7 /	;	?
u/v vts- ^u V v i ^ • r. ^v t k t{ et i
Bprdtetont ta abbenameiito postale —
Leto XXIII., št. 64
LJubljana, petek 19» marca 1943'XXI
--- - - * •
Upnvniitvo: L|ubl)ana.
Teleion It. 31-22. Jl-i3.
Puccmiievi nika 9. 31-24
biserjtiii oddelek: Ljubljana. Puccmijera ali-
ca 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 PMruinica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za ljubljansko pokraimo pri pobno-
čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Cort Post. No 11-3118
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italiie in inozemstva ima Lniont PubblicitA Italiana S. A. MILANO
Cena cent. 83
llbaja f uk dan razen ponedel|ka Naročnina znata mesečno Lir 18.—, ■ inozemstvo vključno s »Ponedeljskim jutrom« Lir 36.SO.
Uredništvo: Ljubi ta na. Puccinijeva ulica Ste v. 3, telefoo fcev. 31-22, 31-23, 31-24._
_Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
bliciti di provenienza italiana ad eitera: Unior« Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
■■■■BJHMBHI
ivahne letalske akcije na tuniškem bojišču
Bombardiranje sovražnikivih kolon ln topniških post> ja«ak — Pet angleških letal sestreljenih
Nemški sunek med Harkovom In Kurskom
i
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 18. marca naslednje št. 1027. vojno poročilo:
Na tuniški fronti Je bilo v akcijah krajevnega značaja ujetih kakih 100 mož
Osn0 letalstvo je delovalo proti kolonam fc*t in avtomobilov ter proti topniškim postojankam.
V letalskih dvobojih so nemški lovci aefi' - *i!,l 3 angleških letal.	j zmagati.
Pcair.ezna sovražna letala so odvrgla 4 nekaj bemb in obstreljevala s strojnicami kraje in železniške postaje v južni Italvii. Javljeni so bili 4 ubiti in 4 ranjeni v Me-tapontu ter manjša škoda.
Naš brzi čnln je ujel na Sredo ^mskem trtorju motorno jadrnico ki je imela na krovu sovražne častnike.
Angležev proti Italiji, proti kateri se je prvič odločno postavil fašizem. V sedanji vojni je Italija prišla v središče ogromne bitke proti stoletnemu angleškemu uzurpa-torju. Dopisnik poveličuje borbenega duha
Uničenje sovražnih sil pri Orlu odbiti
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vsem bojišču med Markovem in se-verno-zapadno od Kurska so divizije vojske in oddel':! SS v napadu proti vzhodu. Kljub ogorčenj obrambi ir. težkim te-
južnovzhodno od Harkova — Sovjetski napadi — 116 sovražnikovih tankov uničenih
lorju. uopisnift (juvci^uj^.	---— au. i-.ijUD ogorčeni ouramui ittnmi »«--
in preizkušeno hrabrost italijanskega voja- 1 renskim okoliščinam dosegalo naie čete
nntrunld frnnto Vri _____1 . _	. a___, ■________.1 nl..	m.
ka ter požrtvovalnost notranje fronte, ki je tako trdna in neomajna kakor prve črte na bojišsču. ker se prav tako zaveda brezpogojne nujnosti, da je treba vztrajati in
HIIIIK« T V	—
Sredozemsko morje n»>3ra postati italijansko
Berlin. 18. marca, s Rimski dopisnik Usta sBorsenzeitung« je objavil članek, v kate-
? Milan, 17. marca. Kakor je bilo že ob-
l javljeno, je o priliki zadnjega letalskega s napada na Milan izgubil zvezni nadzornik j Angelo Negri. junaški bojevnik iz raznih ' vojn ter večkrat odlikovan za vojaške vrline. šest svojih družinskih članov. Pri ekspl^ ziji bombe ena izmed njegovih malih nečakinj vzgojena v najb^ljš^m fašistov-skem duhu. ni izgubila prisotnosti di »ia. marveč je zakričala navdušena: »živela Italija zmagali bomo!«
reni piše o zgodovinskih, političnih in zem-	{ Takoj po pogrebu žrtev je Angelo Negri lieoisnih razlogih, zaradi katerih mora po-	.	prišel v zvezno tajništvo, kjer je s prestati' Sredozemske morje izključno ital jan-	■	prostostjo fašista in vojaka dal na razpoko mone brez kakršnegakoli tujega so-	j	lago šest žimnic svojih pokojnih sorodnikov delovanja tn vmešavanja. Pisec navaja In	t	ter pri tem izjavil nekoliko besed visokega opisuje glavne dogodke iz piratske politike	i	domoljubja. (II Piccolo.)
Otvoritvena seja španske zbsralce
Navdušene ovacije generalu Francu
Madrid, 18. marca s. Otvoritvena seja zbornice je bila izredno svečana ob navzočnosti kavdila. Mesto ie bilo v zastavah. mnoge palače so b.le okrašene z zgodovinskimi dragocenimi preprogami. Pred sejo so V9i člani zbornice prisostvovali svečan maši, ki jo je opravil prirnas Soa-nije Generalisim Franco ie prišel v Da-isčo zbornice ob spremstvu svoje garde.
Ogromna množica, ki se je zbral?, za če- . ------------------- ,
tami je Francu navdušeno vzklikala, i evropskih narodov da bi se razmahnila rdeča Pred glavn;m vhodom v palačo ie nogla- revolucija kakršno smo pretrpel. Spanci, ie de varja države sprejel predsednik zborn ce j tai govornik vojna bo ustvarila prilike, ki bodo » člani vlade in ga pozdravil ob navdu- , dolgo trajale in sodelovanje Rusije v bo u genih ovacijah naroda in salvah toDni- , nalaga evropski borbi značai boia za življenje Štva Velika dvorana zbornice ie b;la na- ,n smrt Dejstvo, da se sredi Evrope razpro-trpana, kakor tud tribune dioiomatskesa st,ra Nemčija s kakimi 100 mil'jon prebiva cev. zbora ln zastopnikov oblasti. Ob prihodu i da ir na Sredozemskem moriu I aiiia s nrbl:ž-v dvorano je vsa skupščina navdušeno
le prazne sanje, kajti najvišja potreba voj. ne zahteva, da se uvode v državi tak red. kakJr ga vsebujejo programi avtoritarnih režimov.
General Franco je tudi naglasil nemir vseh narodov zaradi strahovite nevarnosti boljševizma ki io predstavljajo ne toliko sovjetske vojske marveč 251etno rovarstvo boljševizma ter Stalinov namen, da povzroč: splošno revclucjo. Ni treba da bi sovjetske vojske prodrle do mej
stoje pozdravljala državnega poglavarja. Skuoščina je nato z živim zanimanjem poslušala govor državnega poglavarja.
Madrid. 17. marca s. V govoru na oreli-W nami seji zbornice je predsednik Este-foan Bilbao pozdravil prokuratorja ter proglasil popolno pripadnost zbornice, ki zastopa resnično Španijo, kavdilu. ki ie reši] domov no in vodi njeno usodo v izredno težavnih trenutkih. Ustanovitev zbornice, je poudaril predsednik, ie v modrem političnem delu kavdila etapa Dose-bne polit čne važnosti Nova zbornica dela v smislu organskega poimovania totalne družbe v nasprotju z razkrajaiočimi Doi-movanji individualističnega liberalnega s:stema, združujoč vse socialne organizme v enem narodnem duhu ki predstavljajo srečno sintezo urejene in zedinjene Soa-ni je. Govorn ik je pozval vse člane, na i sodelujejo pri ustvarjanju temeljev nove države po nesmrtnih načelih socialne pravice :n krščanstva proti pohlepu individualističnega gospodarstva in Droti inter-nacionalizmu v«~eh sekt. Zbornica otvaria novo etapo režima, ki ie sad stoletnega izkustva in tradic-je ter strem1 ieni mladine. katero prešiniaio naivišii ideali. Zapoved, ki jo je predsednik dal nroku-ratorjem se glasi: Za Bo*a in za Španijo, kakor ukazuje general Franco.
Gavor generala Franca
Madrid, 18 marca, s General Franco je V svojem govoru ob otvoritvi španske zbornice dejal, da se sedaj začenja po dolgi vrsti žrtev in dela odočilna doba za uvedbo novega reda. Pripomnil je, da je p-litič-na zgodovi: a Španije dolga vr ta sijaja in katastrof, kar je točna slika hib m napak prošlih režimov Zbornica je v 12 veku za
vsak dan postavljene napadalne cilj«, mečejo sovjetske četo z njihovih vedno na novo izbranih posiojunk in ,Sm prizade-r vajo skupaj z l<-4alstvom najtežje izgube. . Južnovzhodno od Harkova obkoljene i sovražne sile so razen majhnih ostankov ; uničena. Sovjetski razbremenilni poskusi so se krvavo ponesrečili.
Južno od Orla so sovjetske čete zopet napade na široki fronti z močnimi pehotnimi in c klopnimi silami. V več valovih podvzeti nap_<ii so se ponesrečili z vclikLni izgubami ob nezlomljivem odporu uaših čet, ki jih je letalstvo odlično podpiralo. V teh bojih je bilo uuičeiuh 116 sovjetskih oklopnih voz.
Tu Ji južno od Ilmenskega jezera je sovražnik z,- pet zaman napadel nase postojanke.
Pri krajevnih bojih na tuniškem bojišč« so nemške in italijanske Čete zajele ujet-u,ke. Močni napadi sovražne pehote pioti južni tun.ški fronti so bili z vedk mi izgubami za sovražn.ka odbiti. Letalstvo je z močn.mi silami poseglo v obrambne bojj. Nemški lovci so sestrelili nad sredozemskim področjem 5 sovražnih letal, med njimi 4 torpedua letala. I Major Philipp, skupinski poveljnik v ne-i ki lovski eskadrilji, je dosegel včeraj s j sestreljitvijo 4 letal svojo 203. letalsko zmago.
K pol^aju na vzhodni fronti
Berlin, 17. marca, s. Kaker se doznava iz vojaškega vira, se uničujejo južnovzhodno od Harkova čete bivše sovjetske posadke v tem mestu, ki so bile potisnjene v tesen prostor. Med protinapadi boljšev kov so nemške čete včeraj uničile 66 sovražnih
tankov.	,	.
I Z ofenzivnimi operacijami zapadno od \ J Bjelgcroda pr dobivajo nemške čete na te- i
! renu.	:
! v od3eku južno ln zapadno od Vjozme so nemške čete včeraj odbile krajevne na-| pade sovražn ka. Odmikalna kretanja nemških čet potekajo brez motenj s strani so-i vražnika, ki prav počas napreduje ln mo-! ra premagovati neštete ovire, zlasti šte-' v lina minska p "'a pod.očju Ilmenskega jezera so boHševki tudi včeraj napadali. Njihovi napadi trajajo že tri dni n so usmerjeni predvsem prot Stari Rusi. Sovražnik uporablja močne oklopne sile, številno tonn štvo in e^kadre vojnih letai. Kakor se d:znava, z istega vira, sonem-
ob Doncu ter onstran reke. Dopisniki poročajo. da so sedanje borbe ob Doncu najbolj kritične v dosedanjli vojni, kajti ogrožene bi bile močne ruske armade, ki so tvorile posadko Harkova. če bi se Nemcem posrečilo ustvariti prehod preko reke.
Odlikovanje nemškega letalca
Berlin, 17. marca. s. V silovitih letalskih dvobojih, ki so se včeraj bili južno od II-mer-skega jezera mel oddelki nemških lovcev in velikimi skupinami sovjetskih letal, je major Hans Philipp, junck nemških lovcev, sestrelil šUn sovražna letala In tako število sestreljenih letal v letalskih dvobojih dvignil na 233. Tako je Hans Philipp na čelu zmagovitih nemškJi lovcev, ker je dosegel največje število sestreljenih letal. Major je bil že odlikovan z najvišjim odlikovanjem viteškega ki.Za na hrastovem listu z meči na železnem križcu.
Bivši sovjetski general proti bJljševikom
Berlin, 17. marca. s. B.vši boljševiški arma-ni general Andrej Andrejevič Vlas.v je objavil v ruskem listu »Novaje Slovo«, ki jzhaja v Biri-nu, odprto pismo, v katerem je obraziož-1 razloge zaradi katerih se je po ta vil odkrito pr.ti boljševzmu. Po omembi svo;e preteklosti in zlasti svoje vojaške kariere od navadnega vojaka oo ar-madnega generala in pocipoveljnika čet na fronti zatrjuje bivši s vjetski oficir ki je bil tudi pove.jnik 37. ruske armade na področju Kijeva, da so ranj napravila porazen vt-s barbarstva članov komunistične
stranke napram ruskemu prebivalstvu, ki je moralo ž veti v najbolj bednih okoliščinah. Komunizem in zlasti Stalin sta največja Sv vražnika ruskega naroda. Boljšc-viki so popinoma zanemarili svoje ljudstvo. Spričo bede v kateri ž vi in je žive., se je ruski rarod odločil v ujetništvu, da pcsiavi nove temelje za novo Rus jo. v kateri 'oi bilj interc i nar da resnično v ospredju. Ob zaključku poziva general Vlasov rustvi narod, naj se upre in brani svoje resn.čne interese.
V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da bo pismo bivšega sovjetskega generala gotovo mogočno (dmevp.lo ta ko med ruskimi ujetr.Jki kakor tudi med prebiv:;'cL na področjih Rusije, ki ^o še pod Stalinovo peto.
Anglosaške skrbi zaradi podmarniške nevarnosti
Lizbona, 17. marca. s. Zaradi obnovljenih huaih skrbi spričo stalnih uspehov podmornic Osi, sta glavna slana angleške in ameriške monurice sklicala konferenco v Washingtonu pod predsedstvom glavoiega poveljnika aeneriške mornarice. Sklicanje te konference je bilo objavljeno, aa bi se pomirilo angleško javno mnenje in ublažile silovite kritike in očitki, da vodstvo ameriške in angleške mornarice doslej še ni ničesar učinkovitega ukrenilo pi-oti rr>-raščajoči nevarnosti podmornic Osi, ka ograža ameriške prometne zveze.
Potopljen angleški parnik
| Lizbona, 18. marca. s. V Londonu so j uradno izjavili, da je bil potopljen pomož-j ni angleški parnik »FLdellty«.
Poklonitev zastopstva
Albanije Ducap
Eksc. Alberta Pariani namestnik Kralja in Cesarja v Alfeasip
Preglas Eks2.Parianj2 albanskemu naradu
no 50 milijoni, ter da ima tud Ang!;a pribl:ž- ! no cnnko število prebivalcev so demografske in j narodne stvarnosti, ki se ne daio spravit s i sveta in ki jih je treba vedno upoštevat' Ta 1 svetovni položaj bo dal Špancem pojmovanje o i dolžnosti do naroda v teh važnih zgodovinskih dneh ko potrebuje Špirnja vs<j svojo veljavo
tn silo za rešitev problemov ki jih pr,na>a s iiujwi ____________
scboi bodočnost	g^a bojna letala in nemški strmoglave 16
Ob koncu je govornik pozval poslansko zbor-- marca uniči" v d-rkn kubanskega mosti-
' '	» — - 1 žča gj^.jpino sovjetskih sil.
nico. nai posveti vse svoje delo ter svojo sposobnost ureditvi in iznopolnitv zakonov Pn tem ie izrazil svoje prepričanje da bo svet ob koncu vojne občudoval Španijo, k' se ie dv g-n la iz katastrufe. kamor jo ie bila potlačila rdeča nevarnost Ob koncu svojega govora jt general Franco pozval zbornico naj se pridruži njegovemu navdušenemu klicu: Živela Španija! kar je v zbornici izzvalo nepop sno navdu"enje
VsSik pacien nemških operacij ob DJncu
Lizbona. 18. marca. s. Iz Londona se doznava, da poudarjajo v glavnem vse verti iz Rusije, kako močan In nevaren je nemški napad severno od Harkova in Izjuma
Poljsko-rsiski spsr oživljen
Em-grantska poljska vlada se pripravlja za preselitev
iz Anglije v Ameriko
Bern, 17 marca, s Švicarski listi se bavijo s poroč;lom iz Londona o nameravani preselitvi emigrantske poliske vlade iz Londona v Wa^h ngton in v (svojih) poročilih poudarjajo, da ni nobenesa dvoma, da se Poljaki iz rqznih razlogov upravičeno pritožujejo z di sedanieaa zadržanja angleškega tiska. V nekem članku, k: je imel velik odmev ie diolo-matski dopisnik »Timesa« pred dnevi trdil. da lahko samo RusMa ^aaotovi var" nost vzhodni Evropi. Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da se varnost narodov v vzhodni Evropi lahko zaiamčj z ustanovitvijo skupine majhni držav ali nn s
ic/.:iiwv i	j«. » --- -----—	— • --J" ----' -	.
