s
1
cinski poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gosrx>dinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841.
Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, L IV. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA6
Cona obrti in male industrije v Trzinu:
RAZVOJ TERJA CONO...
Predlog za izdelavo sprememb in dopolnitev obstoječega družbenega plana 1981-85 (v njem je bilo več predlogov za spremembo veljavnega družbenega plana) je prinesel tudi predlog spremembe, da se območje med mejo stanovanjske gradnje Trzin-Mlake, cesto Ljubljana-Maribor in občinsko mejo Domžale-Bežigrad, nameni za gradnjo delavnic in poslovnih prostorov obrti in male industrije domžalske občine. To področje v predhodnem dokumentu ni bilo ovrednoteno niti ustrezno geodetsko izmerjeno.
Razlog za to spremembo družbenega plana je gotovo v potrebi in pobudi nosilcev obrti. Obrtnega združenja Domžale in nekaterih družbenih organizacij, da se te površine pridobijo za ustrezno obrtno pozidavo, gradnjo delavnic, poslovnih površin in tudi stanovanjskih objektov za tiste, ki bodo uporabljali poslovne prostore.
Ker je upravni organ tj. Komite za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja dolžan zagotoviti zainteresiranim možnim uporabnikom ustrezne zazidalne površine, je bila optimalna možnost zagotovitve teh površin prav na omenjenem trzinskem območju. Tod je bila že sicer zaradi neperspektivnih kmetijskih možnosti (slaba kvaliteta zemljišča za kmetijsko rabo) predvidena z ustrezno študijo projekta „Ljubljana 2000" stanovanjska pozidava večjih razsežnosti. Domžalčani smo gradnjo t. i. obrtne cone sicer načrtovali v Jaršah, kjer pa se je času kategorizacije kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom pokazala potreba po ohranjanju kvalitetnega kmetijskega zemljišča za kmetijsko izrabo.
Kljub vsemu pa je vendarle mnogo pomislekov in dilem. Ena od teh je, kako zaščititi okolje pred motečimi vplivi proizvodnje, kako zagotoviti čim obsežnejša zelena pljuča v bližini živečim Trzincem, da bi bil zeleni pas med stanovanjsko pozidavo in obrtno cono čim večji.
Ob tem se kažejo še dileme komunalnih voda in napeljav, ki bi morale biti nove oz. samostojne. Nov zazidalni načrt oz. gradnja poslovnih prostorov obrti in male industrije ne bodo smele poslabšati komunalne oskrbe Trzina, poslabšanje življenjskih pogojev itd. Ker možnih lokacij take pozidave za obrtno dejavnost ni na pretek, bo trzinska varijanta v končni fazi verjetno tud, uresničena. Vse ostalo pa bo morala doreči široka javna razprava, v katero se Trzinci že vključujejo. Brojan
Komunisti na programski konferenci OK ZKS -delo po skupinah:_______
Celovito o področjih
Opredelitev, za katero so se letos odločili delegati 85 osnovnih organizacij, člani občinskega komiteja in zadolženi po skupinah za teren, da na programski seji OK ZKS delajo v centralnem delu po skupinah, se je pokazala kot uspešna. Ne le da je bila v treh skupinah dosežena večja množičnost v razpravah, kot bi bila sicer, omogočeno je bilo tudi orisati posamezno področje partijskega dela bolj celovito. Način dela po skupinah je ob dobrem vodstvu pripravah na delo po skupinah in dobrih konkretnih izhodiščnih referatih omogočil, da so vsa obravnavana področja v orisu problematike in projekcije za delo vnaprej, delegati dorekli mnogo bolje kot bi jih sicer, saj so jih po skupinah lahko tudi v podrobnostih.
Kot je ocenil izvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec, je bilo v plenarnem delu konference spregovorjeno o partijskih problemih bolj na splošno, z vso konkretizacijo pa so delegati piobleme o&rtoli v skupinskem delu. M-
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Na Plenarnem delu programske konference so domžalski komunisti spregovorili o minulem delu, oh koncu pa prv tako na »plenarnem« spregovorili o nalogah, ki jih še čakajo.
Delo po komisijah so komunisti ocenili kot zelo uspešno, saj je moč zagotoviti več dobrih strani tako organiziranih razprav.
PROGRAMSKA KONFERENCA DOMŽALSKIH KOMUNISTOV:
Poglobljeno o konkretnem
Domžalski komunisti so opravili 22. marca 1985 programsko konferenco občinske organizacije ZKS v dvorani Biotehnične šole v Grobljah, na tem letnem pregledu deia in načrtovanju aktivnosti za naprej sta bila navzoča tudi izvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec in članica C K ZKS H eda Škerbic. Letos so delo programske konference zastavili v plenarnem delu, kasneje pa v skupinah za politični sistem, družbenoekonomske odnose in v skupini za idejno in kakovostno krepitev ZK.
Uvodno poročilo na programski seji je podal predsednik predsedstva OK ZKS Domžale Lado Škrjanec. Ob pregledu dela občinskega komiteja, predsedstva in komisij je ugotovil, da lahko tudi na podlagi dela ■osnovnih organizacij domžalski komunisti potegnejo oceno o utrditvi privrženosti komunistov programu Z K. Tudi komunisti domžalske občine ugotavljajo, da je vse preveč deklaracij, premalo pa takih sklepov, ki so sposobni za takojšnje uresničitev in življenje.
zastavili to, da zaživijo sveti ZK v krajevnih skupnostih. Za uresničitev te naloge sp odgovorni komunisti osnovnih organizacij, ki delajo na območju posameznih krajevnih skupnosti. Prav tako bodo v večji meri poskrbeli za večjo kadrovsko funkcijo osnovnih organizacij. Pri tem so poudarili, da bodo v večji meri uveljavili v kadrovski politiki dokazano uspešnost pri delu. Pregledali bodo tudi odgovornost komunistov za delovanje mladih, saj bodo v občini prav delu ZSMS posvetili več pozornosti. Poleg omenjenega nameravajo vzpodbuditi k delu aktiv ZK neposrednih proizvajalcev, ki doslej skoraj ni deloval.
Delegatskemu sistemu, ki je drag, če ni hkrati tudi učinkovit, so domžalski komunisti posvetili veliko pozornosti. V njem je preveč administrativnih ukrepov, ki čedalje bolj zmanjšujejo vlogo delegata.
