilo Lav-ransovo krdelo tako številno in za tako kratek čas namenjeno više v planine, da je bilo nespametno misliti na take doživljaje. Kristina je imela vse'hlap-ce rada; trije so bili že starejši možje, četrti pa, Arne Gyrd-son iz Finskrekkena, je bil napol dorasel fant in Kristinin riajlubši prijatelj. Jahal je prvi za Lavransom in njo, kajti moral ji je vse tolmačiti, kar jim je spotoma padlo v oči. Zajahali so med poslopja Ro-mundgaarda in se pozdravili s svečenikom Eirikom. , Stal je pred hišo in se- jezil nad hčerjo, ki mu je gospodinjila, čemu je prejšnjega dne pustila viseti zunaj povesno sveže barvane •preje, tako da jo je dež pokvaril. Na hribu iznad župnikovega vrta je stala cerkev — velika ni bila, zato pa vitka, ljubka, dobro ohranjena in na novo popleskana s katranom. Pri križu, ki je stal zunaj pred pokopališkimi vrati, so sneli Lavrans in možje klobuke in sklonili glave. Nato se je oče okre-nil v sedlu in obadva s Kx'isti-no sta zamahnila v slovo materi, ki sta jo še videla zunaj na trati pred domačim dvorom. Odzdravila jima je s koncem peče. Tu na cerkvenem griču in na pokopališču se je Kristina navadno sleherni dan jgrala. Vendar se je dekljci dozdevalo, da je danes, ko odhaja na tako dolgo pot, dobro znani pogled na dom in sosesko povsem nov in zanimiv. Gruče hiš na Jorundgaardu, ki so ležale na ravnici bodisi znotraj, bodisi zunaj dvorišča, so bile postale nekam majhne in sive. Reka se je vsa svetla vila v daljavo, dolina pa se je širila na vse kraje, po dnu nastlana s prostranimi zelenimi senožetmi in moč-varami, po pobočjih navzgor, tja do sivih, prepadnih gorskih sten pa 'posejana s kmetijami, njivami in tratami. Daleč doli v dolini, kjer so se gore stikale v zapah, je ležal, kolikor je Kristina vedela, Lop-tsgaard. Tam sta živela dva stara sivobrada moža Sigurd in Jon. Kadarkoli sta prišla na Jorundgaard, sta se z njo šalila in igrala. Jona je imela rada, saj ji je rezljal iz lesa pre- lepe živalce, nekoč pa ji je dal j brezovim in trepetlikovim ga-j celo zlat prstan. Ko pa je bil i jem. Po navadi so se,tam otroci j zadnjič pri njih, ji je prinesel igrali mašo in Tomaž, najmlaj- jezdeca, ki je bil tako lepo iz-strugan in tako mično poslikan, da je bil po njenih mislih najlepši dar, ki ga je kdaj dobila. Hotela ga je slednjo noč ši vnuk gospoda Eirika, je stal na skali in oponašal svojega deda in kadar je stala deževnica j)o kotanjah, je škropil okoli sebe z blagoslovljeno vodo in imeti v postelji, ko pa je zju- j krščeval. Toda minulo jesen traj odprla tiči, je jezdec vse-1 se je bila nekoč stvar zanje sla-lej stal na stopnici pred poste-i bo končala. Najprej je Tomaž ljo, v kateri je spala pri star- poročil njo in Arneta — Arne ših. Oče je pravil, da skoči po- še ni bil toliko star, da se ne bi konci ob prvem petelinjem pe-j družil z otroki in se igral z nji-tju, Kristina pa je dobro vede-; mi, kadar se je mogel izmuznila, da ga ji mati jemlje med j ti od doma. spanjem, kajti slišala jo je i Po poroki je Arne ujel praši-praviti, kako neznansko trdo in | čka, ki je stopical tan^okrog, in boleče je, kadar ga dobi ponoči j odnesli so ga h krstu. Tomaž še počenjali te stvari, je smola hotela, da je na povratku z dušnega pastirovanja prihajal mimo Eirik sam. Ko je spoznal, kaj mladež uganja, je skočil s konja, izročil svete posode Ben-teinu, najstarejšemu vnuku, ki je bil z njim, in sicer tako hlastno, da bi bil Benteinu kmalu padel s pladnja na tla srebrni gclobček s hostijo. Svečenik je planil v sredo med otroke in premikastil, kogar je le mogel doseči. Kristina je izgubila prašička, ki jo je vrešče po poti navzdol, pri čemer-J vleklo za njim krstno obla tako da so se