Čeb sodelovati z uarodom, vendar pa je v ■ podporo z zapada. Nobena zaoadna sila.
-* *	"	pa naj bo še tako močna, ne more delo-
vati ob strani Nemči je brez računan ia na ru«-ko pomoč Anglosaške vlade moraio s tem računati. Blaznrvst bi bila do-eči varnost Evrope s politiko, ki bi zbudila nezadovoljstvo Rusije.
Švicarski listi navajajo odstavek iz lista »Times«, k; je posebno značilen za namene tega lista Ves interes Rus-iie obstoja v tem, da sj zagotovi varno zunanio obrambo. Temu interesu bo bolie ustre-če se bodo ustvarile države med
teku časa zdrknila n->. čist; navadno orodje liberalnega parlamentarnega režima, ki ;e prinesel domovini največj* nesreče. Go^or-3:k jc naglašal. da propada Sp^nij® ni pripisati nedostatku plemenskih vrlin, marvtC vodilnim razredom, zato je treba na novo urediti drž3vo. Falangi tični režim se je oddaljil od liberalnih sistemov ln posegel nazaj v Špansko tradicijo, da na staro !n slavno deblo vcepi žive mladike fanlangi-9tičnc-v giba-ja.
Govoi ~ik je podal sintezo ^f-ofske ln po'itične uredbe nove države -jo k:iž,r ke
zeno, — __ ---- ----------
pomene ureuur -^	—— j rusko in nemško mejo. ki se bodo oriia-
vojne proti b ljšcvikom do danes ter nagla, teljsko zadržale do Rus je. Pri tei zahte-sil. tia je španski narod končno naše! sa- vi mora Rusija vztrajati in bo vztraiala mega sebe Ne bo se dal premagati od ru- Ta koncepcija bo osnova za ureditev Ev-
šočegi pesimizma, maiveč bo ohranil voljo do akcije ter trdno odi čitev aa končno ozdravitev razmer v domovini, špansko vpraša-je obstoji v dilem' obnovitve ail smrti. Go pod vati bosta morala krepost in
rope po vojni. Z drugimi besedami ora-vijo švcarski komentarji, priporoča diplomatski sodelavec »Timesa«. naj se Sovjetski zvezi prizna širok vplivnostni nas ob zapadni ruski meji, kar pomeni za
mo-aia pri vseh ki streme po javnih služ- j Poljsko, "naj se odpove zahtevi do bivši fcrh in Španija bo napredovala brezjušenja poljskj Ukrajini. General Sikorski seve-
v svobodi toda v redu. pri čemer bo smatrala za svojeg? sovražnika vse. kar je proti B gu, krščanski nravno ti in proti drižbi. V zvez: s tem jc poglavar države p»odčrtal s^cialn- smisel falangističnega gibanja ki je razbil stare si^eme. da da Španiji osnove miru i- pravično tj. To delo bi b:lo nemogoče ako b; p litika rež ma ns bi'a prežeta 9 katolišk:m čustvovanjem, s človečansko vzajemnostjo in s krščanskim smislom za prav co Ne da e uta it} je dejal gov rnik. da je današnji položaj sveta ugoden tn krit kp lzvestn"h kunin. ki so v jarmu starih obl k In tufh ideologij ter sanjajo o povratku mir.ilih časov. To pa so
da protestira, ker se poljske konne. pomorske in letalske sile bore ob strani zaveznikov vupanju, da bo njihova domovina neega dne osvobojena izood tuieea jarma Izmenjava gospodarja ne bo zadoščala za navdušenje po1ickih rojakov, toda kako naj se podpirajo uprav;čena stremlje-^ Polivke, ne da bi se ozlovo-ljrla Ru.i1 jc.. Dokler bo vojaška moč Rusije frlavna karta v rokah zaveznikov bo pren^^čila vsakršno delanje ki bi moglo zbuditi v Kremlju senco suma.
Ankara. 18 marca s. Listi komentiralo vest o verjetni kselitvi poljske vlade v
VVashington in poudarjajo, da le to nov
dokaz o sporu med zavezn ki Poljska vlada čuti. da jo je Anglija prodala Sovjetski zvezi in skuša dobiti podporo ostale zaveznice ki se upa postaviti prot: boU-ševikom Po vojni bodo morali zavezniki azen nesporazumov s sovražniki odpraviti ud- nesDornzum med seboj Nobeneaa /naka ni da so se med seboi že Doeo-i dili pa se vendar izdajajo za zaščitnike svobode in neodvisnost' majhnih držav. Trdijo, da hočejo osvoboditi Francijo, oa ne morejo pripraviti sporazuma med tremi majhn mi Franciiami. ki se nahaiaio izven domovine Odnos, s Sovietsko zvezo so več kakor zmedeni ter ustvarjajo negotovost in sum ničen ia. Nesnorazum med zavezniki glede izkorščania bodoče morebitne zaže^ne zmage Dreprečuie zaveznikom skladnost v prizadevanju doseči t.o zmago.
Angleški ptraz v Birmi
Saigon, 17. marca. s. Po vesteh z birmanske meje je Japoncem unnelo prodreti na področju, k so ga zasedle angleško-Indijske čete, mnogo globlje kakor med lansko ofenzivo. General Wavell Je spričo nosm selnosti odpora odredil svojim četam, naj se umaknejo preko reke Mavu. Janonci so izvedli 6 napadov ln po zadnjem napadu so se morali Angleži umakniti v precejšnjem neredu. Imeli so tudi hude Izgube.
Bangkok, 18 marca. s. 2e nekorko tednov se je poudarjala možnost angleške akcije pri B'rmi Po izjavah Wavella v New Delhiju pa se kaže da se je položaj bistveno izpremenil. Wave!l Je dejal da je poln zaupanje, da bo napad na Indijo odb t. Dodal je razen tega da Indija nikakor ni izven nevarnosti, zato bo treba porabiti vsa mogoča sredstva, da se Japonci odvrnejo od vzhodnih mei V ta namsn, da so se zgradila letal šča ter postojanke za protiletalsko topništvo kakor tudi za obalno topništvo, s čimer bo od vrnjena stalna japonska nevarnost
Rim. 17. marca s. Na mesto Eksc. veleposlanika Franccsca Jatcminija d< San Savino. je Nj. Vel. Kralj in Cesar imenoval za Evojega namestnika v Albaniji Eksc Alberta Parianija.
R'm. 17. marca s. Duce je sprejel albansko delegacijo pod vodstvom predsednika min strskega sveta "Eksc. Buschatiia
V delegaciji so bili še Eksc. Ernest Ko-liqui predsednik vrhovnega fašističnega sveta Eksc senator Mustafa Herl ka Kruja bivši ministrski predsednik in senator Marcagioni Ob imenovanju novega kraljevega namestnika ie delegacija Du-ceiu znova potrdila neomajno zvestobo Albanije do Italije, zvestobo ki se kaže v neločljivi zvezi obeh kron.
Duce je naročil delegaciji, nai ponovno vsemu albanskemu narodu potrd trden sk'ep Italije da ščiti narodne interese Albanije. edinstvo in neodvisnost države ood skupno savojsko krono
Kr namestnik v Aibaniii Eksc. general Alberto Par anj je sprejel predsednika albanskega ministrskega sveta in člane al-bin«ke deieeaeije. ki ie prisnela v Italiio General Pariani je Eksc Busehatiiu do-trd'l zaupanje Kralja n Cesarja v sedanjo vlado, ki bo delala ra blagor narodne in neodvisne A'baniie no enakih političnih smernicah, ki so se doslej uveljavljale.
Rim. 17 m3rca. s General Pariani je naslovil na Albance naslednji proglas:
Albanci! Na predlog Duceja me je Nj, Vel. Kralj in Cesar tmenoval za sv jega namestnika v Albaniji in z veseljem se vračam v to državo, od kateire sc duhovno nl-«m nikoli ločil In do katere sem oh run jI svojo naklonjenost tn zaupanje. P no^rr? sem. da vam lahko sporoč rr. [ios!anico Kralja tn Cesarja z zagotovilom, rta b. tpknj, k bo mogoče Imenoval za svojega n/u;*»st-njka v Albaniji enega izmed princev Kraljevega doma. Po Izvedenih političnih reformah. ki jamčijo za neodvisnost ln -uve-renost Albanije izjavljam, rta je moj trden sklep, spoštovati v Imenu Kralja svete narodno pravice, ki iih Kraljev statut priznava. Nj. Vel. Kralj fn Cesar Je dano« izrekel svoje zaupanje vladi pod predsed tv iti Eksc. Busehatifa, ki ha nadaijena! «voje delo v znamenju zveze obeh kron za blagor narodne In neodvisne Albanije ln po smernicah. ki so ie sedaj uravnavale delo vlade. Zaupam v sodel vanje vsoh Albancev za nadaljevanje toga dola v izključ"n blagor držive, dola. ki no bo trpelo motnje. Živela Albanija! živel Kralj!
Podtajnik Stranke na obisku v Turinu
Manifestacije zvest2 be delavstva Duceju — Pripravljenost za skrajne žrtve za desego ksnčne zmage
s PodtaftvV stranke Carlo J na visoko raven ne le v gmotnem temveč tudi jemu pn Zve/nem tainku vzgojnem m kulturnem pogledu Opozoril ie
vse navzoče na strug čut odgovornosti ki ga
T urin. 17 marca Scorz« se je po sprejemu pn rt«^' v Liktorski dom kier se ie pokloni! v svetišču padlim fašistom nakar <-e ie zadržal v razgovoru z zveznim direktor iem n vodstvom turnskesa faš'ia kjer *> razpravliah o vprašanjih ki st »ičein turnskega fa«i;a Po« noldne te Carlo Sc<rza podal pornč'lc v Liktor skem demu vsem zaupnikom pasovnim -nspek rorjcm n pol'tičn;m ta-nkorr. 'ž najbližmih kraiev Vsem zbranim ie pnnisel pozdrave Tajnika stranke n ie nato poda -mcrntce. po katerih se morajo v tem trenutku ravnati vv fa"ističn hierarhi m Črnr sraice Ja b enotn' napon za dopolnitev vseh vrednot ootranie fronte ustrezali pričakovanju naroda k pc^aga svoje upe v življenje tn zmago favstične stranke Podtajnik stranke je nato imel Se poročilo kak m več sto sindikalnim organizatorjem ki so sc zbrali v nekem kinematografu Tu je najprej govoril narodni svetnik Balletti. tajn k Zveze industr'jskih delavcev ki te potrdil odločno voljo turinskeoa delavstva da bi blo na višini sedrnicga slovcsnegu trenutka kt ga preživlja domov;na Podtainik stranke ie nato po» zval zbonrvalce. naj bt poročal' o posameznih vprašanj:h ki ztn maio razne kategorije Razgovora so se udeležili tovariši Baviero. Boris. Fascio. zaupniki podjeii tn drugi ki so nakazal razna vprašanja posameznih kategorij tn v svojih izjavah potrdili vero. k preveva vse delavstvo v težnji po zmagi Podtainik stranke te nato govoril o raznih vprašanjih kt zanimajo mesto Turin in pokraj no. poudarajoč. da je vse. kar vodi k blaer*taniu 'n podpori naroda globoko pri srcu Ducetu. ki je v vseh urah svojega življenja posvečal vse svoje energije-da bi italijanski narod dosegel svoje pravične tc/nie in tisto pravico k' ie temeli socialne zamisli fa'izma Onozoril je nadalje, da je režim s primernimi sredstvi upošteva' vst potrebe naroda tudi v najtežjli urah Nato te prikazal kako ie fašistični režim zares na prvem mestu med vsemi namdi na svetu glede sooalnc zakonodaje m ikrbstv«, ki je dvigaJa delavstvo
morajo pokazati v stremi len ju. da se poveča proizvodnja na vseh podr-čjih zaradi jačjega notranjega odpora m zmage
Sindikalni organizatorji so spreieli izjave Podtajn ka stranke z navdušmo loplo in prisrčno mamfestacijo hvaležn<«ti Duceju
Strankin hierarh ie nato v spremstvu Z vez* nega tajnika ob<ska' nekatera ndu^triske pod-!et'a kjer so sa pozdravili vod;telji p(<dictij :n delavski zastopnik' raznih središč Podtajnik stranke je v vseh podjetjih, ki jih je ob skal. govoril šefom oddelkov in šefom delovnih čet ter se z njimi doleo zadržal v razgovorih o vseh potrebah naglasujoč pn tem zlasti potrebo najvišje odgovornosti, ki jo niotato danea pokazati vsi ltal;jan: Vsak pokrot ki bi nt bi' v skladu s smernicami popolne narodne discipline. ie treba smatrati kot zanu«t:ttv bojne postojanke Podta'n<k Scorza te ugotovi da se ogromna turinska delavska mm-ž ca v polni meri zaveda vojn'h potreb in da jt zvesta Domovini in Duceju.
Vcjno ozračje, v katerem so b;la ta zborovanja in navdušeno sodelovanie voditeljev delavskih množic pri razpravah s hicrarhom. po* trjuje trdno povezanost piemontskih delavski sil. ki so vedrega čela pripravljeni na sleherno žrtev za srečo Domovine Na vsakem zborovanju se je prostovoljno manifestiralo tudi čustvo hvaležnosti in navdu^njs za vse, kar je Duce storil za delavske množice.
Madžarski minister I,r.*^cz na obisku v
Berlin, 17. marca. s. šef madžarske vladne stranke minister Lukacz je na pova-b lo šefa kance'arstva nar. socia'istične stranke Bormana prispel v Nemčijo. Madžarski gost si bo ogleda' kulturne in socialne organizacije narodne socialist čne stranke.
Smehljaj gespaia predsednika
ProSlo leto 1942. je bilo leto angloame riške besedne ofenzive. Zlasti Američan, so preplavil' svet z obilico pisanih m gov r-jenih izjav. Objavlje-e so bile s propagandnim namenom najgorostasnejže številke in najstrašnejši predlogi. Kdor je zbiratelj ble-etečih fraz si je lahko v teku prošlega leta napravil lepo in pissno zbirk;, tudi nasprotujočih s izjav, kajti znano je. da svibooa besede, prava ali namišljena, oprošča v tako zvanih demokratie Ih državah vsakogar odgovora, sti za njegovo besedičenje.
Kakor pa se dogaja vsem. ki se v =voji trmi nočejo ničesar naučiti cd zgodovine, je verjetno, da bodo v teku letošnjega leU vrh angloomeriški govorcrki med dogodki dobili pouk v umetnosti molčanja. Ta umetnost je zelo k ristna v miru, še bolj pa v vojni Poklic Roosevelta in Churchilla, da {jnetuiemo samo dva predstavnika svobodne be ede jma cčividno ta neposredni poetični namen da bi ameriške volilce že eda., pripravili do tega, da odc-brijo vsa dejanja svojega predednika. V vsakem pegledu se adi nam razvajen'm Evropcem ta sistem poln neokusnega besedičenja.
Fraze in rečenice teh ljudi imajo očitno le to ralogo in državn:ki demokratskih režimov imajo dov lj prilike in sred tev. da svoje besedičenje razširijo po vsej državi. Razen tega im^jo dolge jezike, ki jih rabijo s spretnostjo, o kateri se lahko reče. da ip
prav peklenska.
Taka obširna zbirka vojnih govorov že obstoja 'n v.akd; si jo lahko prečita v m -ru re glede na trenutne dogodke. Kdor pa se hoče zabavati m primerjati besedičenje z deistvi se ba kmalu uveril o šibkosti človeške 'pameti in o neverjetni lahkomisel nosti a katero predstavnik; zaveznik v, elasti Američani, obravnavajo najbolj pereče zadeve Vredni o občudovanja v svoji nepremišljenosti ti Američani, vendar pa •o pri tem nekoliko otročji. Zato tudi do-tivljajo mnogoštevilna razočaranja.