Delegatskemu sistemu in njegovi krepitvi se v občini Domžale na vseh nivojih posvetili veliko pozornosti. Iskali so in še iščejo oblike in metode, kako vzpodbuditi in animirati delegata, da s svojo ustavno vlogo in vlogo zakona o združenem delu uveljavlja in doseže svoje poslanstvo. Delegati se v občinskem merilu često oglašajo, s pobudami in predlogi spreminjajo in uravnavajo tok dogajanj. Ne zadovoljujejo se z vsemi zadevami in ne sprejmejo vsakega poročila. Tako so tudi v predsedstvu OK ZK in delegati ZK za družbenopolitični zbor zavrnili poročila SIS in .zahtevali bolj poglobljeno obravnavo problematike in predhodno razpravo v OZD in KS.
Kar zadeva gospodarjenje, pa domžalsko občino ilustrirajo tile podatki.
Fizični obseg proizvodnje je na ravni fizičnega obsega v enakem obdobju lani. Fizični obseg zalog je manjši kot je bil lani tačas, prodaja se je povečala. Kar zadeva izvoz je indeksna ponazoritev v številki 95, manjši je tudi uvoz. Gospodarski rezultati so v celoti gledano dobri, saj komunisti ocenjujejo, da se je bistveno izboljšala materialna osnova dela.
Komunisti so dali vse priznanje delavcem v organizacijah združenega
dela, pravilni politiki in uravnanosti izvršnega sveta ter odboru gospodarske zbornice, ki so v dobršni meri prispevali k uspehom, ki so v skupnem dohodku nad slovenskim povprečjem, posamezne organizacije pa na vrhu grupacije in v SOZD. Z zadovoljstvom v Domžalah ugotavljajo, da v občini nimajo večjih zgubašev. Edini temeljni organizaciji, ki beležita izgubo, sta SGB Beton - 19.570.000 in Papirnica TOZD Bistrakarton - 70.372.000. Z manj zadovoljstva pa še ugotavljajo, da osebni dohodki povsod še niso na zadovoljivi višini. Še vedno lahko beležijo (podatki iz preteklega meseca), da jc v občini v industriji 29 zaposlenih, ki prejemajo manjši osebnih dohodek od 17.250 din in poleg tega kar 65, ki prejemajo manjši osebni dohodek od 20.000 din mesečno.
V negospodarstvu je z OD pod 17.250 din 25 delavcev, pod 20.000 din pa 59 delavcev. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je v občini poleg teh delavcev kar dobra polovica upokojencev z minimalno pokojnino, lahko s skrbjo gledamo na življenjski standard dokajšnjega števila občanov.
Delo v skupinah je pomenilo vsebinsko obogatitev programske konference, saj so komunisti mogli v več skupinah detajlneje spregovoriti o perečih -»vprašanjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega položaja.
V skupini za idejno in kadrovsko krepitev ZK so si kot temeljno nalogo
Lado Škrjanec, predsednik OK ZKS Domžale je v uvodnem referatu programske konference OK /KS strnil oceno dela domžalskih komunistov in začrtal naloge za naprej.
Premalo pozornosti so v preteklosti posvetili uresničevanju sklepov in stališč, kar zadeva način družbenopolitičnega delovanja v občini pa so ocenili, da so vse prevečkrat o istih stvareh na več nivojih govorili - isti ljudje, ob tem pa vsaka DPO k problemom ni pridala stališča, ki ga speci-fika delovanja vsake DPO terja.
V skupini za družbenoekonomske odnose so poudarili nujnost stabilnejših ukrepov, saj nenehno spreminjanje ukrepov v bistveni meri doprinaša k rezultatom poslovanja.
Tak primer so zunanjetrgovinski predpisi, kjer so stimulacije za izvoz iz leta v leto manjše, ukinjajo pa pravilo ma tiste določbe, ki so ugodne za izvoznike. Posebno pereča je veliko administratiranja pri izvozno-uvoznih poslih, težave izvoznikov pa so še druge. Brojan
„PLA1
PLANERJI NA PLAN"
Iz dela organov OK SZDL
Izmed vrste nalog, ki so trenutno najaktualnejše za vse organe in organizacije v temeljnih okoljih zopet izdvajamo dve: evidentiranje možnih kandidatov za delegate v pripravah na volitve v letu 1986 ter priprave srednjeročnih planskih dokumentov.
Posvet
Tako je bilo na posvetu s predsedniki KK SZDL, katerega so se udeležili tudi referenti krajevnih uradov, ugotovljeno, da smo s potekom evidentiranja v KS lahko zadovoljnji, saj so se v glavnem vse KS vključile v postopke in v njih ocenile dosedanje delo delegatov in izmed njih tudi evidentirale nove, ki so se jim pridružili še novoevidentirani. Žal pa ne moremo biti zadovoljni s potekom priprave ustreznih planskih dokumentov, s katerih pripravo večine KS kasni. Tako je bilo ugotovljeno, da ustrezen organ v občini ni prejel skoraj nobenih dokumentov iz posameznih KS, čeprav so bili nosilci planiranja na vse postopke in dokumente pravočasno opozorjeni, bili so vabljeni na posvete, dobili ustrezne pripomočke. Ob tem pa je bilo tudi ugotovljeno, da vrsta KS le pripravlja planske dokumente, da so bile sprejete ocene realizacije dosedanjih pla-
nov in usmeritev za naprej, da pa s tem v primerni obliki ne seznanjajo ustrezne službe, ki v okviru občine koordinira vso dejavnost na področju planiranja. Tako je glavna naloga nosilcev planiranja v KS, da najkasneje do konca marca posredujejo elemente za pripravo samoupravnih aktov za to področje, v katerih bodo zajete resnične potrebe slehernega temeljnega okolja, usklajene z realnimi finančnimi možnostmi vseh, ki bodo pri uresničevanju teh planov sodelovali.
Gospodarimo — dobro, bomo še bolje?
Predsedstvo OK SZDL je obravnavalo program aktivnosti za uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale v letu 1985, v katerem je posebna skrb namenjena zlasti naslednjim področjem:
proizvodnje in preskrbe, - ekonomskih odnosov s tujino.
- malega gospodarstva,
- družbenih dejavnosti.