duhovnikovi ' od strahu vzpeli na zadnj; ge? Gospod Elrik je t ud udaril, da je padla, nato T je brcnil, da jo je še vet poslej bolelo v boku. (Dalic prihodnjič)1^ >. K -o-- PODPIRAJTE SLOVEJ^ TRGOVCE podse. — Sigurda z Loptsgaar-da pa se je Kristina bala. Nič ni marala, da bi jo jemal na kolena, kajti venomer je trdil, da ji bo še spal v naročju, kadar bo godna za možitev. Pokopal ga je pomazilil z blatom, ga po-greznil v kotanjo in pri tem o-ponašal svojega deda: latinski je bral mašo in jih končno oštel češ da premalo darujejo za cerkev. Tu so se otroci zasmejali, POVELJNIK TANKOV — Brigadir >Adna R. Chaf-fe, poveljnik edine mehanizirane edinice Združenih držav sedme■ kavalerijske brigade, je bil imenovan poveljnikom novo organiziranega oklopnega kora, ki sestoji iz dveh divizij tankov. Ta oddelek je bil ustanovljen za poizkus po vzorcu nemških oklopnih divizij, ki so se tako dobro izkazale v sedanji vojni. je že dve ženi in je često menil,; kajti slišali so včasih, kako so da bo še tretjo, tako da bi Kristina mogla biti četrta. Kadar se je zbog tega spustila v jok, se je Lavrans nasmejal, češ da ne verjame, da bi Margit bila pri volji, tako hitro spustiti du- cdrasli govorili o Eirikovem nezmernem pohlepu po denarju. Čim bolj so se smejali, tem hujše stvari si je Tomaž izmišljal. Tako je dejal, da je bil ta otrok spočet med velikim po- Če bi se pa stvar tako sla-! stom in da se zato morata oče zasukala, da bi jo Sigurd i jn mati pred svečenikom in cer- šo. bo prišel snubit, mu bodo rekli, da iz tega ne bo nič, naj se le ničesar ne boji. Približno za streljaj proti severu od cerkve je ob poti ležala pečina, obdana z gostim kvijo spokoriti za svoj greh. Tedaj so se začeli večji fantje na vse grlo smejati, Kristino pa je'postalo tako sram, da ji je šlo na jok, ko je tam stala s prasetom v naročju. Ko so V Wildwood-by-the-Sea, N. J., so priredili 18. letno tekmo z nikami. Junak teh tekem pa je 13 letni Jummy Music iz East Point, Ky. Navzočih je bilo nad 500 tekmovalcev iz različnih mest ped. držav. Zaloge olja v plamenih v mestu St. Malo, to je na francoskem, sedaj po Nemcih okupiranem ozemlju. Požar so povzročile bombe ob priliki napada združene zračne in pomorske angleške sile. Ohijski governer John W. Bricker (ga kaže vodi ohijsko skupino na republikanski konvenciji v Pl4 ^ delphiji, ki je podpirala nominacijo za predsedniškega §La didata sedanjega senatorja Tafta. M- HRANILNE VLOG' /safety of your investment K; INSURED TEKOČE OBRESTI PO 3% oni >'va ■TlOi 'ječ no w M sio ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE POZOR —POZOR se odi "az KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italij' vsaka pošiljatev je garantirana; <0 KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraj|t KADAR-koli rabite informacije glede vašega denari? i ali imetja v starem kraju; » r KADAR potrebujete notarske listine ali notami61 podpis; jt1 KADAR želite, napraviti prošnjo za prvi aii dri^ £ državljanski papir, se vadno obrnite na: ^ AUGUST HOLLANDER l\ 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Dofl%F •)■■'■ V'-'.''. > , iMiimnmmiHiiiiHiimmiiiiimimiiimmHmimimiiimmiimimimimii^ic I HOČETE FIN AVTO? 1935 FORD 2-door 1938 FORD "60" 2-door M^runk ... Največja in najfinejša izbera finih rabljenih avto": bilov v severo-vzhodnem Clevelandu :Jil ifli. J) i j/ 4*fio ■■fir 1937 PLYMOUTH J : Coupe.......... 3 HEWITT CHEVROLET, INC. - \ 14481 Euclid Avenue MUIberry K F4itiitiiiaiiii>aiiiaiaBiiiiaiiiaiiiiiiiiiBiaiiatiaaiisiiaitiitiaiaiiiitiiiBiiiiiiiiiaiiBBi>>>>|,<' 1937 FORD "85" Coupe...........$295 1938 CHEVROLET Knee action Coupe ........... 465 1936 CHEVROLET 2-čloor trunk---- 2G5