»Japonsko brodovje bomo uničili v devetdesetih dneh«, je rekel Kn x, k danes zagotavlja, da se bo uničenje japonskega brodovja Izvršilo še pred koncem sedanja vojne« Letos bomo napredovali na vseh frontah,« pravi Ro sevelt in katere -o te ameriške frorte. ne ve nihče. Todai riške množice potrebujejo takih besedi, oa ae pospešijo dobave za vojsko
Kasneje so se bobneče fraze predsednika nekoliko unesle ko se je ugotovilo, da edina amefška fronta, fronta v Afriki, dokazuje ne posobnost in neizkušenost prav ameriškega sloga. Z druge polute Kitajci zavračajo čudov^e besede predseonika, W je defid, da bodo preko Indije dobivali po-
moč. kakršne doslej kitajska vojska Se m bila deležna.
Kar se tiče Japonske, zatrjuje predsednik
/edno. da »bo letos stalno bombardirana«. Glede boja z Japcai k. pa pravi neka ameriško osebnost, da bo treba najprej osvoji izgubljene postojanke drugo za drugo. Toda poveljnik brod vja zatrjuje, da tega ne bo treba, ker baje razne ceste vodijo naravnost v Tokio.
Potemtakem je vse lahko za široki razmah Američanov. Povprečni Američan nitj najmanj ne sluti, kakšen način življenja mu pripravljajo njeg vi voditelji, nač'n. kakršnega Američani ni o navajeni. Evropski naredi ne bodo ost-11 prekrižanih rok ter čakah razvoja dogodkov, marveč e bodo vreli v b rbo na način, ki bo strica Sama strmoglavil z visokega stola bahaštv« n donršijavosti
Mi smo prepričani, da bo Evropa vzdržala do konca, ko bodo srosp dje Američani v sve cm nerazumevanju, v svojem zmotnem žanasamu na denar in na industrijsko orgarizaciio prav do dna jzpili čašo ve jih bedastoč. In takrat bomo doživel' dan. ko se bo domišljavost zlomljena zrušila v ^mešn-eti. kak r smo nekoč videli nekegr. drugega »velikega« Američana, prof VVM sona. kako je pospravil svoje sanjarije 3t nil rep med noge in odpotoval tja. od keder je prišel kot napovedani Mesija.
VVils-n je hetel preobrazbi ves svet. g^ spod Roosevelt pa ga hoče enostavno osvv Uti po nalogu Zidov. Doslej doseže"i u pehi res niso zad voljivi toda predsednik m za-r-ad-i teea znižal glasu trobente svojih goro stasnih namer, da stre vse in vsakogar, tudi" svoie britanske in ruske prijatelje To je 'sta obl-'ka brezvestnosti. s katero Je pre^ sednik veselo zdrknil v vojno in ki se dane« cčituje v programih zia svetovro nad ctlsst, dasi o te objave silno prestrašil" Rupe in Angleže obenem Ni dvoma da je ta nepremišljena odkritost kal razdora W nsrašfta vsak dan. ie pa obenem tudi ka th druge ovire, ki se bodo poleg s'l Os p-stavile ns sproti ameriškemu samovellčv>
Go podu predsedniku se vojna še vedn< zdi nekaka prijetna dogodivščina Samo t. oz. ako lahko pripišemo njegovemu «neh Ijuiu Nedvomn. smatra on vojno sa dobr. kupčijo ter se smeje obenem z židovsko tolpo Smejal pa se bo najbolje oni. Ki « bo zadnji smejal Tako moramo zaključi pričuj če razglabljanje Vojna Je strašno resna stvar, ki ne vzbuja rado ti ljudstva o tem se bo moralo ameriško ljudstvo prej ali slej prepričati, ko bo moralo prenašat;
•	* »	fiafia
krvave žrtve.
za rojstvo dvojčkov
Viaoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Gregorčič Joeipmi vdovi Antona, iz Dobove st. 3. občina St. Peter, o pril ki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Filmske predstave
za vojaštvo
Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljan; sporoča.
Odslej bo Dopolavoro za Oborožene sile prireja! na sedežu ustanove na Taboru filmske predstave za vojaštvo m sicer vsako sredo, četrtek. soboto in nedeijo ob 18.
Vsako nedeljo ob 15.30 pa bodo prav tako na sedežu predstave zn slovenske dopolavoriste. Vodstvo ustanove opozarja, naj pridejo ofroc
spremstvu staršev.
Pravila Zavoda sa upravljanih likvidacijo in dodeljevanje lesovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaple-niene upornikom v Ljubljanski pokrajini, ki je bil ustanovljen z naredbo z dne 6. novembra 1942-xxi. Pravila, ld jih je objav« »Službeni Ust m Ljubljansko pokrajino« 17. t. m., se glase:
Člen 1. Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, ki je bil ustanovljen po naredbi Visokega komisarja ža Ljubljansko pokrajino z dne e. novembra 1942-XXI št 201. ima svoj sedež v Ljubljani in je pravila oseba.
Člen 2. Naloga Zavoda le:
a)	predlagati Visokemu komisariatu zaplembo imovine upornikov v Ljubljanski pokrajini, opremljati predloge drugih obla-stev in s tem poverjenih organov m oddajati o njih svoje mnenje;
b)	upravliati in oskrbovati zaplenjeno imovino in 'ooskrbeti. kadar gre za nepremičnine, za zeml j iškoknj • žru prepis lastninske pravice upornikov na svoje ime:
c)	skrbeti po potrebi, da se zaplenlena imovina proda, če le mogoče na Javni dražb:, kadar je to glede na namene Zavoda umestno ali potrebno;
d)	opremljati prošnje ra dodelitev zaplenjene imovine in podajati Visokemu komisarju predloge o dodelitvi uživalcem:
e)	poskrbeti oo opravljeni dodelitvi za prepis nepremičnin v zemljiških knjigah » svojega imena na ime uživalcev.
Člen 3. Organi Zavoda sa:
1.	predsednik,
2.	upravni svet,
3.	nadzorstveni odbor.
Člen 4. Predsednika imenute VV-goki kom:sar; na svojem mestu ostane tri
leta in se lahko ponovno imenuje
Predsednik načelu je upravi Zavoda in Je njegov zakoniti zastopnik.
Sklicuje seje upravnega odbora in J1m predseduje in skrbi za izvršitev njenih
sklepov.	, __ _
Predsednikova služba je brezplačna, v Izjemnih primerih m če se to da združiti « finančnimi razmerami Zavoda: Visoki komisar lahko nakaže predsedniku službeno al- funkcijsko nagrado, ki obremenja proračun Zavoda.
Člen 5. Upravni svet Je sestavljen
iz predsednika in iz štirih članov, katere imenuje Visoki korcrsar in sicer:
enega na predlog Poveljnika oboroženih aH Ljubljanske pokrajine.
enega na predlog Zveznega tajnika P- N. fr. v Ljubljani,
enega na predlog inspektorl« m pravosodje pri Visokem komisariatu.
enega na predlog Pokrajinskega korpo-racijskega sveta Ljubljanske pokrajine.
Svetniki ostanejo na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno imenuj ejo.
Upravna svetniki ne dob'va.1o nagrad ali ■ejnin, izvzemši povračila za morebiine potne stroške.
Člen 6. Upravni svet ima polno moč glede poslovanja Zavoda. Sestala se redoma vsaj enkrat na mesec 'zredoma op kadar koli ie to potrebno ali miino.
Z9 sklepno t je potrebna navzočnost vs* treh članov. Sklena se z absolutno večin-glasov. Ob erakosti glasov odloča predsed nikov glas.
Člen 7. Upravni 'vet sklepa:
*) o sestavi bilance;
H) • prodaji zaplenjene jmo-vine;
e) o dodelitv zaplenjene imovine;
d) o razpored bi uradnikov in nameščencev Zavoda, o njih sprejemanju to prejemkih, ki jih je treba predložiti Visokemu komisarju v odobritev.
Člen 8. Nadzorstveni odbor Imenuje VI-
e, ki korm ar, sestavljen je vz načelnika računovodstva Visokega komlsariata, kj odboru predseduje, in dveh članov, ki ju pred. lagata Zvezni tajnik P. N. F. v Ljubljani oziroma Pokrajinski korporacijski svet Ljubljanske po krajce. Ta dva člana ostaneta na svojem metu tri leta in se lahko ponvno imenujeta.
Nadzorstveni odbor nadzoruje poslovanje Zavoda in izvrševanje pravil. Prisotvuje sejam upravnega sveta, toda le v posvetovalne namene.
Visokemu fcemisarju predlo« letno poročilo o opravljenih pregledih to o poslovanju zavoda.
člani ne dobivajo nagrad att aejn'n, ia-vzemši povračila za morebitne potna otroške.
Člen 9. Urade Zavoda vodi tajnik, ld
opravlja svoje posle pod predsednikovim voostvom. Tajnik prisostvuje sejam upravnega odbora in piše sejne zapi ke. ta se morajo overiti z njegovim m a predsednikovim podpisom.
člen 10. Finačna poslovna doba Zavoda se ravna po koledarskem letu.
Meseca februarja vsakega leta predloži upravni svet Viokemu komisarju v odobritev bilanco Zavoda, kateri priloži nadrobno poročilo o svojem delovanju.
Obratovalni stroški, splošni Izdatki tn upravni stroški Zavoda se pokrivajo iz dohodkov od uprave zaplenjene imovine in izkup'čkov od predaj. Ti dohodki m Izkupički so računsko v razvidu na posebnih računih in -e vnesejo konec vsake poslovne dobe v račun dobička in izgube
Prebitek račuoa dobička m izgube ae odda, ko se bilanca odobri, tekočemu skladu, ki ga je razdel'ti med uživalce.
člen 11. Upornikom zaplenjena m v Ljubljanski pokrajini ležeča imovina se razdel v last po seznamu v temle vrstnem redu:
1.	dedičem vojaka, ki je padel v bojih ai; postal žrtev atentata v Ljubljanski pokrajini,
2.	dedičem državnega uslužbenca al' u lužbenca pomežeih ustanov, ki je padel ob atentatu alj pri izvrševanju sv je službene dolžnosti v Ljubljanski pokrajini,
3.	pohabljencem in invalidom iz skupin 1 in 2.,
4.	dedičem vsakogar, k* bi v Ljubljanski pokrajini postal žrtev ob podpiranju ob!a stva alj oblastvenih organov pri pohcijskJi aKcijah,
5.	pohabljencem in invalidom iz kupone 4.
i Člen 12. Osebe, ki nrslijo, da imajo pravico <io podpore ln dodelitve po naredb: z dne 6 novembra 1942-XX štev. 201, morajo- predložiti Zavodu prošnjo, v kateri ob kratkem obrazložs stanje jn ki jo opremijo s temlle listinam':
1.	izkaz o rodbinskem stanju, k' ga izAz občinska urad,
2.	potrdilo o resničnosti navedb. Ki ga izda eno izmed oblastev iz prvega <d tavtai člera 5 naredbe z dne 6. novembra 1942-KXI št 201 spremenjene z naredbo i dne. 7 januarja 1943-XXI št 2,
3.	izkaz c .mevinsk h razmerah prosilca aterega izda občinski urad.
4.	'zpričevalo o dobrem nravnem r- poli ičnem vedenju, ki ga izda bčinsta uraol
5.	izkaz iz kazenskega registra, zdan < e več ko trj mesece pred vložitvijo prošnje
Prošnja in priložene listine so kolka preste.
Razstava itallianske knjige v Lizboni
Lizbona, 18. marca s. Ob navzočnosti držav ,ega poglavarja generala Carmone je bila otvor ena razstava italijanske knj;ge. Predsednika re--publkc sc spremljali glavni stan vojske m šci glavnega stana mornarice, minister za narodno vzgojo in podtajnik tega ministrstva, mnog oficirji in državni funkcijonarji. Generaia je sprejel Kr. m mster Italije Franzun; z vsem oseb itm poslaništva, nakar si je general podrobno ugledal razstavo, ki mu jo je tolmačil tiskovni ataše Bolasco Navzoči so biii rud. mnogi povabljenci. med njimi p«x>ian k' Nemč je Ma ilžarske. Rumunije, Finske Španije Švice n Turčije., vsi tiskovni atašej pr.jatcijsk h držav, ravnateiji akademij vsi voditelji italijanskih or= ^anizacij in prerf Pellizzi. predsednik Narod nega zavoda za taš stično kulturo Razstava ita janske knjige iz fašistične dobe jc urejena \ JvoTani narodn gledališča, ki ga je pred enim stoletjem zgradil italijanski arhitekt Fortunato Ivodi.
Pomanjkanj s delovnih sil v Ford Jvih tvemiesh
Buenos Aires, 17. marca. s. Iz Detroita poročajo, da nova industrijska podjetja, ki jih je zgradil Ford v Milovv Runu za proizvajanje letai Se vedno nisc> v obratu, ker ni mogoče najeti delavstva zaradi pomanjkanja stanovanj Delavci bi morali vsak dan prehoditi na stotine kilometrov, da bi prišli do tovarn iz najbližjega obljudenega središča. Voditelji tovarn so obvestili ameriško vlado, da bo mogoče samo z gradnjo stanovanjskega mesta v bližini tovarn rešiti to vprašanje. Stanovanjske hiše. ki jih je zgradil Ford, so že prenatrpane in ne morejo sprejeti nobenega novega delavca več.
Ameriški tisk proti BnlSlttTvfm izjavam
Lizbona 17 marca & Govoi bivšega amer-&ega veleposlanika v Franciji Bullitta. ki je javil, da mora Amerika v svoj' politiki do dru« gih držav poslužiti takt'ke palice m ostrog da b; spravila v gibanje upirajočega se o&la je piedmet ostre obsodbe v Zedinjenih državah semih List »New York Herald Tribune« živo obžaluje tako vsebino kakor obliko te izjave o ameriški zunanji politiki in jo smatra istočasno z« reakcionarno in naivno Ako bi se hoteli posluževati sladkorja m biča piše l»t da bi usmerili rusko pol tiko » določeno »met. ki » ostalem se ni bila opredeljena ka; bi potem oviralo Moskvo, da ne bi zamenjala kart na mizi. čim bi si za to nudila pril ka? Sicer pa. kdo ima boljši sladkor m daljši bič? Ali morda Zedinjene države • svoj mi izredno dolgimi prometnimi zvezami m svojimi vojskami, ki st še niso formirale ah SSSR s svojo močno armado? Bullitt ni govori uradna vendar pa vsaj deloma v imenu tistih, ki vodijo zunanjo politiko Zedinjenih držav Ti gospodje pač vodijo id otsko politiko namesto da bi se potrudili in oži vo tvoril i trden mir.
Sospodarstvo
Zemeljski
kot pogonsko sredstvo in surovina
Ponovno smo že poročali o rastočem i
Koriščanju zemeljskega plina v Italiji, ki ,e kaže zlasti v naglem dviganju proizvodnje plina. V zaunjih letih je tudi Rumunija posvetila izkoriščanju zemeljskega >lina posebno pozornost, zlasti ra-haj. liscem plina v rumunskem delu Sedmogra-ške. Prizadevanje za večje izkoriščanje zemeljskega plina ima med drugim namen, £m<:iijšati domačo upora do mineralnega odja, ua bi se lahko večje količine mineralnega ouja stavile na razpolago ostalim evropskim državam. Za izkoriščanje izvorov zemeljskega plina je bilo v prvi vrsti potrebno zgraditi primerne plinske daljnovo-.e. 2e pred leti so pričeli graditi omrežje plinskih daljnovodov, nedavno pa je bil dograjen pi.inski daljnovod iz središča plinskih izvirov pri Mediasu do B.ašovj (Kron-staut), l<i bo podaljšan do Bukarešte. Izvori zemeljskih plinov so tako izdatni, la bo zajamčena vsa potreba Bukarešte, pa tudi /soga industrijskega področja SecLrn^gia-ske. Strokuvnjaiti ao mnenja, ua bouo v gričevju sediuograške planjave odiulli še aova bogata nahajališča plina.
K.o ao v začetku sedanjega stoletja znan-
.Aveniki preiskovaiii ozemlje Sedmograške glede nahajališč zemeljskega phna so ce-iO<tne rezerve cenili na 70 mil.jard kubičnih metrov. Me Item pa so odkrili na sedmo-graškem področju znatne nove izvore tudi v nižjih plasteh in danes cenijo rezerve zemeljskega plina že na 575 milijajd kubičnih metrov, še vedno pa ni mogoče reči, Ja je ta cenitev končnoveljavna.