Ob tem je ocenilo tudi rezultate gospodarjenja v prvih letošnjih mesecih v primerjavi z lanskimi in ugotovilo, da so ugodni, kar je zasluga vseh delovnih ljudi, da pa bo še več skrbi potrebno nameniti tudi predvidenim spremembam zakonodaje, ki znajo še kako vplivati na nadaljnjo krepitev gospodarstva.
Predsedstvo je sprejelo tudi informacijo o pripravah na volitve, ki so v polnem teku ter predlagalo, da bo skupna seja predsedstev OK SZDL in OS ZSS, na kateri bomo ocenili rezultate gospodarjenja v preteklem letu in priprave na volitve, v začetku meseca aprila.
Vlak bratstva in enotnosti 86
V naši občini je blizu 30 ljudi, ki so bili med vojno izgnani v Srbijo in tam v sožitju z domačini preživeli najtežje dni. Letos jih bodo zopet obiskali, zato vse izgnance pozivamo, da v skladu s sprejetimi dogovori pravočasno oddajo svoje prijave in si zagotovijo vabila svojih gostiteljev ter na tak način omogočijo, da bodo vse aktivnosti v redu potekale.
Priznanja OF
Sestala se je tudi žirija OF, ki je obravnavala predlog za občinska pre-znanja OF. Glede na to, da v letošnjem letu praznujemo 40-letnico osvoboditve se je odločila, da število priznanj, ki bodo ,podeljena v letošnjem letu, poveča, ter na tak način tudi obeleži letošnje jubilejno leto. Pripravila je tudi osnovni predlog, o katerem se bodo izrekle vse krajevne konference ter koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, svoje mnenje pa bo oblikovalo tudi predsedstvo OK SZDL Domžale.
Podpora gradnji objektov malih hidroelektrarn do 36 K V A:
Zasebne elektrarne?
Energetska kriza, ki se je pojavila v drugi polovici leta 1983, je ponovno opozorila, da je celotna Jugoslavija zaostala v razvoju na energetskem področju, ki se ne da enostavno in hitro premostiti.
Pri tem se je vzbudila zamisel, da bi istočasno s pospešenim tempom gradnje velikih hidroenergetskih objektov, začeli graditi tudi takozvane male hidroelektrarne, večinoma pa že predčasno opuščenih vodnih zajetjih.
To bi bili mali hidroenergetski objekti jakosti 10 K V do največ 200 KV. Začeli smo delati na tem, da se poenostavijo že obstoječi predpisi za pridobitev potrebne dokumentacije in da se poenostavijo tudi postopki ter spravijo v okvire, ki bi bili primerni za gradnjo tako malih zmogljivosti. Prizadevanja so, da tudi proizvodnjo malih hidroelektrarn vključimo v nizkonapetostno omrežje po določeni ceni 40 % od prodajne cene.
Predvidevajo, da bi bila večina malih hidroelektrarn v lasti takozvanih zadrug (ni pa pogoj). Člani take zadruge bi giadili objekte z lastnimi investicijskimi sredstvi. Zato bi tudi obratovanje potekalo na zadm/ni 08IK>vi, ko bi bil vsak član take zadruge udeležen pri dohodku od prodanih KW distribucijski mreži, sorazmerno z vloženimi investicijami posameznega člana.
Po tem predlogu bi obstojali tudi elektroenergetski objekti, kateri bi bili v popolnoma zasebni lastnini. Tudi ti bi se lahko vključevali v nizko napetostno omrežje pod enakimi pogoji. Lastniki ali solastniki, ki bi oddajali vso proizvodnjo električne energije v nizkonapetostno omrežje, bi dobivali zase potrebno električno energijo po običajni poti kot vsi uporabniki, po splošno določeni ceni. Prednost takega postopka bi bila v tem, da distribucijska mreža ne bi bila dodatno obremenjena s podrobnim obračunavanjem, koliko bi posamezni lastnik porabil zase in koliko viška bi oddal v omrežje. V vsakem primeru bi imel /ase na voljo potrebne količine električne energije kot v primeru upadanja vode ali okvare v mali hidroelektrarni.
Lokacije za gradnjo" malih hidroelektrarn  so glede  višine vodnega
padca ter razpoložljive količine vode zelo različne. Tako je višina koristnega padca neomejena, medtem ko pridejo večje količine vode v poštev samo pri zelo nizkih vodnih padcih, ki ne pridejo v poštev za večje energetske objekte.
Vabimo zainteresirane občane, da prijavijo svoj interes (če se za to zanimajo) na Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja pri SO Domžale. Na podlagi tega bo steklo preko začetnega sestanka delo, da tudi v naši občini pridobimo v dogledne m času male hidroelektrarne.
I    USPOSABLJANJE ENOT TERITORIALNE OBRAMBE
I Odlično — enota TO
1 Mateja Blejca-Matevža! 1
Program usposabljanja enot teritorialne obrambe v naši občini, ki je bil sprejet v začetku lanskega leta, je temeljil na izkušnjah iz preteklih let in usmeritvah nadrejenih poveljstev teritorialne obrambe. V izvajanje programa so bili vključeni pripadniki enot iz občine Domžale in, v okviru skupnega usposabljanja, tudi pripadniki enot kamniške občine.
V preteklem letu je bila največja pozornost posvečena usposabljanju posameznikov — specialistov v enotah, poveljstev in štabov. Ena enota Matije Blejca — Matevža je sredi leta bila na večdnevnem usposabljanju, razen tega pa so pripadniki TO v skladu s sprejetim programom imeli tudi več dvo- in enodnevnih usposabljanj ter priprav.
V okviru delovanja enot teritorialne obrambe je potrebno omeniti tudi vrsto drugih aktivnosti kot na primer: redne sestanke aktivov Zveze komunistov, mladinskih aktivov, delovne sestanke poveljstev enot, športna tekmovanja idr.
Del pripadnikov enot TO se je v preteklem letu usposabljal tudi na strokovnih — vojaških tečajih in seminarjih ter se usposobil za opravljanje funkcionalnih dolžnosti v enotah. Razen tega se je nekaj pripadnikov udeležilo tudi daljšega usposabljanja v šolskih centrih J L A.
Ko so poveljstva enota in občinski štab TO v začetku letošnjega leta ocenjevali izvajanje zastavljenega programa v preteklem letu, so ugotovili, da je bil dosežen precejšen napredek pri S gradnji borbene in moralne pripravljenosti vseh struktur in enot teritorialne obrambe v občini. Pri tej oceni ne moremo mimo pomembnega prispevka, ki je rezultat uspešnega sodelovanja s komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih in komitejem ter svetom za SLO in DS občine Domžale.
Izkušnje, pridobljene v letu 1984 so bogate. Pokazale so, da so bile začrtane usmeritve pravilne in da so rezultati usposabljanja dobri. Pokazale pa so se tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v tem in v naslednjih letih odpraviti. Taka je bila tudi ocena generalne inšpekcije JLA, ki je v preteklem letu med drugimi preverjala tudi delovanje in usposobljenost enot teritorialne obrambe v občini Domžale ter na podlagi svojih ugotovitev dala nekatere konkretne predloge štabu TO in najvišjim organom v občini.
Pri oceni uresničevanja programa usposabljanja enot moramo povedati tudi to, da je bilo prav večdnevno usposabljanje enot Matije Blejca — Matevža deležno visoke ocene, zaradi samostojno in p brezhibno opravljenih nalog, predvidenih s ciljem usposabljanja. Prav ta enota je v okviru tekmovanja za najboljšo enoto TO v pokrajini prejela priznanje: pohvalo nadrejenega poveljstva TO. Enota, ki ji poveljuje Igor Mlakar pa je prejela prehodno zastavico H — kot najboljša enota TO v pokrajini. ~
Tudi letošnje leto bo ' izrazito delovno. Kljub težkim gospodarskim razmeram se bo nadaljevalo usposabljanje vseh enot in struktur teritorialne obrambe ter posodabljanje enot z opremo. Posebna skrb pa bo posvečena krepitvi vojaške discipline in tovariških odnosov ter odpravljanju organizacijskih pomanjkljivosti. §| Pripadniki enot teritorialne obrambe se zavedamo, da moram racionalno, vestno in strokovno ravnati s sredstvi, ki so nam zaupana, saj so to naša sredstva, ki jih združujemo iz svojega dela v |§ organizacijah združenega dela za krepitev obrambne moči naše skupnosti.
S. N.
I
Prijeten dan pri prijateljih v Švici
l i i l i l l l
POSEBNO ZANIMIVO ZA TRZINCE . . .
Občane obveščamo, da od 8. marca 1985 dalje poteka javna razgrnitev zazidalnega načrta TRZIN — MLAKE za VRSTNE HIŠE OB POTOKU (projekt štev. 1394, izdelano februarja 1985 na BIRO-ju 71 Domžale), ki bo trajala 30 dni.
Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu krajevne skupnosti TRZIN in na Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja občine Domžale.
Delovne organizacije, krajevna skupnost in občani v času razgrnitve lahko oddajo svoje pripombe na kraju razgrnitve
INDOK CENTER
I I I I I I 1
Občinska konferenca SZDL je v času od 22.3. do 24.3.1985 v okviru sodelovanja s slovenskim društvom „Slovenija" iz Ru tija v Švici organizirala obisk pri naših zdomcih. Društvo je namreč priredilo vsakoletni kegljaški ples, kjer je zazvenela domača glasba ansambla Tineta Stareta, ki je naše prijatelje razveseljevala do zgodnjih jutranjih ur.
Spremljevalci ansambla in delegacij družbenopolitičnih organizacij so bili tokrat tudi učenci in nekaj učiteljic z osnovne šola Šlandrove brigade Domžale. Šola je namreč pred tremi leti navezala stike s slovensko dopolnilno šolo v Rappersvvilu. Doslej so učenci te šole in še dveh drugih oddelkov (Luzern in Zurich) dvakrat obiskali Domžale, kjer so jih učenci naše šole, še posebno pa njihovi starši, izredno gostoljubno sprejeli.
Zadnjega obiska se je udeležilo 19 otrok, devet gostiteljev iz Domžal pa jc tokrat obisk vrnilo. Izbrali smo tiste, ki so goste iz Švice že dvakrat sprejeli in učence iz višjih razredov, ki bi lažje zmogli nekoliko napornejšo vožnjo z avtobusom. Prav tako pa obiska niso vrnili učenci, ki so sprejeli učence iz oddelka šole v Ziirichu, ker z njihovimi starši zaradi kratkega časa za organizacijo (teden dni) nismo mogli priti v stik.
Učenci slovenske dopolnilne šole to pred plesom pripravili kratko proslavo. Prej že razigrani zdomci so zbrano prisluhnili doživljanjem svojih otrok na zadnjem srečanju v Domžalah. Opisovali so lepo sloven-
sko pokrajino, spominjali so se Bleda, Postojnske jame, Lipice, vsi pa so omenjali svoje prijatelje, katere tudi v novi domovini večkrat pogrešajo. Mi v dvorani smo lahko z velikim veseljem spoznali, da jc jezik teh otrok boljši kot ob zadnjem srečanju, nekatere le še naglas izda, nekatere morda napačno rabljen sklon. To nam daje novih spodbud, da naša srečanja še naprej načrtujemo.
Naši gostitelji so prisrčno pozdravili goste iz Domžal in vsem izročili spominska darila. Predstavniki osnovne šole Slandrovc brigade smo v nadaljevanju vsem v dvorani izrazili zahvalo in ponos, da v novi domovini ohranjajo slovenski jezik, in ga čeprav
nekateri le Švicarski državljani s tako ljubeznijo prenašajo tudi na svoje otroke, ki jim je Švica rojstna domovina. Izročili smo jim del slovenske domovine, upodobljen na slikah naše uspešne učiteljice likovnega pouka Ide Rebula. Ob pogledu na rosne oči naših prijateljev v dvorani, smo lahko spoznali, da smo darila pravilno izbrali. Obenem smo izrazili zahvalo učiteljici Mariji Martelane in predstavnici staršev, ki v tujini opravljata neprecenljivo delo za ohranjanje slovenskega jezika.
Noč, ki smo jo prepletali v družbi naših zdomcev, je bila kialka, saj je bila vsebina ta pogovore neizčrpna. Vsi Otroci so z velikim navdušenjem zagotavljali, da bodo počitnice preživljali skupaj; v Švici ali v Sloveniji. Obžalovali so prekratko bivanje pri svojih prijateljih, saj skoraj ni bilo časa za prijeten klepet. Ganjeni so odhajali na avtobus in kljub dolgi vožnji niso kazali utrujenosti. Vtisi zadnjih doživetij so bili močnejši od nje.