Središče področja je v mestu MediJaS, ki
icži 70 km zapadno od Alba Julije na progi I Arat—Alba Julija—Brašov. V Medijaau in i *wednem trgu Copaa Mica eo v zadnjih eUh gioie na. ceneno energijo plina nastala .Stevliru. industrijska podjetja, ki uporab-jajo zemeljslu plin bodisi kot kurivo za pogon ali kot kemično surovino. Trenotno ie prevladuje uporaba plina kot kuriva. *ajti sedmogia-ški zemeljski plin obstoja skoro izključno lz metana, ki ima veliko .talorično vreinost. Vrhu tega je pri uporabi plina mogoča mnogo racionalnejša potrošnja kakor pri premogu in mineralnem olju. Iz področja v Medijašu so zgradili že ialjnovode proti jugu do mesta CibijatHer-manstadt) in proti zapadu do Sighisoare, sedaj pa je bil. kakor smo že omenili, dograjen tudi daljnovod do Brašova. Rumun-
dki. Nacionalna družba za metan, ki izko-i-i6ča vsa leZiAo-a, pričakuje v prihodnjih letih naglo naraščanje poUostije zemeljskega plina, zato je izvršila vse priprave, da po potrebi odpre nove sonde za kritje po-/ecane potrošnje.
Veliko je tudi zanimanje kemične industrije za zemeljski plin kot surovum. Tako izkoriščanje obeta koristi predvsem zaradi !«ga, ker vseouje rumunski zemeljski plin pieko 99% čistega metana in se zandi toga lanko uporablja kot surovina za prido-mvanje važnih kemičnih pcoizvoiov. V zadnjem letu so za kemične svrhe potrošili 10% celotne proizvodnje zemeljskega pii-na. ki je v tem letu dosegla Ze 364 milijonov kubičnih metrov. V bodoče nameravs^-jo zemeljski plin uporabljati predvsem v topilnicah, in sicer ne samo kot kurivo, temveč kot sredstvo za kemično redukcijo, kar bi zmanjšalo potrebo uvoza koksa. V ta namen je bila že ustanovljena družba Sonafer z glavnico 200 milijonov lejev, ki si je nadela naiogo, omogočiti uporabo zemeljskega plina kot dodatnega redukcijskega sredstva pri topljenju železne rud«, da se prištedi koks. Na enak način nameravajo uporabili metan pri topi Jen Ju (Sokove rude.
V jeseni 1939 Je pričela Nacionalna družba za zemeljski plin uporabljati plin tudi za pridobivanje saj. V ta namen so zgradili posebne naprave, kjer izdelujejo tudi najfinejše saje za tiskarsko barvo. Sedaj vršijo poizkuse za ceneno pridobivanje acite-lina iz zemeljskega plina, in sicer aa nar daljnjo predelavo v umetni kavčuk, kakcr tudi za izdelovanje formallehida za izdelovanje plastičnih mas. Ti prvi pričetki izgraditve kemične industrije na osiovi zemeljskega oljna še niso v nobenem pravaa razmer ni z danimi možnostmi, gled* sa skoro neizčrpna nahajališča plina, lz mo-lasi t. In vodne pare se pri temperaturi 500 do 600 stopinj s pomočjo katalizatorjev lahko piidobiva vodik, ki Je potrebe« za hidriranje premoga, za sintezo metiiiifga alkohola in v zvezi z dušikom za pridobivanje amonjSika in dušikovih gnojil Plin laoko končno služi tudi kot izhodišče sa izdelovanje raznih iadelkav farmacevtske industrije (kloroifonn) to ja tzdetovanjo stotetičnih barv. 2e navedeni primeri kažejo, kako r&Jznolike so možnosti za komično izkoriščanje rumunskega zemeljskega plina.
Gospodarske vesti
= Ustroj velikih pos- Jilnic v ItaliJL Iz Rima poročajo, da pripravlja finančna ln ju-■jtična komisija korporacijske zbornice načrt zakona s po ebnimi predpisi za velike Dos jiin ce (ljudske banke). S tem zakonom bodo uveljavili za velike posojilnice z deležno g lavni oo preko 50 milijonov lir gle_ ie glasovalne pravice na občnih zborih iz-(emne določbe Pri velikih poeojidncah a številnimi zadružniki obstoja možnost, da se pojavi na občnem zboru, če o tane v veljavi določba, da ima vsak zadružnik sa-tr» en glas, slučajna večina, kar lahko no-j.godno vphva na poslovanje »voda. Zat. predvideva oako1 ski načrt, da smejo Imet' aadružnikl z večjim števiiom deležev več g'asov. Nadalje vsebuje zakon, ki načrt do-5>čbc, ds smejo biti le italijanski državija-ai zadružniki takih velikih posoj'lnic.
= povečanje hrvatske prOizvoanje sladkorne pese. Nedavno smo poročali o ukre-
Zadrege in spletke na angleški strani
Neuspehi v pomorski vojni v^Svajo na medsebojne odnose
v sovražnem taboru
Bern, 18. marca. V Angliji ta Ameriki aopet mnogo govore o podmoroiškl nevar-aosti. Potopitev parnilia »Empress of Ca-oada« in nadaljnjih 92.000 ton -icvražnega ladjevja, kakor je bilv Javljeno v zadnjih italijanskih m nemških poročilh, Je pomenila konec, anglosaških r.ad, ki jih jc pred nekaj dnevi tako ognjevito tolmačil prvi lord ar.gieike admiralitete Alexander
Pomorsko letalstvo, ta je opremljeno z novim' sredstvi za borbo proti podiii«.rn<-cam, bi bilo moralo delati čudeže, toda teh čudežev ni nikjer. Nasprotno se opažajo pivi učinkj cjačanega delovanja pocimorrdc ki so ga v o talem sovražniki pričakovali takoj po imenovanju admirala Diinitza za vrhovnega poveljnika nemške mornarce. Spričo tega se zdi zelo verjetna d^mne-
«krajšanje nemške bojne črte na vzhodnem
bojišču nemškemu vihovoeniu poveljništvu omogočilo piiliranek 40 d. 60 divizij, ki tvorijo tako zvane strateške rezerve za primer potrebe. Ako bi se Nemci odločili za obrambo, bi iim zadoščalo kakih 120 divizij. Tem večja je zato dolžnost Angležev: da z otvoritvijo novega bojišča odtegnejo nemške sile z vzhodnega b jišča, ako zares hočejo vojaško sodeiovati z Rusijo. Pr znat; pa moramo, ugotavlja na primer poročevalec lista »Neue Ziirchei Zeitung«, da ima angleška vlada prav, ko matra, da ni dovolj udariti na zapadu. temveč mora biti udarec tudi zares učinkovit. Izkrcanje, kj bi priteg ilo nase močne nemške oborožene s!le, a bi se potem končalo z britanskim 1 porazom, bi v sv jem bistvu pomagalo sa-
va švicarskih listov, da tveri pednnorniška mo Rusom, česar pa London noče
•	_____ 1	_____ i__r» .1	_ _— ^ — — 4 n	rl o t v»»» r\ 11 /■%
nevarnost nedvom o enega jzmed giavnih predmetov razgovorov z E lenom v \Vash ng-tonu. Nobenega dvoma namreč ni, Ao sc. uspehi hrabrih osnih pedm mjških po adk preprečil" doslej Anglošasom izvedbo njihovih nr.črtov na kopnem. Ta razmišljan a so tudi privedla ameriškega zu anjega ministra Cordella Hulla. da je izjavil: »Pc vseh pametnili račun:h bo vojna trajala dalje kak.r bi mogli površno domnevati.« Pomen teh besed je jnsen: zmaga e oddaljuje. Vsi pa s? š? spominjamo, da Ang'osasi, ko o se zkrcal v severni Afriki, zatrobili v svet. cia pc-meni to izkrcanje preokreta v tej v jni in da bodo Ang'o-32Si odslej nsglo zmagali. Kakor se vdi je rekaj preprečilo to zmago in siccr pod-morn ško orožje Osi V jna na morju vp* -va seveda tudr na medsebojne o'no e v sovražnem taboru, zlasti na odnese med Anglosasi in Rusi.
Z naraščsnjcm /ojaške n»m"či Angležev m Američan v rarašča namreč tud sovjetski prezir do njih medtem ko sto. ča no nara-lč jo tudi zahteve Krcmlji. sa , čas po vojni Eden je danes dostopen za | vplivalo na javno mne-je ugodno ln d;-slehrno p3n;2an'e nred Moskvo, sam lu mlšljal bi si. da je rešil svet revoluc'je.
Zdi e potemtakem, da imajo prav oni Angleži, ki glede na iikušnje s podmorn:-ško vojn. nikakor ne mislijo, da b- bV Eden priprav jen zagovarjati v VVashingtonu -astanek drugega bojišča.
Kdor opazuje dogodke :z te nevtralne cp^zc-valn ce. prihaja končno do zaključka, da namerava minister Eden spr žiti diplomatsko igro, ki naj bi z ameriško podporo dovecfla Kremelj do tega. da bi v zameno za ob'č~ine obljube vojaškega sodelovanja in velikih p litičnh in teritorialnih ko cesij po vojni nadaljeval uničevanje vejega naroda do kraja, obenem pa bi na bližnji medzaveznički konferenci prdpisal k"k kos papirja, k' b- ga predvsem nasproti VVsšhingtonu zavezal da se odpoveduje zamisli svetovne revolucije in da sprejme bodoče sodelovanje z dem kraci-irmi". deleč i Evropo z Anglosasi, ki naj bi bila priznana možnost gospodarske nenetracije na čelni
Ako bi se Edenu p srečila sklenitev takšnega pakta, ki bi potrdil sodelovanje boljše vzm a z demokracijami, bi to nedvomno
p2i hrvatske vlade za povečanje pridelovanja sladkorne pese. Prvotno je bilo določene da se površina posevkov sladkorne pase poveča ua 13.000 ha. Medtem pa o kmetje s sladkorno tvomioo v Osijeku tn s podjetjem »Sladorano« sklenili že pogodbe za 7000 ha. Verjetne je, da bo letos posejana površina dosegla 15.000 ha. Da •»« omogoči tako ob ežno povečanje proizvodnje, je Nemčija <J. bavila Hrvatski 26 va. gonov prvovrstiega semena sladkorne pesra.
= Zasedanje nemško-madžarskega spodarskega odboi°. Te dni je bilo zaključeno v Budimpešti zasedanje nemško-raa-dtžarakega odbora, na katerejn Je bila «k o-njena vrsta p^ razumov &a otajSanje tn povečanje blagovne izmenjave in za nadaljnje intenziviranja vojno važnih pn>lukcijskih možnosti. Sklenjen je bil tudi ciogovor glede pospešenja medsebojnega plačilnega pi'->-meta.
= Iz p ljfke generalne gnbernije Je o<t-šlo že 1 mjPjon delavcev na deio v Nemčijo. Na glavnem kolodvoru v Krakovu je bil te dri poslan nov transport delavcev, ki s se pro tovoljno javili za delo » Nemftijl. S tem transportom Je število delavcev, «1 so odšli na delo v Nemčijo, doseglo 1 milijon.. Na kole dvoru je bila prirejena majhna svečanost, ki Ji je prisostvoval generala! guverner dr. Frank.
— Na Madžarskem bodo za pridobivanje tekstjln'h vlaken, ie mod prvo svete vno vojno so uporabljali vlakna od koprive kot nadomestek za druga tekstilna vlakna. Kopriva pa se takrat d oo. bro obnesla. Na podlagi dolgoletnih poizkusov pa Je v Nemčiji uspelo vzgojiti po-sebre vrste kopriv, ki dajejo prav dobro tu uporabno tekstilno vlakno. Letos bodo na Madžarskem pričeli v velikem obsegu g P*t to novo vrsto kopriv Potrebne sadike bodo dobili iz Nemčije. S sodel van jem madžarskih intere entov bodo ustanovili posebno družbo za gojitev k: pri v in za uporabo vlaken od kopriv Madžarski strokovnjaki so mnenja, da bo pripore-Cijlvo goj^tt v ta namen koprive tudj po vojni ker dajejo nasadi obilen pridelek skoz' deset tet in so proizvajalni stroški žele nizki.
j bi si s tem zagotovil še nadaljnje sodelo 1 vanje rdeče vojske. Račun b! i seveda pri J držal za pozneje, kakrše- bi pač bil ^lo
taleča no bi se mu morda zdelo, da je okrepil zavezništvo z Rusijo. Toda Eden ni tale spreten diplomat, kakor si domišlja, in
žai. Britanski zunanji mimrter recit:r3 i Stal n ni tip ki bi se pust'1 tako lahko za
_	.	.....	.	______. _' * _ i__. - _ A! rr ___3 _ j__J-_______ _ . rta^nrlae
skratka vlogo Stalin-vega prijatelja, in sicer z vso vnemo Poročevalec lista »Sundav Times« p^še. -ia 'e imel Eden pred svoj m odhodom z Londona rtolg raz.gov r s o-vjetskim veleposlruvk^m Miiskim, v \Va ahingtonu pa se je t koi no e'0'em prlho du sestal s tamkajšnjim ' '?kim veV poslanikom Litv: ovom	nu ie izri
sil svo'e prcprič-n1e d? mjno potreb no tak- vojaško kakor politično s delevam z Rusijo.
Nekateri v Londonu tudi m'sl;jo. dT h^c Eden podpreti misel o »driisrem b ji ču* kdor pa tako misli, ne -me pozabiti, da jc
peljati. Za sedaj so dejstvo samo resoglas-ia med zavezniki. Predlog ameriških senatorjev da bi se ustanovil organizem ki nai bi odstranil vsa resogla ja med zavezniki, samo P trjuje resnost položaja. Kakor se •edaj doznava. so sti enatorji pre<llaga! udi s-k^conje nek kšne »preliminarne mi-ivic konference«, ki naj bi se je udelež 1' strpn;ki vseh zavezniških narodov tod:'' e zamisli n hče ne smatra za res e zakaj V?prav bi to trkšnega estanka prišlo, bi -■e prav g^t vo že po otvoritvenih govorih l^eratov spremenil v pretep. (Stampa Sera.)
WaHace o Izkoriščanju Južne Amerika
Buenos Aires, 17. marca s. Iz Washing-tona poi-očajo, da je podpredsednik Zedinjenih držav Wallace odpotoval v srednje in južno Ameriko. Pred svojim odhode« je Wallace izjavil novinarjem, da je eden 'zmed glavnih nagibov njegovega potovanja želja po proučitvi večjih proizvodnih možnosti nasadov gume v raznih državah, ki jih namerava obiskati, da bi se kr:le potrebe gume v Zedinjenih državah v povojni dobi s proizvodnjo ameriške celine. Izjavil je nadalje, da bo morala industrije umetne gume. ki se sedaj razvija v Zedinjenih državah, po več'ni ustaviti svoie proizvodnjo, kajti sedai deluje le z držav-n:mi podporami, medtem ko so njeni proizvajalni stroški tako veliki da so cene umetne gume za svetovni trg nedostopna.
Jasno je. da bo to Wallacejevo potovanje v srednjo in južno Ameriko pomenilo novo etapo na poti politike 'Izkoriščani« in nadvlade Zedinjenih držav na vsem ostalem ameriškem kontinentu. Industrijska ali finančna plutokracija Severne Amerik« si hoče gospodarsko in politično Dooolno-ma zasužnliti srednio in Južno Ameriko. razš:rjajoč sedaj svoje prste tudi na na-^ade gume. ker je ta surovina sevemo-avtomobilski industriji nuino o<v trebna odkar je prešel kavčuk Zaoedns v	Tanonrev.
Ako želiš dobri) rrodati oglašuj v »Jutra«!