Domovino naših prijateljev smo zapuščali s prepričanjem, da našim ljudem sodelovanji' z domovino zares veliko pomeni. Spoznali smo. da jih jc nova domovina sicer sprejela, a čustveno hladno okolje jim kljub temu ne daje popolnega notranjega zadovoljstva. Po tem srečanju pa smo skupaj s prijatelji iz Švice ugotavljali, da M obojestranska srečanja otrok ena najpomembnejših oblik sodelovanja z zdomci. Prav zato pričakujemo, da se bomo z našimi gostitelji kmalu zopet srečali in preživeli prijeten teden v Domžalah ali na njihovih domovih v Švici.
Jožica PO LAN C
1
i
i
i
i
■
i
i
■
i
V sfc/ac/i/ s Pravilnikom o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega sklada namenjenimi za graditev stanovanj udeležencev NOV občine Domžale in s sklepom Odbora za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale ter zaradi racionalnejše in smoternejše razdelitve sredstev namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOV občine Domžale je Komisija za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Domžale na seji dne, 21.3.1985 sprejela, naslednji SKLEP
1. Zainteresirani upravičenci do posojil za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanj ali stanovanjske Hiše naj do 30.4.1985 oddajo vloge na Skupščino občine Domžale, Komisijo za zadeve borcev in invalidov.
2. Odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti je planiral v letu 1985 sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV v višini 3.500 .000,- din.
3. Upravičenci do posojila so udeleženci NO V, ki stalno bivajo na območju občine Domžale, predvojni člani KPS, predvojni revolucionarji, udeleženci španske državljanske vojne, nosilci „Partizanske spomenice 1941" narodni heroji, aktivni udeleženci NO V, ki imajo šteto posebno dobo v dvojnem trajanju, vdove in starši padlih in po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, vojaški vojni invalidi, otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, če so za pridobitno delo nesposobni.
4. Pri ugotavljanju vrstnega reda za določanje višine posojila se upošteva:
— čas udeležbe v revolucionarnem gibanju pred vojno in udeležbo v NO V,
— stopnjo invalidnosti, če je prosilec vojaški vojni invalid,
- da predlagatelj nima stanovanja ali da je v podnajemniškem ali sostanovalskem odnosu,
— higiensko neustreznem stanovanju,
-zdravstveno stanje prosilca in zdravstveno stanje njegovih ožjih družinskih članov,
- premoženjske razmere prosilca in njegove družine,
— čas bivanja na območju občine Domžale,
- smiselna uporaba pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale, št. 16/82),
- višino že odobrenih kreditov.
5. K vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 3. točke tega sklepa.
6. Komisija za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Domžale bo obravnavala vloge, izvršila oglede na terenu in pripravila predlog dodelitve kreditov.
7. Vloge prispele po 30.4.1985 komisija ne bo upoštevala.
Predsednik komisije: Anton KOS
I   V RAZMIŠLJANJE:
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
Ljubljana
Izvršni odbor Zveze društev upokojencev v občini Domžale je na današnji razširjeni seji razpravljal o gmotnem položaju upokojencev v zvezi z nenehnimi podražitvami osnovnih življenjskih stroškov in neustreznim usklajevanjem pokojnin, kar povzroča znatno upadanje realne vrednosti pokojnin.
Ne moremo razumeti stališč republiških družbenih dejavnikov v Sloveniji, ki vztrajajo, naj se tudi letos pokojnine usklajujejo na ravni I. 1984, to je le za 50 %, namesto 75 %, kakor je bilo sprejeto že v letu 1983 z zveznim, oziroma republiškim zakonom in statutom SPIS v SRS. Ob takem stališču ne vidimo možnosti, da bi bilo mogoče pokojnine uskladiti v letu 1985 za 100% z rastjo OD.
Gmotni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami,' in teh je 50 %, ki prejemajo cca. 15.000 din mesečno, narekuje hitro ukrepanje. Posebno so prizadeti tisti, ki bivajo v družbenih stanovanjih, posebno v stanovanjskih blokih.
Znano je, da bodo v drugih republikah s 1. aprilom uskladili pokojnine tako, kot je bilo dogovorjeno v SR Sloveniji.
Pričakujemo, da bo naslov resno razmisli/ o naših stališčih in na prihodnji seji skupnosti našel ustrezno rešitev pereče problematike naših upokojencev.
S tovariškim pozdravom/
Zveza društev upokojencev občine Domžale
Naša anketa:
TRGOVCI O ODTUJEVANJU
..Odtujevanju" pravzaprav že od vsega začetka pravimo po domače tatvina. V današnjih časih smo si za prilastitev tistega, kar ni naše, izmislili tudi nekaj drugih besed, s katerimi skušamo povedati isto: izposoditi si za določeno dobo, pljuniti, ukrasti, mazniti, zabrati, besed z isto pomensko vsebino pa je še več. Glede na to, da je mnogokrat slišati o tatvinah v trgovinah, sva s fotografom Vili jem obiskala nekaj Špecerijskih trgovin. Tole so povedale trgovke, ki so ob priliki najinega obiska „bedele" nad posameznimi trgovinami.
Marjana Grošelj, izmeno vodja v samopostrežni trgovini Bistica, Radomlje:
. Tatvin resda nismo odkrili mnogo, smo pa odkrili nekaj takih, za katere niti slučajno ne bi posumili, da bodo kdaj med „odtujevalci" družbenega blaga. Vsi zaposleni seveda budno pazimo in teči smem, da skoraj vsakega opazim. Žal je mnogo tatvin med otroki, res je pa tudi, da jemljejo le slaščice, kar pa odraslih seveda ni primer.
Breda Prelovšek, izmenovodja samopostrežne   trgovine Napredek
„Količevo":
V trgovini delam že 7 let in seveda sem v tem času v delu s strankami že marsikaj doživela. Moram sicer ugotoviti, da zadnje 3 mesece sicer to ni primer, vendar se je pa prej dogajalo, da so izginjale s polic neplačane steklenice žganih pijač, cigaret, kave. Od devetero delavk seveda vse pazimo, vendar so tatvine v naši trgovini znotraj takoimenovane „normale" . Včasih ujamemo otroke pri tatvini čokolade, bonbonov, keksov.
Marija Kolar, poslovodja prehrambene etaže TOZD Opremo tehna Domžale, Veleblagovnica:
Tatvin imamo v trgovini sorazmerno precej, včasih dnevno celo 2-3 tatvine. Zgodilo se je v prednovoletnih dneh, ko so ljudje bolj „velikih oči", da smo morali spuščati v trgovino samo skupine, drugače bi bila družbena škoda zaradi. tatvin večja. V trgovini je v dveh izmenah 24 zaposlenih, vsi pa budno pazimo na to, da tatvino ugotovimo. Mnogokrat pride do neprijetnih situacij, ko strankam dokažemo tatvino ali ko stranki, ki je že kradla, tatvine ne. moremo dokazati. To ti je ogorčenosti!
Anica Mark o t ič. izmenovodja Marke t Emona Vir:
Tatvin oziroma tatov dobimo malo, s tem pa ni rečeno, da jih ni še več. Otroci kradejo še največ. In sicer slaščice, kekse, Eurokrem . . . Personala je skupaj z onim v bifeju zaposleno 15, vsi pa se trudimo, da bi družbeno premoženje kar najbolj zavarovali. Sicer nas pa šef na to tudi stalno opozarja. Spominjam pa se, da smo pred leti dobili tatu, kije ukradel v trgovini za 5.000 din stvari.
Milena Kovač, blagajnik-prodajalec v samopostrežni trgovini Napredek, Veljka Vlahoviča:
8-9 nas* dela v izmeni in seveda je naša dolžnost, da na stvari pazimo. Trudimo se biti vljudni, vendar verjemite, človek je s takšnim, ki se odloči za tatvino, težko vljuden. Rekla bi, da gre v trgovini za male in velike kraje. Male je težko zalotiti, velikih pa ni mnogo. Otroci so problem, saj odprejo škatlo keksov, vzamejo pest peciva in seveda takšne škatle ni več mogoče prodati. Enako je s čokolado ...
Kari Gorta, namestnik poslovodja samopostrežne trgovine Rača Domžale:
Tatvin v naši trgovini ni veliko. Mislim, da je to resnica, saj tudi podatki poslovanja kažejo, da smo povsem znotraj „normale", če je sploh možno tatvine ločiti do kod je raven in količina ukradenih predmetov sploh še normalna. Tatvin pri nas je največ pri mesninah, ker nimamo dobro urejenega poslovanja z bloki, nekaj jih je pri pijači, ribah, kar gre v malho ali žep. Moram reči, da smo zadnjo večjo krajo oz. tatvino ugotovili pred 3 meseci. Foto: V.Majhenič Tekst: M.Brojan
Iz naših
krajevnih
skupnosti
DOB
Osnovno vodilo vseh nosilcev planiranja v krajevni skupnosti Dob je bilo, da v smernicah za izdelavo osnutka družbenega plana KS za naslednje srednjeročno obdobje zajamejo vse že dogovorjene naloge oz. investicije, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev doslej niso bile realizirane.
Tako bodo posebno skrb namenili zlasti realizaciji naslednjih nalog:
- dokončni ureditvi preskrbe s pitno vodo in električno energijo v krajevni skupnosti,
- izgradnji kanalizacije v Dobu, pri čemer bo potrebno veliko sodelovanje vseh interesentov, saj bo ta investicija lahko v celoti realizirana le ob izglas^/anju novega samoprispevka,
- urejanju cest v vasi Dob,
- postopnemu urejanju javne razsvetljave.
Če lahko zapišemo, da bo pri teh nalogah odločilnega pomena sodelovanje zlasti občanov tega območja, pa bo razreševanje naslednjih problemov zahtevalo sodelovanje širše družbenopolitične skupnosti:
- ureditev zvezne ceste, pri kateri je že zagotovljeno sodelovanje Cestnega podjetja in SKIS, o tej problematiki smo že večkrat pisali, njena rešitev pa bi obenem pomenila tudi zagotovitev večje prometne varnosti. V tem sklopu naj bi dokončno uredili tudi obe avtobusni postajališči.
- v letu 1986 poteče pogodba o koriščenju odlagališča smeti, za katerega je potrebno v prostorskem planu določiti novo namembnost in za njegovo ureditev tudi zagotoviti finančna sredstva. Pri tem bodo osnovne usmeritve pripravili v okviru TVD Partizan in ostalih društev v KS Dob.
- v srednjeročnem planu naj bi našla mesto tudi problematika otroškega varstva, saj potrebe tega območja, ki se bo v naslednjih letih še širilo, narekujejo izgradnjo enote WZ, krajevna skupnost pa bo podpirala tudi prizadevanja vodstva OŠ Martin Koželj po ureditvi šolskih prostorov in igrišč.
- za potrebe tako organov KS kot družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij ter društev je potrebno zagotoviti ustrezne prostore in se tudi sicer prizadevati, da bi v vse aktivnosti, ki jih v tej KS ni bilo in tudi v prihodnje ne bo malo, vključiti kar največ delovnih ljudi in občanov,
- v srednjeročnem planu pa bo potrebno tudi dokončno opredeliti rast industrijske cone, pri čemer se bo posebna skrb namenila rasti take industrije, ki ne bo škodilo zdravju in okolju.
Pa še na kratko o letošnjih planih. Pričakujejo, da bodo že v prvem polletju uredili mrliško vežico, ki že dobiva svoje oblike, postavili bodo avtobusno lopo, zJasti krajani vasi Češenik pa bodo pb pomoči tudi ostalih uredili most preko potoka Rovščice. Planirajo, da bodo dokončali gradnjo opornega zidu na potoku Hudo, pospešili gradnjo transformatorske postaje v Češeniku, bolj poskrbeli za cesto od Tosame do Doba, kjer bo potrebno tudi sodelovanje Komunalnega podjetja ter zaceli z gradnjo PTT omrežja in priključkov za nove telefonske naročnike.
Nalog je precej, vendar so v KS Dob prepričani, da jih bodo s skupnimi močmi zagotovo realizirali, pri tem pa se tudi zavedajo, da brez podpore zunanjih dejavnikov tudi ne bo šlo.
V. V.
STROŠKI BIVANJA V DOMU UPOKOJENCEV DOMŽALE IN DOMU POČITKA MENGEŠ:
P«- ■    . ^,
Koliko stane ostarelost?