KULTURNI PREGLED
Velik uspeh kvarteta Polironieri
Ljubljana. 18 marca
Kvartet Poltronieri. ki je koncertriral snoč; pred polno dvorano Fidiarmonične diužbe, je že pred sedanjo vojno zpričai v Ljubljani bleščeče kvalitete mednarodno priznanega glasbenega združenja. Njegov tretji koncert v našem mestu ni bil samo potrditev starega slovesa, marveč je z nekater rru odtenk, svojega muzicira-nja. z briijantnim izvajanjem pomembnega in srečno izbranega programa, vzbudil občudovanje vseh. ki so že prei videli v tem kvartetu enega najboljših korpusov te vrste, kar lih ma Evropa Spričo položaja, ki ga zavzema kvartet Poltronieri v hierarhijo italijanskih komornih združenj položaja, k u=treza ne le kolektivnim odlikam tega korpusa, marveč tudi vi?ok osebni zmogljivosti vsakega izmed članov, niti n potrebno obširneje utemeljevati velikega, predomega uspeha na snočrjem koncertu. V razgibani koncertni kroniki tekoče sezone ie bil nastop Pol-tronier evega kvarteta glasben dogodek, ki ostane vsem prisotnim v spominu kot eno izmed nevsakdanjih koncertnih do-živetij.
Kvartet, tvorijo v sedanji sestavi: A Poltronieri Cl. violina) .G. C a r p i (II. violina), G. Alessandri (\rola) in A Val is i fčelo) Vsak izmed sodelujočih je virtuoz ne le po glasu, ki si ea ie pridobi s samostojnimi solističnimi nastopi marveč tud po virtuozni sigurnosti in tanki izenačenost' v kvartetu kot sintezi homogenih umetniških deležev in usklad-njenega glasbenega hoten ia.
Izmed treh velik h kvartetov, ki jih ie navajal six>red. je bil prvi na vrsti časovno najstarejši skladatelj, L. Boceheri-ni, zastopnik tiste smeri, ki je dovrš:la italijanski klasični stil in ga zlast! v instrumentalnih skladbah dognala do bleščeče arhitektonske popolnosti. Boccheri-nijev kvartet v treh stavkih je v tem pogledu kar tipično delo, po čigar formalno dovršenih klasičnih stavkih pa se pretaka južnjaška kri in daje skladbi svojsko čustveno barvitost. — Beethovnov kvartet op 74. znan zaradi večkrat se ponavljajočega motiva v prvem stavku kot »Harfen-Otiartett«, je zastavljal izvajalcem veTke naloge, ki so jih reševali z vzorno tehniko in osvajajočim čustvenim doživljanjem. Njegov pa teti čn ton, široke melodične linije in temna otoinost, ki poje v kvartetu zl-zstf še v adagio. kot njegov spodnji ton m nam kaže tragičnost samote, v kateri se je okrog 1. 1809. v času, ko .ie ustvarjal tudi »Egmonta«, razv:jalo Beethovnovo intimno življenje — ves polnokrvni vzgon te čiste in osebno prežete muzike ie našel v Poltronierievem kvartetu sijajne inter-prete. — Kako globoko sega prav inter-pretaoijska sposobnost tega komornega združenja, je izpričalo izvajanje znamenite skladbe Bedficha Smetane »Iz mojega življenja«. Ta v e molu spisani kvartet je ena najznačilnejših skladb velikega Čeha. njegova izrazito osebna izpoved, v katero ps» vpleta poleg odmevov veseli a in bolet' svojih dni tudi glasove rodne zemlje. šumenje češkh gozdov in čeških rek. V moeočnem okviru se razpleta Smetanovo zdaj lirično, zdaj epično muzikalno pripovedovanje in doseza dramatičen ton ob koncu, ko »pretrgane strune zvok« kakor bi dejal njegov rojak — pesnik — oznania slutnjo mučnega konca; gluhote in poznejše blaznosti, s katero ie usoda zakoličila življenje tega geninlnetra izx>ove-d oval ca češke narodne duše. Poltronie-rc*vc: so vložili v izvedbo te skladbe toliko tooiih čustev in so znali izvabiti iz svoiih instrumentov tako krasne odtenke, da ie vel'čina Smetanov elasbe zasijala v svojem naičMejšem blesku.
Po vsaki točki sporeda je dolgotrajni aplavz pričal o navdušenju občmstva. Prisrčno odobravanje ni prenehalo, dokler niso umetniki nastopili znova in dodali še dve krajši skladbi.
Koncertu so prisostvoval' tudi pred stavite! j i Oblasti z Eksc. Visokim komisarjem Grazioli jem na čelu.
Ika
Dva nastopa v „Begu iz seraja"
le razgovora z režiserjem C. Debevcem
V petek 19. t m bosta nastopili prvič v letošnji sezoni v glavnih ženskih partijah opere »Beg iz sera j a« debutantka Nada Stritarjeva in Ivanka Ribičeva.
Nada Stritarjeva je gojenka našega Državnega konservatorija. Lani je končala njegovo srednjo šolo. letos pa je v prvem letniku Glasbene akademije. Njen pevski pedagog je rektor Julij Betetto. njen profesor za dramatsko igro Pa režiser dri] E^ebevec, ki je v razgovoru povedal o tem ased drugim:
Nada Stritarjeva je pokazala na raznih Šolskih produkcijah in izpitih, da je tre-notno gojenka z najboljšim pevskim materialom m na najvišji glasbeni stopnji izmed vseh gojencev. Poslušalcem radija je znana že nekaj let po svojih nastopih v radiju.
Njen prvi nastop v gledališču se pripravlja že delj časa Naštudirala je Ro-sino v »Seviljskem brivcu«. Norino v »Don Pasqualu« in Amorja v »Orfeju in Evridiki« V tej partiji je vskočila lani kot pomoč.
Razpolaga z lahkim, zelo č'stim glasom, ima ja^ie ne ostre višine, točno intona-cijo, velik smisel za muzikalno vsebino in za 'zvedbo muzikalne fraze, je tehnično dobro podprta in ima čut za onemi stil. Večio dramsko gostoto v pevskem Dodajanju ii bo dalo s časom praktično d<*ln na odru.
Nien nastop v partiji Kon^tanee bo za niena elasovna in igralska sredstva ugodna naloea spričo katere bo možno oceniti njeno uporabo za bodočnost.
Namesto bolne Milice Polajnarjeve bo ne!a vlo?o Blonde Ivanka Ribičeva ki se je ravno v mozariovskh vlogah, ki zahteval i vel/11"* tehnične i^nlanosti in obvfladania čisto svoiskega Mozartovega slof?a pri nas v^elei s ryavo ceno ln vei;k:m ii^neborri uv°Mav!la To bo zgodilo tiid; nri TVnnrt' Pri tei urili V se bo opazilo, da ie kvarfp* v tei 7aopvlb ffia-lovno v barvi zeln d^bTi n^-n-ma in uS^a-šen. kar ie ravno za	ansamblp
velike važnosti fsekstet v »Prodani nevesti!).
CV+ala zasedba nartii bo ko<t dnslel: Selim-paša — Anžlovar. Belmonte — Lipu-
*	Pred ustanovitvijo arhiva za glasbeno
ikonografij«. V Rimu se bavijo pristojni
luogi z idejo ustanovivte Erhiva za glasbeno ikonografijo. Načrt za ustanovo je sprožil kritik Lu.gi Papigi, ki je objavil članek v zalnji številki glasbenega vesfcni-ka »La Rasegni Musieale«. Naloga takšnega arhiva bi bila zbirati g.atlivo, ki se nanaša na muziko. Parigi predli ga, naj bi sodelovali pri ustanovitvi arhiva vsi zavoda, ki že danes razpolagajo z zsdevnim materialom. Zdi se, da je Parrgijeva ideja pad-a na rodovitna tla.
*	Nov nadšk»f v Perugii. Msgr. Mario Vianello, ki je n.d 10 let upravljal škofijo v Fidenzi, je bil imenovan za nadškofa v Peruggii.
*	F.lm o Koperniku. Na pobudo nekaterih
nemških znanstvenikov bodo začeli v Bologni snemati film o Nikolaju Koperniku, kj prikazuje Kopernikovo življenje v tem mestu. Za snemanje filma je že obljub'jena pomoč bolognske mestne občine pa tudi univerze
*	Rino Alessi govori v Napoliju. Direktor triestinskega »Piccola* Rino Alessi ie te dni govoril na zborovanju inlustrljcev. obiutnikov ter sindikalnih voditeljev v Napoliju. Poudarjal je ukaz današnjega časa. ki naj ga vsem dolžnost., da vztrajajo do končne zmage. Na zborovanju so bili poleg zveznega tajnika navzoči prefekt, žup^n, predstavniki vojaših in civilnih oblasti ter mnogo činiteljev fašističnih sindikatov. Alessd je posebno podčrtal, da bo olločkev. ki bo izvojevana v sedanji vojni, veljavna najmanj za 2.000 let bodočega življenja. j
« Obsodba morilcev skvadrista Lnsine. i Sodišče na Fiumi je zaključilo razpravo proti morilcem skvadrista Carla Lusine iz Veglia. Ostrogovič in Fugovič, ki sta bila j obtožena zločina, sta bila obsojena na 16 j let robije, ostala trojica soobtožencev pa je bila oproščena deloma na podlagi zadnje amnestije.
*	77 litrov krvi Je daroval za druge. V
Poli živi legionar 60. lej je Mario Lenacci. Legionar je dal svojo kri na razpolago za 217 transfuzij, pri čemer je izgubil, kakor je uradno ugotovljeno. 77 litrov dragocenega življenjskega soka.
*	Casnikar padel na rusUem bojišču. Nem-ški li ti p.ročajo, da je 1. marca padel na fronti ob Miusu vojn; poročevalec poročnik Adolf Gerlach, ki je bil glavni urednik »Stuttgaiter NS-Kurierja«.
*	Razstava dunajskega slikarja v Triestu. V Triestu so te dni olprli raz^avo dunajskega slikarja R. T. Thalerja, ki je bšl v svojih mladih letih slaven baritomst na dunajski operi, nakar se je posveti) slikarstvu. Potem ko je absodvirai slikarsko akademijo, je Thaler študiral pri profesorju Strnadu, pozneje pa je razvijal živahno delovanje kot scenograf za Rain-hairdtove uprizoritve na Dunaju. Razstava
tiaierja v rt-e^i prikazuje Ste"" n. motive lz Istrije, zato iroa mnogo navdušenih obiskovalcev.
» Novi predpisi ta razdeljevanje gum x» koiraa. V najkrajšem času tzLdeio v Rimu novi predpisi glede prodaje gum za kolesa i Za vsako pokrajino bo določeno gotovo število gum, ki se bodo prodajale res potrebnim kolesarjem. 20 odstotkov piaščev ki pridejo ▼ poštev za razdeljevanje, bo rezerviranih za razne kategorije profeslooi-stov, ki uporabljajo bicikle kot neobhoden pripomoček v svoji službi
*	Smrtna nesreča v okolici 0°rlzije. V ulici Monte Saaito v Garizlji se je primerila te dni huda avtomobilska nesreča. 451etna Josipina Grusovin, žena železničarja, bivajoča v Salcanu, se je vračala proti Jamu z biciklam. na katerem je »edete ob krmiiu tudi štiriletna hčerka Bianca. Gru-sovinova je najprej arečaila avtomobil, mimo katerega je srečno pn vozila, prezrla pa je, da prihaja za prvim avtomobilom še irugi, kar je postalo sanjo usodna Vozilo jo je vrglo s kolesa na «redmo cesta, šuriietna Bianca el je pri tem zlomila hrbtenico ter je Izdihnila v bolnišnici zaradi poškodb, Gmsovinova pa je ranjen®, aa obeh nogah.
*	Vojaki ao reMl ta pismeno* lat ta dva otroka. V Parmi je prošle dni tabnih-nil požar v stanovanju 721etnega Vltalija. Ogenj je uničil Vitaiijevo pohištvo ln omare z obleko, nato pa je zajei tretje nadstropje, kjer je živela neka mati s dvema otrokoma* ženska ni mogla pomagati ne sebi ne svojima varovancema. Slučajno Je v trenutku požara prišlo mimo ogrožene hiše pet vojakov, ki so na opozorilo stanovalcev splezali na streho ter reSUt ženo in Oba otroka prei plameni.	b
•	Uletnik «ili na	Na
Rovigu so vojaki železniške milice te dol
ustavili 141etnega Marcela CamplgMa * Firenze. Deček je hotel stopiti v vlak. U vozi proti Benetkam, bil pa je br« vozovnice. Naknadno se je ugotovilo, da Je Cam-pigli pobegnil zdoma ter se namenil na Hrvatsko, da bi se tam pridružil četam VBr lijanake vojske, ki se bori proti upornikom.
#	iznad prepada rešen. 341etni Domentoo Peira in 371e.tni Enrico Dho Ma ae namenila na planine ter naskočila vrh Casotto Pri tem se je primerila Dhu nezgola. Noga mu je zdrsnila ln mo4 je obviaal na ^rvt Pedra je storil vse, kar je bdlo v njegoft mod, da bd pomagal svotfemu tovarišu. Po brezuspešnem prizadevanju je šel po ljudi, ki so zaradi siine megle, Id se je bila medtem zgostila, v skalovju, tele 6e» več ar utegnili rešiti hribotoeoa te nevarnega položaja.
*	2iva bakla. V Mirandoli prt Molerd Je
hotela 351etna Jolanda Chloed, mati treh otrok, prižgati petrolejko. Svetilka Je ob prižiganju eksplodirala in Chiosijevi se je vnela obleka. Ko so otroci videli mater ▼ plamenih, so začeli vpiti na pomoč in na njih vpitje so prihiteli v stanovanje ljudje z ulice. Skušali so pomagati nesrečni materi, ki so jo nad ožili na voz ln odpeljali v bolnišnico. Nesrečnica pa je dobila tako hude opekline, da je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegla poškodbam.
♦	Zajklja je skotila 25 mladičev. Gojitelj malih živali V. Fornaro iz Casrtelfranca Veneta poroča o nenavadnem logodku v kunčjem gnezdu. Neka zajklja je vrgla te dni 25 ml:dičev. Dogodek je izzval senzacij tudi v krogih kuncerejcev, kajti redko se primeri, da skoti zajklja toliko mladičev n-enkrat.
*	Dve uri v vodnjaku. Kmet Silvestra Antonini iz Caira Montenotte pri Savoni je šel k vodnjaku, da bi zajel vedro vode. Med črpanjem mu je vedro zdrknilo v volnj .k in konec vrvi je potegnil za seboj tudi An-toninija. Mož je padel deset metrov globoko ter se je rešil gotove smrti saino na U« način, da se je začel oprijemati hiapavili vodnj. ikovlh sten po katerih je zopet zlezel kvišku Ko je imel glavo nad vodo, je jel klicati na pomoč, toda vpiti je moial ceh dve url, preden so ga slišali soseli. ki so ga z vrv mi potegnili na suho.
*	Hite se je podrla. V Palag*> nu pri Ta-rantu se je porušila hiša na kmetiji, kjer je živela družina poljedelca Orsinia. Pol ruševinami je našla smrt 151ctna Teresa. h« kmeta Orsinia, njena mati pa je dobila 1 hke poškodbe Hiša se Je zrušila naibrže zaradi obitneg-a deževja, ki je stavbd iz*>od-kopaval temelje.
IZ LJUBLJA%!£
u_ Sv. jote! lep tn Jasen, dobre letl«^ prerok prijazen. Tak. ve povedati ljudsk, rek 2e več svet, ikov nam je letos napovedalo dobro letino. Za današnjega godovniki sicer ne moremo z gotov, st jo trd "ti. da e bo v tem pogledu obnesel, toda večin« zna kov kaže na to, čeprav se Je na dan pred praznikom vreme začelo nekoliko kujati Noč je bila kakor v e zadnje jasna in mesečna fc> tudb sjutraj je U zgodaj po«jal< sonce V teku dopoktaev* pa ao se zač«W zgrinjati na nebu megle, ki o aa čas pre-stregale pot sončnim žarkom. Najvišja dnevna temperatura ▼ aredo je znašala 13 stop. C, do četrtka zjutraj pa je živ. srebro padlo ▼ toplotnem na 4.2 stop. C pod ni«k>. Za god ov. Jožefa ata znana te naslednja reka: Ce je lepo vreme ca Jože-tovo naj veselo bo arce kmetovo, 'n kakor je vreme na Jožefov«, bo do av Matevža: ln kakor Ja aa Matevža, bo do av. Jožefa.