Varstvo rastlin in živali
Znano je, da je človek približno trikrat odpornejši /a različne tegobe v svojem življenskem okolju, kakor so napr rastline. Glede na to ne preseneča dejstvo, da zanj propadanje rastlinskega sveta ni opozorilno vse do stopnje, ko pričnejo razpadati celotni ekosistemi. .To pa pomeni, da se temeljito spremene vsi življenjski pogoji, predvsem za živalski svet, kar končno zadene tudi človeka. Doslej so bila uničenja rastlin omejena na področja lokalnih onesnaževalcev na katera je človek reagiral tako, da je škodljive pline z višjimi dimniki porazdelil na širše področje. Tako so že od 60-tih let naprej začele naprej prikrito, minula leta pa pospešeno propadati velike površine gozdov Srednje Evrope. Z umiranjem gozdov se spreminjajo celotni ekosistemi, katerih končne posledice za rastlinski in živalski svet si ni mogoče niti zamisliti. Ogroženo pa je tudi že sadno drevje. Če ne bomo budno spremljali razvoja dogodkov, bodo kmalu na vrsti poljščine, kot osnovna prehrana ljudi in domačih živali.
Prikrito propadanji- rastlinskega sveta sije začelo rudi pri nas. Jelka peša že nu svojih ekološko optimalnih rastiščih, resno ogrožene pa so tudi nekatere alpske rastline Rastlinstva ne ogroža sanui industrija, temveč tudi motorji z notranjim izgorevanjem (s svojimi duškovimi oksidi I, soljenje cest. kemikalije!
Rastlinski svet, od vodnega planktona do najvišje razvitih cvetnie, je baza za vse ostalo življenje na zemlji. Prej uravnotežene ekosisteme dodatno uničujemo z onesnaže vanjem voda, kemizacijo kmetijstva, farmskimi načini pridelovanja hrane, predimenzioniranimi pu iii Vi živine, komunalnimi in industrijskimi odpadki, itd. l-armski način pridelovanja hrane, je spremenU prejšnji ekosistem v škodo poljske perutnine in ptic nasploh, da drobnih živali zaradi kemizacije ne omenjamo Preko vseh razumnih meja pa" se je razmnožila srnjad, ki je bolj prilagodljiva. Mrtvi vodotoki tudi na našem področju niso neznanka, .čeprav smo na samem začetku vsega dogajanja.
Za harmonijo v ekosistemih pa niso pomembna sama večja področja. V naših razgibanih krajinskih podobah je prav gotovo pomembna tudi naimanjša mlaka, drevo ali omejek sredi polja, kjer najde svoje življenje domovanje redka živalska vrsta. Kkologi opozarjajo, da bo do fc'a 2000 izumrlo skoraj polovico današnjih vrst živali, veliko pa jih bo na poti k temu žalostnemu cilju. Pri tem tehnika ne predstavlja nobeno nevarnosti. Nevarni sta neod-ogovomost ui neznanje.
Komisija bo delovala takole:
1 Preko društva in v harmoničnem soglasju z ostalimi komisijami bo skušala doseči, da se na vseh stopnjah šolskega izobraževanja uvede pouk o ekosistem ili in ekologiji nasploh. .»
2. Skrbela bo za večjo občutljivost občanov za ta vprašanja. Samo višji kulturni nivo slehernega občana lahko obrne škodljive trende v pravo smer.
3. Predlagala bo republiški 7.VOS. da se z infrardečimi posnetki ugotovi strpnjo propadanja naših gozdov in naših sadovnjakov.
4. Sodelovala bo z ostalimi komisijami društva, zlasti s Komisijama za vzgojo in izobraževanje ter varstvo vode. zraka in hrane. Id sta tudi vezani na vprašanja ekosistemov.
5. Zavzemala se bo, da bo SFRJ podpisala mednarodno konvencijo o zaščiti ogroženih divjih živali, kjer jc zajet tudi promet
/. Metki i/ teh živali (kontrola na mejah, letališčih itd).
6. Sodelovala bo z organi /a sprejemanje prostorskih in urbanističnih načrtov in si prizadevala, da Imi oblikovanje kulturne krajine glavna zapoved teh načrtov.
7. Spremljala bo kmetijsko meliorativne posege v krajini, ki jih je mogoče izvesti z večjim posluhom /a vsakokratno okolje. Na polja se morajo spet vrniti grmasti omejki, vodotoke pa mora spremlja h domače rastlinje.
8. S Komisijo za varstvo /raka in voda se bo borila najprej za prostovoljno, nato /a zakonsko omejitev hitrosti avtomobilskega prometa, da se zmanjša emisija rastlinam nevarnih dušikovih oksiilov. V isto kategorijo uvrščamo bencin brc/, svinca.
9. Spremljala bo posledice soljenja cest na rastline in živali in predlagala ukinilcv-sohenja /lasu v /imsko-turističnih centrih.
10. Sodelovala bo z DO Kozorog in z. lovskimi organizacijami glede gibanja živali in trendov napredka oziroma nazadovanja današnjih ekoloških pogojih.
I 1. Sodelovala ho z Društvom za varstvo živali SRS.
I ! Horda se bo ti popolno ekološko vrcdnotcnic vsake situacije, kije podvržena mu' tehnološkega razvoja.
13. Predlagala bo ustanovitev azila za hišno domače živali, ki se zdaj. prepuščene same sebi. potikajo naokrog.
Ker okolju nista nevarni niti moderna tehnika niti sodobna tehnologija, jima varstvo rastlin in živali nikakor ni napoli Okolje jo konstanta s katero moramo vselej iskati sožitje ali pa smo te vnaprej obsojeni na počasno smrt. Okolje ogroža neodgovornost in nerazumevanje ne samo v upravnih strukturah našo dru/hcno-političnc skupnosti, temveč celo na takšnih področjih kol so biotehnika. komunala in turizem. Ce bomo rešili propada le ono rastlinsko in eno živalsko vrsto, bo delo komisije opravičeno.