SALON KOS. PREHOD NEBOTIČNIKA
Umetnostna ramteva akad. »Hkarja - VB AN A KLIHIN6I6A =
Združenja tednikov UoMJanake pokrajina vabi gg. profesorja in učrtelie me. tAapokHh ^ ljudddb Aoi. telovadne učitelj« to otroške vrtaance, aktivne in upokojene. ki iz raznih to upravičenih vzrokov niso ▼ svoječasno določenem roku pristopili v Združenje Šolnikov, da pošljejo svoja prijave na predpisani tiskovini glavnemu tajništvu Združenja Šolnikov. Ljubljana, Cojzova c. 5, najkasneje do 15. aprila k L
o— Praznično zdravniško dežurne službo bo vršila od četrtka od 20 ure do sobote do 8. ure zjutraj mestna zdravni-

Postavljanje ttčnik
novimi položaji, ki ae JA ^niaicnn bojišča
šček Pedrillo—Banovec Osmin—Betetta Dirigent: A. Neffat. režiser C. Debevec.
ZAPISKI
Izjava direktorja Drame
»Gledališki list«, dramska izdaja Je priobčil v 15 Številka naslednjo izjavo direktorja Drame g. Pavla Golie:
V	4.—6. številki tekočega letnika »Umetnosti« je izšel izpod mojega peresa dialog v stihih z naslovom »Prolog«. Gospodje kritiki in recenzenti ljubljanskih dnevnikov mislijo, da sem v teh stihih napadel prav nje ter z izrazi in s primerami, ki sem jih uporabil, ne le vsakega izmed njih osebno razžalil. temveč se dotaknil tudi časti in ugleda naših dnevnikov.
Zato mi je čast podati sledečo izjavo"
Pod naslovom »Prolog« izšli stihi niso zaključena pesem, temveč samo odlomek iz večjega teksta v vezani besedi ki sem ga pisal, a ne dovršil leta 1938 Direktor n Dramatik sta samo dve osebi v nameravani komediji, v kateri bo Kritik prav tako vehementno zastopal svoje mišljenje o kritiki, kakor ona dva svoje
V	svoji dolgoletni gledališki praksi sem kot direktor in kot pisatelj prav tako ravnodušno in brez razburjenja prenašal hvalo kakor grajo mnogoštevilnih kritikov in recenzentov, ki so se v zadnj:h štiriindvajsetih letih bavili s presojo mojeaa dela v revijah in časopisih ne le v Ljubljani. Mariboru itd. temveč tudi v Zagrebu, Osdjeku, Splitu. Sarajevu. Beo^ gradu. Skopi ju m drueod. kjer so uprizarjali moje igre Tudi na naiboli pikre napade nisem odgovarjal in nlkol: nikogar osebno napadel Reagiral sem v vsem dolgem razdobju samo dvakrat, ko ie bila napadena moja ča"»t ter zahteval in tudi prejel zadoščenje V oolemiko sem se spustil menda samo enkrat.
Z vso iskrenostjo izjavljam, da tudi v primeru »Prologa« nisem hotel nikogar osebno oi* vznemiriti, ka] Sele žalit, ali napasti
V Ljubljani, dne 10. marca 1943.
Pavel Golia, direktor Drame.
Salvinijevi prevodi iz češke nabožne lirike. Kakor posnemamo iz najnovejšega »Meridiano d: Roma«, je izdala založba Morcelliana v Brescii že nekaj časa napovedano knjigo znanega slavista in prevajalca Luigi ja Salvinija »Il corallo di S. Venceslao«. Je to obsežna antologija češke religiozne lirike od najstarejših časov — t j. od korala sv. Vaclava — do najnovejših pesnišk h izrazov češkega verskega čustvovanja in doživljanja Vsaka pesem je opremljena s komentarjem in z življenjepisnimi podatki, tako da ie Salvinijeva antologija tudi v slovstveno-zg->dovinskem pogledu zan miv pojav Ce je doslej veljalo o Čehih enostransko ln premalo utemeljeno mnenje, da so »narod realistov«, je mogel Salvinijev izbor iz češke literature opozoriti na bogate skladove mistične ln religiozne poezije kot izraza onih duhovnih sil. ki stoje v značilnem nasprotju z življenjsko stvarnostjo in posebej še z njenim naturalistič-n'm izrazom.
rfcoia lisi Je izdal pri VellecchHu knjigo »Diario di un parroco di Camoagna«. k jo kritika v zadnjem času mnogo omenja in hvali Delo spominja Po naslovu in nekaterih vnanjih značilnosti na Ber-nanosovo. tudi v slovenščino prevedeno knjigo, vendar se zdi. da so L:siieve odlike poleg vel'ke etične vrednosti v 'zra-zito liričnem tonu. ki daje tem nanvšlje-n"m zapiskom vaškeea župnika značal '■»sebno dož'vljene knji"" čeornv Lisi lajik.
ca dr. Zitko JoftLca, Ljubljana. PlaterSnt-
kova ulica 13. u— Večer Santlovih skladb bo priredila
Glasbena Matica v petek 26. t m. ob pol 7. zvečer v veliki filharmonlčni dvorani. S tem večerom hoče Glasbena Matica počastiti 60-letnico slovenskega skladatelja in svojega zvestega umetniškega sodelavca. Natančnejši spored bo objavljen v teh dneh. Predprodaja bo začela v ponedeljek 22 t- m- v Knjigarn' Glasbene Matice. Na skladateljici večer opozarjamo že danes.
| žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic ln • cvetja — »»KOŽA«« cvetličarna
u— Retrospektivna razstava akad. slikarja prof. Saše Santla v Jakopičevem paviljonu ima velik obisk. Obsega blizu 300 različnih slik. Od pita bo samo do 4. aprila.
u— Najnujnejše rnanje • prehrani in sodobnem kuhanju je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge kot poseben odtisek iz
Gospodinjskega koledarja, da b; si ta važen pripomoček lahko nabavili najširši -loji Cena knj:žici Lir 10.
u— Premog ln drva na nakaznice pri tvrdki »Gorivo«. Karlovška cesta 8 (last-aik Lojze Jerančič mlajši).
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala tvrdka Šalamun &
I^ampe v počastitev spomina blaeopokoj-nega g. Otona Raške znesek 500 Lir. Plemenit'm darovalcem se za toplo naklonjenost do naših gluhonemih sirot ki so b;'e tud- blfcopokojniku vedno Dri srcu. društveni odbor kar najiskreneje zahvaljuje.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v torek tn sredo sprejeli spet nekaj ponesrečencev Levo nogo at je zlomil lTletni sin kleparja Marjan Kramar lz LJubljane. Z vrelo juho se je oparila po levi nogi 7-letna hči delavca Sonja škrabova lz Kosez. Hrbtenico sb je poškodovala pri padcu po stopnicah Ana R<isova te Loškega potoka. 21etm jrm natakarja Duš n Dragnč lz Ljubljane ae je pri padcu potolkel po obrazu, i S poškodbami na glavi je iskal zdravniške ' pomoči 201etni delaivec Leopold Grm iz 1 Ljubljane. Desnico si je zlomil 18!etni delavec Ivan Petrovčič iz Borovnice 621etne-mu mlinarju Karlu Tekavcu lz Ribnice pa je mlinsko kolo zdrobilo levico.
Spsdnja štajerska
Na vzhodni fr«ntl Je padel vojn1 prostovoljec Vili Badl lz Maribora. Bil je referent na nemškem poslaništvu v Zagrebu, od L 1938. do 1941. pa vodja nemških študentov v bivši Jugoslaviji. Smrt ga Je po-k. Sila 13 februarja v bojih pri Harkovu, starega komaj 25 let.
Zadovoljiv uspeh zrelostnega Izpita. Mar rlborskj dnevnik poroča, da je pred dnevi na Tegetthofovi gimnaziji v Mariboru polagalo 17 učencev 8. razreda zrelostni topit. ki so ga vsi uspešno prestali
Umrli so v Mariboru soproga finančnega respi<rjenta Katar'na Jordanova, stara 63 let, 55 letni sprevodnik državne železnice v pokotu Mihael (Mlak. 51 letra bolniška se-tra' Milena Ogrizkova, 30 letni Viljem Weiss jn hčerka železničarja Inge Plstor-jeva.
Srebrna poroka ▼ OelJn. Zakonca Franc
rt Flora Komg sta 16 marca praznovala srebrno poroko. Grafiki dnevnik ob tej pr -l'ki p udarja privrženost Konigove družine k Reichu. Slavja so se po'eg drugih udeležili okrožni vodta Dorfmeister ln vrt umdni v" Ije celjskega krožja.
Pri zadnjem službenem apelu okrožnega vodstva v Celju so gov.rili vodja rasno-političnega urada dr Walluschegg o rasno, polifčnih vprašanjih Spodnjega Štajerskega, dalje uradni vodja Flaser to okrožni govornik Dukar 0 rar dno-političnem vprašanju Spodnjega Štajerskega v preteklih 2000 letih. — Okrožni vodja Dorfmeister je za zaključek zborvanja n3 glasil potrebo poznavanja zg dovine na Spodnjem Štajerskem ir se bodo zto v prihodnjih me ecih morali vsi ur^čnl vodje na Spodnjem Štajerskem natančno naučiti njene zgodovine.
ObrtnlSkl jubilej. Te dni je praznoval 20-letnico ustanovitve svoje obrt' ključavničarski moj ter Jožef JevSek Iz Maribora Mariborski dne vik se ga spominja kot vnetega Strankinega delavca.
Hnda naroča v železniški delavnici. V
mariborskih železniških delavn'cah se Je hudo ponesrečil kovač Franc 8 um en Jak, &| je nanj padel težak g' d in mu zmečkal prsni koš. Hudo poškodovanega so prepeljali v bc7niš-ico. Pri ne reči se je poškodoval tudi pomožn; delavec Alojz Sp-tenak, ki mu je odtrgalo dva prsta na desnici.
Avtobus Jo Je podrl Pred dmevj je na Pobrež<u p dri avtobus 12 letno hčerko nočnega čuvaja J žefno Prelogovo. Dekletca
so z notranjimi poškodbami prepeljali v .........................
Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih !
bolnišnico. 74 letna posestnica Roaafcja Da-mantova {z Partinija al Je zlomila tarvo nP-gxx V levo pc<Eeht ae je vrezab, 21 letna
Katica Sunkom.
Iz Hrvatske
Radijska postaja v Banja Luki bo tarna* lu pričela z oddajami. Pred dnevi se je mudil v Banji Luki ravnatelj hrvatskega radia g. Latkovič in dal smernice za na-dalnjo ureditev banjaluške radijske poeat-je. Tehnična ureditev radijske postaje je popolnoma gotova in najsolebnejša. Tudi studio bo v najkrajšem čssu popolnoma urejen, tako da bo postaja ▼ prihodnjth dneh začela s svojimi oddajami. BanjataS-ki radio bo imel valovno dolžino 276 metrov. Za vodjo je post", vi jen g. Mlinarlč ta Zagreba.
Bolgarski šahisti v ZagTetoo. Na povrnilo poverjenika za šah bo ^a. velik«iočaa praznike gostovala V Z grebu skupina boJ-garskih šahistov. Ob tej priliki bo povratno tekmovanje med bolgarskimi fei hrvat^i-mi šahisti, ki se je lani v Sofiji končate z zmago hrvatskih šahistov.
V Senju bodo gradili novo bolnišnico. l*a prošnjo glavnega ravnateljstva za zdravstvo je glavno ravnateljstvo za javna dete odobrilo razlastitven postopek v avtlm gradnje bolnišnice v Senju.
8,278.781 kun za brezposelne. Iz najnovejših statističnih podatkov glavne uprave za posredovanje dela je razvidno, da je na področju Nezavisne države Hrvatske bdlo v letu 1942. 46.335 novih prijav za zaposlitev delavcev in poljedelskih delavcev in la je bilo Izvršenih 22.061 posredovanj. V celem so lani Izplačali 8,278.731 kun podpor m brezposelne.
Nova kapelica v Zagreba. Nedavno Ja bila otvorjena v Vlaški ulici .štev. 72 kapelica, posvečena Materi božji- Kapelica ** nahaja ▼ sklopu nadškofijskih stax«wanj-akih stavb, znanih pod nazivom »Zagrebški Vatikan«. V bloku Je 230 stanovanj, vseh stanovalcev po. nad 1200. Majhna hišico, v kateri je zdaj n' na&cena kapelica, je sliožila prej za vrtnarijo in jo je zgradil L 1790. škof Maksimiljan Vrhovec.
H. P. JACOBSEN:
,^0RBA Z BCG3VI"
Je Sesti roman »DOBRE KNJIGE«, ki Je pravkar Izšel. Prevedel ga je RUDOLF KKESAL. — Knjiga ae dobi v upravi naših listov v Narodni tiskarni In v vseh knjigarnah. Broširana velja 10 lir, vezana pa 25 lir.
Radio LfiiMfana
PETEK, 19. MARCA 1943-XXI
7.30: Operetna glasba 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 11.00: Peta maša iz bazilike sv Pavla * Rimu 12 20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Simfon čna elas-ba 13.00: Napoved časa: Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljnižtva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Radijske pesmi. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Šijanec. Simfonična glasba: Beethoven, Simfonija št. 6 v F-duni (Pastotale). 15.00: Poročila v slovenščini 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Kmetijsko predavanje ▼ slovenščini: Inkret Alfonz. Kokljam bomo nasadili. 17.35: Glasbo Franca Liszta izvaja pianist Franco Nannino 19JO: Poročila v slovenščini 19.45: Valčki, polke m mazurke. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovensčmi 20.30: Prenos iz gledališča »La Fenice« v Veneciji: Manon, opera v štirih dejanjih in petih slikah Glasba Giulija Massaneta. Med odmeri: 1. (približ ob 21.) Predavanje v slovenščini; 2. približ. 21.45): Zanimivosti v slovenščini; 3 (približ 22.45): Poročila v italijanščini.
SOBOTA. 20. MARCA 1943 XXI
730: Pesmi in napevi 8.00 Napoved časa — poročila v italijanščini, 12.20- Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13. Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orke* stra, vodi dirigent D M Sijancc — Operetna glasba: 1. Friml. Rose-Mane fantazija; 2 Lehar: Modri Mazur, fantazija 14 Poročita v italijanščini. 14.10: Orkester »Cetra«. vodi dirigent Barizza. .14.45: Simfon. glasba 15: Po* ročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17 Napoved časa — poročila v italijanščini. 1710: Pet minut gospoda X. 17.15: Prenos namenjen Madžarski 17.45: Pisana glasba. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovnščini 19 45: Lahka italijanska glasba. 20. Napoved časa — poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogedkov v slovenščini. 20 30: Zvoki Riccarda Stracciarija. 20.50: Simfoničn; koncert, vodi dirigent Carlo Zecchi. Med odmorom (21.20 pribl.) predavanje v slovenščini 22.10" Pesmi in napevi. Or» kester vodi dirigent Gomi K^mer. 22 45. Poročila v italijanščini
ŠPORT
Službene afejjave
12 ma&a CONIa
Iz ialikoatJetske zveze. Objava št. 1.	Ljubljana, 15. marca.
VPis društev Vsa včlanjena društva, gojijo moško ali že. sko lahko atletiko, ae m j-a jo vp sati ločeno za v ako sekcij, posebej. kakoi če bi bila vsaka društvo samo
zase.
Ustanovitev novih društev. — Zaupn.k CONI-a je odobril ustanovitev »Atletske zveze Ljubljana«.
Športne d voLlnice. Po izdanih navod:liti CO.d-a se noben atie: m nobena itietinja katere koli Kategorije ne bo smel udeleže-van služben.h prireditev brez predp. a- e športne dovolilnice. Za to športno dovoiJ-nic. merajo društva zaprositi neposredno-pri zvezi takole:
Vsako diuštvo naj zahteva od zveze zadostno število za dovolilnice potrebnih tiskovin ter naj obenem izroči zvezi pc. 3 L za vsak .brazec Precisecln ki društev naj da o izpolniti vse t r odrezke do vol lmce --potreb, imi podatki, in sicer z imenom m primkom atleta, očetovim imenom, naslovom stan.vanja in imenom društva meci-tem ko naj prostor za označbo datuma ostane p-azen Na obratni stran, dovolilnic* morajo biti nalepljene od atleta podpisane slike, in sicer amo na n.h dveh odrezk.n. ki sta določena za zvezo in za Jruštvo, mecitem ko mora predsednik društva v odrejenem prostor, podp sati vse tri oarezke e čimer odgovarja za točne ravedbe v dovolilnici Brž ko bo zveza dobila vrnjene dovolilnice od CONI-a bo vrnila društvu 7ani določen, odrezek. Za dov l lnice je treba za pro it: najkasneje do 30 marca t. pravilno izp^lnje e pa je treba vrnili najkasneje do 5. aprila t. 1.
V kategorijo »juni.rjev« spadajo oni atleti obo ega spola, ki so bili rojen- po 31. •januarju 1925. Za take atlete morajo dru-žtva s predlož tvijo cb azca d: vohln.ee dostaviti zvezi tud neoverovljeni prepis krst-nega lista za vsakega atleta.
pocbla tilo za tekme. Nobena atletska prireditev se ne bo mogla organizirati brez predhodnega p oblastila zveze, ki bo morala odobriti spored in razp .v tekmova ja naimanj 15 dni pred vsako prired tvijo. Društva se opozarjajo da bodo morala p -tem ko bodo že prejela odobritev zveze, še posebej v dveh izvodih pr siti za dovo jenje da se sme prired tev izve ti. m sicer pr; Kr. Kvesturi preko urada CONI-a.
Spored prireditev za sezono 1913. hodnj- službeni objavi bo objavljen
vseh prireditev, ki j:h je sklenila -zvesti zveza v pr.hodnji športni ez ni.
Revija »Atlet.ca«. Vsem včlanjenim društvom se priporoča naročltev revije .Atle tica«. službe ega gl:s la itai;janske lahko, rti teke federacije. Naročnina znaša 24 Lu no in jo je treba skupno z naslovom na-r_čn.ka poslati ravnateij-tvu levije Via dello Stadio 18.
Rim,
V dvorani na Kodel.jevem in na stadionu v Šiški
Kakor smo kratko objavili že včeraj, bodo športnik danes že imeli nekaj več dogodkov kakor smo jih bili vajeni :n manj veseli v preteklih mesecih. Seveda tudi zdaj ne gre kar naenkrat za senzac je. toda vendar je začetek storjen in odslej bo že vsako nedeljo kaj novega.
Da pa bo vendarle še ostalo nekaj zveze z dosedanj m sporedom, so p skrbeli Mla-dikarji, ki se kljub prijaznemu soncu in pomladnim vetričkom še nočejo poslov.ti od dvorane in bodo v teh treh dnevh — od petka pa do nedelje — spravili pod streho še svoj tradicionalni nagradni turnr za prvenstvo Most in Kodeljevega. Tako se bodo torej še enkrat zvrst.1 pred nami vsi, ki so to zimo tako pridno vihteli svoje loparje Prireditev bo v dvoranici na Kode-ljevem in bo gotovo še enkrat pritegnila številne prijatelje te športne panoge.
Za otvortev nogometne sezone pa so se odločili Hermežani. ki so za svoj prvi letošnji poskus poklical v goste dobro enaj-storico Marsa Slednji so s: že preteklo nedeljo nekoliko razgibali ude. toda p:av za prav je treba reči o obeh moštvih, da sta presoal nekaj debelih mesecev in bosta v prvi tekmi komaj lahko op.aviču sloves prejšnjih dni. Toda mimo tega je v obeh še ostal eni stari duh za športno borbo n v tem znamenju bo tudi ta otvo-ritevna tekma in samo pri jate'jska tekma na zelenem polju vredna cb ska m ogleda. Seored bo podaljšan s predtekmo ki jo bosta odigrala rezerva Marsa in žabjek. Prva tekma se začne ob 14., druga pa eno uro pazneje.
* * »
Zanimiva nogometna tekma v nedeljo.
Prijatelji nogometa v našem mestu b do tu'i v nedeljo prišli na svoj račun. Na igrišču Marsa za Kolinsko tov m o bo prirejena prijateljska nogometna tekma	Do-pclavorom iz tobrčne^ tovaroe :n I. Začetek tekme cb 15.£0.
deljo gorenjski smučarji Se enkrat imeli
svoje veselje na smučeh, in sicer v težki tekmi v veleslal.mu na Kcšut. Na 1800 metrov dolgi progi s 450 m višinske razlike in ob številni udeležb;, piedvsem Trž-čanov, sta se v splošnem razredu plasirala na prvi dve mesti Lukanc z 1:08.4 in 2van z 1:20. V mladinsk h razred h sta zmagala Dornig in Krmel. toda na nekoliko skrajšani progi. Najboljšim je razdelil častna darila okrožn: sportn vodja dr. Marchart.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 19. marca, ob 17: Primer dr. Hirna.
l&mim gnojilo,
šs vstalo premalo ceni
Redno frrr«ravf jaisfe komposta je za vsakega vrtnarja zel 3 koristna izraba cdpadkov — Letzs nam lahko namesti kcmgcst v znatni meri drag hlevski gnoj
od 15 17.30:
L r navzdol. Veliki mož.
Sadiko.
s_ Na Gorenjskem so še na smučeh. Kakor piše celovški dnevn k, so zadnjo ne-
prencsla teh muk. Ljubim Te
okrut-
VV lLivlio COLLINS
Evstahij je ponovil, zdaj ne več hladno, temveč z globoko bolestjo: »Beri proces! Najspretr.ejši advokati so me skušali zagovarjati. Ako se njim ni posrečilo dokazati moje nedolžnosti, kaj boš zmogla ti, uboga moja Valerija? Kaj naj bi storil jaz sam? Ni drugega izhoda kakor vdati se v usodo in pustiti stvari take. kakršne so.«
»Nikdar!« sem vzkliknila. »Največji advokati so le zmotljivi ljudje; največji advokati so že tolikokrat zagrešili napake, ze pred tem procesom. Tega ne moreš tajiti.«
j>Beri proces ...«
Treriič je ponovil te hladne besede. Za trenutek se me je polastil obup spričo tega brezčutnega, nepremagljivega, neusmiljenega odpora. Niti s svojo ljubeznijo nisem mo^la ničesar doseči! Pomislila sem na majorja; morda bo imel ta stari prijatelj več sreče kakor jaz.«
»Počakaj trenutek,« sem dejala možu. sželim, da sliš.š razen mojega še katero drugo mnenje.«
Pustila sem ga in stopila v majorjev salon. Majorja nt bilo tam Potrkala sem na vrata sosednje sobe in odprl mi je sam major. Benjamin je bil še pri njem.
»Pridite, major .. . pridite, govorite vi z Evstahijem.«
V tem trenutku je bilo slišati, kako so se zunaj odprla ln zaprla vežna vrata Benjamin in major sta se molče spogledala Preden sta me utegnila zadržati, sem planila v sobo. kjer sem bila zapustila Evstahija, Bila je prazna. Moj mož je odšel.
Dvanajsto poglavje MOJ MOŽ JE NEPREMAGLJIV
Brez misli, brez razmišljanja sem hotela planiti za njun. Benjamin in major sta me zadrževala, opominjajoč me na ugled, ki sem ga dolžna sama sebi, ker pa ju nisem poslušala, sta mi pr govarjala. naj imam vsaj malo potrpežljivosti z ljubeznijo svojega moža. Prosila sta me. naj počakam pol ure in ako se v tem času mož ne bi vrnil, me bosta spremila v hotel. K njemu Odločila sem se da počakam, a nemogoče mi je popisati, kaj sem trpela v tem brezdelju. Ni še minilo pol ure. ko je major predlagal, naj gremo On in Benjamin me bosta spremila do hotela.
Hotellrka nam je prišla naproti v vežo: ni videla Evstahija in ničesar ni vedela o njem, toda na mizi v moji spalnici me je čakalo pismo Drhteč in z zadržanim dihom sem stekla po stopnicah pred svojima prijateljema. ki sta mi sledila. Naslov na pismu je napisa! mej mož Srce se mi je stisnilo Kakšm razlog je imel, da mi je pioal? Sedla sem in brala:
Ljuba moja Valerija,
Ko boš brala to pismo, boš brala moj zbogom Vračam se v svoje samotno življenje kakršnega sem živel, preden sem spoznal Tebe... ko sem bil brez prijateljev.
Trda in neusmiliena je tvoja usoda, draga moja. Poročila si se s človekom, ki je bil
t, ohsoi?n da	------1'	nrvn
ženo, in ki ni bil pošteno in docela osvobojen te obtežbe Zdaj veš to. Kako bi mogla živeti z menoj življenje medsebojnega spoštovanja in zaupanja? Bila bi srečna le tedaj ako ne bi poznala resnice Zdaj. ko jo poznaš je to nemogoče Edini način da operem svo.i errch pred teboj je da te zapustim Le tako ti lahko dokažem svojo ljubezen Ljubim te strastno toda nnkazen za-struplipne žrne naju loči Ako bi še nadalje živela z menoj, bi io videla kakor jo vidim_____
Urejuje. Davorin Kavijen - Izdaja *•» konzorcij »Jutra*; Stanke Virant
jaz. Ti ne bi
m Te zapuščam.
Ne smatraj me za krivičnega m	_
ne^a- počakaj nekaj časa m polagoma bos jela gledati tako kakor jaz in z leti. ki bodo ootekla, boš spoznala, da je v meni čeprav sem te kruto prevaral, vendarle tudi dovolj plemenitosti, spoznala boš. da sem imel dovolj poguma, da sem raztrga vezi, ki so naju druž le. Da, Valerija, popolnoma te odrešujem vseh obveznosti. Ako je mo-eoče razveljaviti najin zakon, naj bo razveljavljen. Bodi svobodna, stori kar se ti bo zdelo najbolje, bodi prepričana da se bom v vsem strinjal s teboj. Moji advokati so že dobili potrebna navod la v tem oziru. Edina želja, ki mo še drži pri življenju, je tvoje dobro in tvoja sreča, ki je ne bi mogla
najti več ob meni.
Ne morem več pisati. Tc pismo Te bo čakalo v hotelu Nikar me na išči; poznam svojo slabost, moje srce je pri Tebi. bojim se. da ne bi vzdržal, ako bi se vdal želji.
da Te zopet vidim.
Pokaži moje pismo tvojemu stricu m tvojim prijateljem in ceni njihove nasvete. Razumeli in odobrili bodo razloge, ki me silijo da ravnam tako. Ne preostane mi drugega kakor da se podpišem s svojim onečašcemm imenom; to ime bo popolnoma opravičilo moje ravnanje.
Odpusti mi in me pozabi. Zbogom.
Evstahij Macallan
Tako me je zapustil, šest dni sva bila poročena!
Ne morem popisati, kaj se je porodilo v meni v teh strašnih trenutkih, ne morem popisati viharja čustev, ki ga je to pismo razburkalo v moji duši. A n sem se vdala obupu. Še me je držalo pri življenju neko upanje, ki sem se ga oklepala.
Svojemu staremu prijatelju Benjaminu sem se imela zahvaliti, da sem lahko kmalu zapustila hotel in se vselila v sobo. ki mi jo je pripravil v svoji hišici, sobico, v kateri sem prebila prvo noč ločitve.
Proti jutru me je premagala utrujenost.
da sem zaspala.
Po zajtrku je prišel pogledat major Fitz-David. kako je z menoj Cil je pri advokatih mojega moža in govoril z njimi v mojem imenu. Priznali so mu. da vedo. kje se nahaja Evstahij. vendar jim je nemogoče, izdati kraj njegovega bivališča. Navodila, ki jim jih je dal moj mož glede mene, so bila nad vsa velikodušna.
Major, ki se je odlikoval z izredno obzirnostjo je skrbno paz!l da mi ni zastavi) nobenega vprašanja, ki bi se nanašalo na kaj drugega kakor na moje zdravje Nato se je poslovil oa mene in se dolgo zunaj v vrtu pogovarjal z Benjaminom.
Šla sem v svojo sobo in sn's la pismo stricu, ter mu natanko razložila vse, kar se mi je zgodilo; pri'-žila sem tudi prepis moževega psma. Nat^ sem šla z doma. ds bi se malo sprehodila in razmišljala. Popoldne mi je bilo že nekoliko bolje: lahko sem mislila na Evstahija. ne da bi me takoj premagal jok. lahko sem govorila z Benjaminom, ne da bi mu prizadevala bolečine ali strah.
Naslednjo noč sem bolje prespala in zjutraj sem se počutila dovoli krepko, da sem lahko smelo pogledala v obraz dolžnosti ki sem mislPa. da jo moram izpolniti; dnižn-sti. da odpišem svojemu možu. Takole ^m mu "isala-»K'iub temu kar si mi povedal in napisal klinb temu da si me take bre7nh^irno zanustil. te Hnhim . in ne b^m se te odrekla Ne, dokler bom živa. hočem biti tvoja žena.
Izven. Znižane cene Sobota, 20 marca, ob Red B
Nedelja. 21. marca, ob 14: V LJubljano J° dajmo. Izven. Znižane cene od 15 T.ir navzdol — Ob 17.30: Jesen. Izven
Znižane cene od 15 Lir navzdol. •
Rino Alessi: »Primer dr. H;rna« Drama v treh dejanjih. Osebe: dr H;rn — G'e!?or:n. don Luigi — Jan Lnurn — Danilova. Lorenzo — VI Skrbinšek Marija — P. Juvanova komisar — Breziear Režser: prof. O. Sest. scenograf, inž. R. Kregar.
OPERA
Petek 19 marca ob 14 Princeska in zmaj
M'adinska opereta Cene od 20 Lir navzdol — Ob 17 Beg iz Seraja. Izven Prvi nastop Nade Stritarjeve. — Cene od 28 Lir navzdol. Sobota. 20 marca, ob 17: Janko in Metka.
Premiera. Red Premierski.
*
Golovin-Gregorc: »Princeska in zmaj«.
Mladinska opereta v petih slikali. Ig ajo: oče-Marenk, m ti-Košlrjeva, Joško-Ba.bi-čeva, Anica-Siardova. cigan - Piann cki, kralj-B. Sancin, kraljična-M. Golieva. Ivor-ni norec-M. Sanein, Mlinarjev T nč:k-Krist nčič. Nastopijo še: tri sojenice, tri e ministri, vile, sedem palčkov, medved, volk, petelin, lisica, mačka, čarovnica, zmaj, dvorjani in paži. Muzika1 no vodstvo: D. Zebre; režija; M. Siavčeva; zbo.ovodja: R. Simoniti; korecgiaf: inž. P. Golovin.
W. A. Mozart: »Beg iz seraja«, v d loma novi zasedbi. V današnji predstavi bo de-butirala v partiji Konstance sepranistka Nada Stritarjeva, partijo Blonde pa bo pela namesto bolne Polajnarjeve olslej Ivanka Ribičeva. Stritarjeva spada med najbolj taletir3.ne gojenke Glasbene akademije m je že cb raznih nastopih opozarjala na njen lepo obetajoči pevski m terijal :n tehničr.o ug ajenost, ki jo je pridobila na Aka emiji. pri svojem pevskem pedagogu rektorju Juliju Botettu. Ivanka Ribičeva, katere pevske tehnične sposobnosti in igralska okret-nost prlhaj ta posebno v Mozartovih operah do najlepše veljave, je kreira a to parajo že pred leti z velikim uspehom. Tako 'oo današnja predstava vredna vse p zor-nosti. Razen teh dveh pevk pojejo: Anžlo-var-Sellm-pašo, Lipušoek-Belmcnta, Bar.o-voc Polnila in Betetto-Osmina. Dirigent: A. Ncffat; režiser: C. Debevec. Načrti za kostume: J. VVilfonova.
Z

Zemlja n;m bo lobro obrodila m nas nagradila za naše delo, če ji bomo primemo postiegh z vsem, kar je rastlinam potrebno za življenje in rast. Hr. nilne snovi, ki jih vsebuje, že ena rastna deba zelo izčrpa. Večletno zaporedno obdelovanje brez gnojenja o-lvz me še tako bogati zemlji večino njenih za rast potrebnih snovi. Količina pridelka je pri takem gospodarjenju vsako eto manjša. T ko izkoriščano zeml.išče potrebuje zcpst nek3j let rednega dovajanja potrebnih red.ln h snovi, predno si toliko opomore, da ro li v polni meri.
Zato morajo imeti vrtn rji. ki žele vsako leto za svoj trud primerno plačilo, stalno na razpolago vsaj nekaj n domestnih hranilnih snovi. Te snovi dovajajo zemlji v obliki raznih umetnih in nar.vnh gnojil. Med slednjimi je najbolj upoštevan hlevski gnoj, konjski ali goveji, ki ga pa letos obdelovalci vrtov v mestu težje dobijo. a'i si ga P^ ne morejo nabaviti, ker jim je predrag Tisti, ki so že lan) gnojili, se telaž jo, d3 jim bo z raznimi manjšimi dodatki lansko gnojenje zadestov lo tu li za letos. V tem se ne bodo najbrže vračunali, če b do kupili zadostno količino razpoložljivih umetnih gnojil Sicer pa se bo izpad gno-jenj3 nedvomno poznal Prov v takem primeru se pokaže največja vrednost domačega gnojila, ki ga dolgoletni vrtn:rji in varčni gospida.rji visoko cenijo. To domače gnojile se imenuje kompost in je bilo o njem tudi v časopisih že večkrat govora.
O pomenu komposta se razp;avlja skoro na vsokem vrtnarskem tečaju O njem pišejo vsi strokovni pisatelji v vitna skih knjigah in mesečnikih. Vendar je število tistih kj ga pr vilno pripravljajo m tuli pravilno uporabljajo, napram tistim, ki se zanj ne zmenijo mnogo, še vedno zelo majhno. Letos se bo kompost še posebno hvaležno obnesel pri mnogih obdelov; leih. ki iz kakršnega koli razloga ne bodo :meli na razp<i'ago drugih umetnih ali naravnih gnojil Sai kompost ni kakšen drugovrstni nadomestek, temveč prvovrstno gnoiilo. ki bi ga ne smeli z metavati tudi v letih največje obiMce Hrueib »i"i l Kompost pravilno pripravljen, je za vrtove celo najboljše gnojilo, ker vseouje vse redilne snovi v obliki, ki je rastlinam najbolj primerna.
Kompost je beseda, ki izhaja iz latinske besede compositum Pomeni toliko kakor sestavljen Res gre pri kompostu za najbolj pestro mešanico sest:vin Kompost je gnojilo, ki ga napravimo iz najraz'ičnejših rastlinskih in živalskih odpa kov tako la jih d Ijšo dobo kopnimo in zbiramo in ki v dveh. treh letih sprstene. Kompost po-mr~žuje tnko v zemlji sprstenino.
Pripravljamo si kompost zelo enostavno Nekaj več dela je z njim kasneje. Najprej
Na vzhodnj fronti s0 padli: 21 letni r-e-•lici ec sanitetni narednik Valter Sohar-ner, 33 'etn; podčastnik Pavel P"pp, dol je ta p-dla na severnem odseku vzhodnega x> išla brata Foditseha Peter F- ditsch ie bil star 31 let in podčastnik v planinskem lovskem polku, Rud.lf Fod tsch pa je b.l star 23 let n je služil pri SS odde'.k;h. — Na afriškem bojišču je našel srn: t podča t. lik v planinskem Isvssem polku Karti Petritsch. V Eeijaku se jc smrtno p:nes.e-3x1 18 letni mat ra t in letalski p"očajtn'k Franc Seltz. Pokopali so ga na pok paiišču j Snrrtnem pri Beljaku.
Delna zalvoritev trgovin in obratov. Gauleiter dr. Rainer je izdal kot šef civilne uprave naredbo. ki predvideva delno zntvo-ritev obratov, kakor je to v Reichu že izvedeno. S tem je uvedena na Gorenjskem tudi druga naredba za totalno vojno Okrajne, oziroma kiajcvne oblasti bodo odredile potrebne odredbe in skrbele za to da se ne bodo križale na Gorenjskem že zaključene prijave za delo obveznih moških m žen. Gorenjski ledn:k navaja naslednja navodila po katerih se bodo oblastva ravnala Ce je izdana odločba za zatvoritev zoper nio ni pritožbe. Obrati se bodo v stanovanjskih naselbinah zapirali posebno previdno. Posebno se bo oziralo na obrate frontnih bojevnikov kakor tudi na novo vpeljanih preseljencev Pri rokodelstvu bo prišel za zatvoritev v poštev le majhen del V glavnem je računati s tem. da bodo zagotovljena vojnovažna potrebna popravila s tem. da še nadalje posluje zadostno število obratov krojačev. čevljarjev itd.
Priročnik za gorenjske šolske vodje. Okrožni šolski svetnik Helmut Prasch v Kamniku je izdal priročnik za mlade šolske vodje na Gorenjskem z naslovom: »D!e Aufgabe«. Gorenjski tednik pravi, da je to prvi posrečeni poskus, da se da na Gorenjskem na težkih in odgovornih mestih služe-čim učiteljem navodilo, s katerim bodo zmogli svoje velike naloge.
Nesreče. Minuli teaen je v Kranju nodrl aeki avtomobil;st raznršalko časopisov Marijo Elijon.vo Prepeljali so jo v bolnrš-jeo ia Goln k. Jožef Jera'a 'z Gornje Besn:ce e padel z voza in si zlonr'1 roko Ana Až-manova iz Kranja se je pri sekanj drv noškodovala na levici. Po beh rokah in po obrazu se je opekel Mihael čerin Iz št. Vida so pripeljali v bolnišnico na Goi-r ku hudo p~škod vaneg3 Andreji Pipana. 71 letn^ služkinja Ana Rcčnikova je pad'a a s: z!om:,a levo nadlehtnico Reševalci so o prepeljali v bolnišnic". 22 letni že'ezr;š'<j sprevodnik Vladim'r Hajek se je dotaknil •oda visoke nap-tostj in dobil hudo opeK-"i e po vsem tc^su 52 letni namešč-nec ^berbard S mon je zakuril v peči in znrpn: Hz peči so i:h-~rli plini m bi se S!mon kma-'u zadušil Oba ponesrečenca so prepeljal: v aelevško bolnišnico.
znašamo skupaj na en ali več kupjv vse odpadke z vrta, kuhinje in drugega gospodinjstva. Tako spravljamo na tok kup travo, travno rušo. mah, listje, odpadke od zelenjave, plevel, ki še ni zrel, in po .obno, iz kuhinje nosimo na kompostni kup smeti, lesni pepel, ostanke jedil, ki jih ni mogoče drug; če up rabiti, saje, razne olupke, perje, dlako, iz drugega gospodarstva pa gnoj od malih živali, cestno blato, tret:ež iz jarkov, smeti iz gospodarskih poslopij, os.an-ke si me, sena Ln razne odpadke, ki jih je tudi pri majhnem gospodarstvu vedno nekaj.
Odpalke odlagamo na kup, ki naj bo v senčnem in bolj ne paznem prostoru. Višina, ki naj jo doseže kup, predno g3 začnemo obdelovati, je različna. Nekateri svetujejo 30 cm, drugi zopet 1 m. Vsak pri-pravljalec komposta si bo višino uredil po svojih potrebah in d:nih okoliščinah. Kup proti vrhu nekoliko zožimo, ga stlačimo, pokrijemo z nekaj lopatami zemlje, ki obdrži v njem zrak in vlago. Da hitreje zori, mu primešamo apnenega dušika ali pa žganega apna. Za silo so dobri tudi odpadki ol zidov Apno pospešuje razkrajanje org nskih snovi.
Tako pripravljen kup pustimo vsaj tri mesece v popolnem miru. Med tem ga večkrat polijemo z gnojnico ali pa dodajamo umetnih gnojil. Oboje zviš3 vrednost končnega proizvoda, ki je goden za uporabo šele po dveh ali treh le-ih. Vmes moramo kompostni kup večkrat premeta ti: najboljše je vsake tri mesece, zadostuje pa tudi dvakrat na ieto tako. da ga enkrat preme-čemo poleti, drugič pa pozimi. P.emeta-vanje kompostnega kupa bo doseglo svoj smoter le te laj. če bodo snovi res temeljito premešane. Kar je bi1 o prej v kupu, naj pride na vrh. Zunanje plasti pa denemo v sredino Ko je kompost prme:en za uporabo. skoro redno že po dveh letih, se spremeni v temnoriavo. zelo rodovitno prst. ki je prava zakladnica rodovitnih snovi in najbolše nadomestilo z^ hlevski gnoj. Za zelenjavo je kompost neprecenljive vrednosti.
Večina vrtnarjev pa je pri pripravljanju komposta preveč neučakana. Odpadke sicer nosijo na kupe, vendar jih upo:abl ajo mnogo prezgolaj. ne da bi jih tudi posebej obdelovali, kakor smo opis li. Tako za-prav,-'n-'o	kristnlh snovi, ker re do-
sežejo pravega učinka. Najboljše je. če spravijsmo odpadke vs ko leto na poseben, kup. Ko začnemo tretje leto zaažati t-et ji kup, uporab'iarro obenem p-v-ga za gno-ien-e. Kdor bo tako r~vnal. bo imel redn-> dovo'i i^rrc^n^jr? gnoji'a doma in S" bo v preoeišn-M meri osvobodil potreb p^ nakupu h^vske^a gnoja. Posebno let~s mu bo skrb za kompost dobro poplačana.
2Iv!3a	eao leto sveža
če ph EfeTanfeEO v prostorih s teniperatisra l§ da ZS stapiKj ped ni£Ia
Ureipne prehrnne brez temeljite orea- ( n'Z3c:;e m po trčno določenem načrtu i pripravljen h zalog si ne moremo misliti. Zdaj stoji v o=prediu vpraš"nie shranie- 1 vanja živil tako da se ne pokvarijo. O tem perečem vprašanju je oredaval nedavno ravnateli Državnega zavoda za proučevane konserviranja živil v BerLnu prof. dr. Plank.
2;vila ohran'mo sveža bodisi pri temperatur; 0 stop ni ali nekaj več ali pa. če jih pust-mo da zmrznejo, in j:h spravimo v prostore, kjer je temperatura tako nizka, da ostanejo zmrzniena. S tem prepreč mo vsai za deli časa. da se nam živila ne pokvarijo Nizka temperatura močno zavira učinkovanje fermentov. ki bi sicer povzročili v živilih izpremembe. Spravljene na hladnem tudi močno ovira delovanje bakterij in »livic. ki povzro-čaio nevžnnosi ž:vil Končno prepreč mo s tem tudi izgubo snovi, ki dajejo živilom prijeten vonj.
Meso spravi iamo zdaj pri temperaturi 0 do — ln Ribe je ležje ohraniti sveže, kajti temperaturi pri kateri opravljajo fermanti svoje normalne funkcije je zlasti pn ribah iz mrzlih voda že tako glo-
boka. da se pri 0 stop?nj ne d-3 doreči zaželeni uspeh Jajca, ki jih «pravlmo pri 0 stop-nj se drže dobro kakih 6 mesecev, vžitna so pa tudi še po 8 ali 9 mesecih. Mnogo težje je spraviti sadje in sočivje tako. da ostane sveže. Tu je treba ravnati z vsako vrsto in sorto drugoče. V splošnem lahko rečemo, da ie treba zrelo sadje čimprej spraviti v prostore, k^er znaša temperatura 0 do — 1 stopinja. Toda nekaterim vrstam sadja preti pri tej temperaturi nevarnost, da se pokvari. Zelo občutljive so zlasti nekatere vrste jabolk, sliv in breskev.
Ce hočemo ohraniti živila dolgo sveža jih moramo spravljati v prostore z zelo n.zko temperaturo, n žjo kakor je temperatura. pri kateri zmrznejo. Pusto meso, ki naj ostane leto dni vžitno, je treba spraviti pri temperaturi — 15 stopinj, mastno pa pri temperaturi — 18°. Umetno zmrzn;ene r be shranimo pri temperaturi — 18 do — 25° Tudi sadje in sočivje se drži dobro in dcigo. če ga shranimo pri tako nizkih temperaturah. Vse to pa seveda ni mogoče brez hladilnic Za široke sloje prebivalstva tako shranjevanje živ 1 zaenkrat še ne pr.haja v poštev. ker ljudje hladilnic nimajo.
Drsfne zanfn!ivrsti
Turški dr'avn;k? si bndo porezali brade.
Egiptovski časopis »El Ahron« por čn. di so na predlog turškega državnega predsednika Izmeta I en ja sk'?nili. da si beda vsi urški min r-tri in vi oki državni uradniK« orezali brade. Vas iz ledene'dobe na Isch-i. Nn Tsrhii odkril: nedavno vas iz ledene dobe N-i--e'.b;na je ležila -a »kalih pri Ca ti«rl!onu •Jajdbe. k prlč-io o tej naFo'bm\ sest j< -» raznega orožja, orodja te;
'TUVŠČ.
ie
ostankov
$22$ snvlm fcrafomjfisr
Nova raz snavanja ognjen.ka Kii.mm-džarc so spravili na dan preseneti;;ve ugotovitve V kratkem se namreč obeta novo bruhanje tega og jeniki Neki razsko>va!ec se je mudii s svojim; p močniki, dvema vos koma in štirimi nesači dva dni na vrhu Kilimandžora Prodrli so 120 m globoko v žrelo Vročina je oila v žrelu že precej huda vendar pa še znosna. Vse kamenje je bilo vroče, kar priča, da se pripravlja n vo bruhanje ognjenika Ozračie je bilo nas:če.o z žveplom, prodirajoč-h iz razpok.
Leta 1900 je bil na vrhu K;liman3žara nemški raz skovalec dr. Hans Ma'er. ki je pa ugotovil, da ni bilo o plinih in d mu ah smrr-du po žveplu nikjer duha ne ^uha Vse kože. da so nastale velike izpremembe v notronj st; ognjenika in da se torej pripravka n v izbiuh Raziskovale1 n:so mog'i ostati dolgo V žrelu ker je b la prehudi vroči a in tudi dihanje je bilo zelo težko Morali eo se kmalu umakniti, sicer bi se bili zaduš li Ognj?n:k K limm lžar: je m j-višja afr ška gora. Visok je 4650 m in im* dva grebena, zvezana z 10 km dolgim steblom. na katerem je 5 manjših grebenov.
pr?c:ct !222il SsTilo in 0akaie!!tJ
Ze^zn^ški promet med bolgarsko in ru-mimsko ore?tol>o se bo odslej r?zv:ial zopet normalno Donava ie namreč že več tednov brez ledu tako da ie bil lahko obnovljen 'udi pormet s Brodom med bol-S*>rck:m don=w«k!m nrista^:*čem Ruše in rumun^Vm nr^rvSčem Giurgiu.
Svajsvrctss
Madžarski prosvetni nr-.Jtei p dal po-ou lo za zgraJitev svojevrstnega muzej- v cJut.imptštx. Poslopja novega muzeja tedo točne kopije vsen pornen.cnejših arhitektonskih ustvaritev iz vseh Kr.jev d.žavo, obsegajoče tipične stanovanjske h;še. lesene ceikve itd Ti objekti pa ne bedo učinkovali samo po svoji zunanjosti, temveč dobo v njih tudi stanovanjski in drujri prostori, kjer se bodo izvrševale stare m d-žarske domače obrti. Mnogo prostora bo zavzemalo zlasti lončarstvo, izdelovan e narodnih noš in Iruge p noge ume Ln os.i. Istočasno se bo začel uresničevati že d v-no zasnovani načrt, ureditev Narodnega parka ob Blatnem jezeiu. V ta namen je določen polotok Tihr.v, r.a katerem fc> stal ta muzej. V njem bodo shranjene najvažnejše najdbe iz rimskih čaaov. Za drugo muzejsko gradivo skrbi budimpešlm-ski Narodni muzej, ki ima že toHko p e i-metov, da pol lastno streho	več pro-
stora za nje Z?to je vodstvo muzeja veselo. da bodo dobili njegovi zakladi p.i-meren prostor.
V3ja:J:o zavarovanje v Turčiji
Posebna komisija turškega vojnega ministrstva proučuje v Ankaij vprašanje zavarovanja v vojski. Pripravlja se cšnutck zakona o vojaškem zovarovrnju. Lastnki, vojašk1 uradn k, in vojaki naj bi bili zavarovani za primer smiti in soortj v m:r ena in vojnem času Zavarovance bi obsfgaia tudi nj hove svcjce.
uskarmuja. Fran Jerim — Za inserauu del je odgovoi en. Ljubo mu Volčič — Vaj v LjuUjani