\ ZGOIA IN IZOBRAZI VANJI
Vzgoja in izobraževanje mora postati eno najpomembnejših torišč dola društva. Ce izhajamo iz moralnih družbenih možnosti, še dolgo ne moremo pričakovati, da se bo varstvo okolja vključevalo v naši- razvojne načrte. Pok-g tega tudi ne moremo pričakovati, da se ho ob ekonomskem i/računu za investicije pojavil tudi ekonomski izračun o negativnih vplivih investicij na naše okolje. Zato nam v danili družbenih, gospodarskih in političnih razmerah ostaja
^^^^s^^^^^s^s^^^^^^
Izobraževanje rezervnih vojaških starešin
k- ono sredstvo boja Iče se zavedamo, da je okolic ona naših najvišjih vrednot): ozavc-sčanjo. izobraževanje, vzgajanje, apeliranje, usposabljanje Naš boj mora biti, poleg članov društva, usmerjen predvsem na nečlane
Konkretno naloge:
/ IhmiIo in sliko i>i v Kamniškem občanu tri (Jfičinskcm poroo-vaku opozarjali nj tOĆko. kraj. osobo in pojav, ki jc pozitiven ah negativen za valovanje okolja:
izdelava programa predavanj:
dogovor s šolami o ustanavljanju krožkov za varstvo okolja in povezava i. zelenimi stražami:
projekcija lilinov o varstvu okolja v šolali in zainteresiranih KS;
razpis literarnoga, likovnega in fotografskega natečaja na lomo /DRAVO OKOLJI I raz stavo bi solili po <>/l> šolah in KS).
projiciranje diapozitivov prod začetkom filma v kinematografih:
anali/a ukre|Kiv. ki vi jih /a zavarovanje okolja narodih občinski organi.
Polog toga bi morala komisija delovati tudi i/ven načrlovanih okvorov: kot gibanje, ki bi / najrazličnejšimi zanimivimi oblikami vkl|učcvalo tudi nečlane našega društva v aktiven odnos Jo varstva okolja in naše prihodnosti lokološko stojnice, vpad-Ijivi plakati in ra/slave. poulična delitev letakov, protestna pisma, demonstracije. . . . seveda vse v mejah, ki so sprejemljive za naše socialistično družbo).
Na podlagi programov SIS za socialno varstvo, skrbstvo, Enote SPIZ, Društva upokojencev in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale kol investitorja smo v Domžalah zgradili dom upokojencev /a 126 mest. stanovanjski blok za upokojence, v maju pa bo dograjen prizidek k Domu počitka Mengeš za 120 postelj. Tako ima najtežja struktura, starejših občanov z vseh vidikov urejen življenjski standard.
Moram pa poudar.li. da so domovi delovne organizacije, ki poslujejo v okviru čistih ekonomskih zakonitosti. Zato so temu primerno tudi sorazmerno visoke cene oskrbnega dno v oboli domovih.
Dom upokojencev Domžale je že v okviru občino in republike večkiat izpostavil problematiko stroškov bivanja starejših občanov, ki živijo v domovih. Zato smo v Domžalah mnenja, da stroške bivanja
— amortizacija
— investicijsko vzdrževanje
— tekoče vzdrževanje
— funkcionalni stroški za leto 1985
Zagrebški novinarji v Domžalah
oz. ekonomsko stanarino, ki jo danes pla čujejo naši občani v domovih in še nikjer drugje, uredimo tako, da bomo za tiste upokojence oziroma starejše občane, ki živijo v domovih, stroške bivanja sofinancirali.
Stroški bivanja oziroma ekonomska stanarina za leto 1985 v Domu upokojencev Domžale znaša:
4.026.489,00 din 2.000.000,00 din 517.100,00 din 770.000,00 din
7.313.589,00 din
Dom/alsko občino so obiskali novinarji občinskih glasil mesta Zagreba, ki so /dru/oni enako kol sloonski novinarji v posebni sekciji Društva novinarjev Hrvatske. Ker jih je posebno zanimalo drobno gospodarstvo, smo jim \ Doin/alaJ< pripravili predstavitev dela in organiziranost male obrti na Obrtnem /drii/enjii Domžale, ki je bilo tudi gostitelj informativno bogate predstavitve. I vodne misli in prezentacijo občine je podal predsednik SO Domžale Karel Kusar. <
Kot primer naj navedem, da trenutno /naša za 20 m2, kolikor jih uporablja upokojenec, ekonomska stanarina 4.930,00 din mesečno v Domu upokojencev Domžale.
Stroški stanarine v družbenih dejavnostih, kol jih zaračunavajo stanovanjske skupnosti, so tako od 2,5 x do 3 x nižji, kol v domovih.
Pravimo, da so domovi upokojencev delovne organizacije posebnega družbenega pomena. Kaj nam pomaga samo opisan poseben status, če pa morajo domovi poslovati na podlagi kalkulativnih elementov stroškov poslovanja, katere mora 100% poravnali vsak uporabnik sani.
DON IT
Rezervne vojaške starešine opravljajo preko zimske izobraževalne sezone vrsto izobraževalnih — zvečine teoretičnih aktivnosti. Prizor na fotografiji: rezervne vojaške starešine iz KS Venelja Perka na enem od usposabljanj.
DONIT MEDVODE, n.so.o. TOZD KEMOSTIK KAMNIK n.sub.o Molkova pot 10 61240 Kamnik
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV - en izvajalec Pogoji:
— strojni ključavničar ali strugar (IV. stopnja zahtevnosti)
— tri leta delovnih izkušenj
2   RAZDELJEVANJE OBROKOV PREHRANE IN VODENJE EVIDENCE TER BLAGAJNE Pogoji:
— ustrezna šola živilske smeri (IV. stopnja zahtevnosti)
— tečaj iz higienskega minimuma
— eno leto delovnih izkušenj. Posebni pogoj: deljen delovni čas.
Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: DONIT Kadrovsko splošni oddelek, Žebljarska pot 5, Kamnik.
Posebej poudarjam, da naš upokojeni na ta način že tretjič vlaga in plačuje v stanovanjski fond in sicer:
prvič v združenem delu drugič 4 % ixl pokojnin v poseben klad /..i stanovanja upokojencev pri SPl/.-u tretjič v domu v obliki amortizacije oziroma ekonomske stanarine.
V družbi je bilo dogovorjeno, da bomo v sedanjem srednjeročnem obdobju prešli vsepovsod na ekonomske stanarine, toda. vso se je izjalovilo, prehod na ekonomske stanarine smo prestavili na IkkIočc srednjeročno obdobje. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je I. marca 1985 razpravljal o ekonomskih stanarinah oziroma neekonomskih stanarinah in ugotovil, da delavski žep ne prenese ekonomskih stanarin. Resnično življenjski standard upada in to za vse kategorije občanov, menim pa, da jc še vedno večje število aktivnih delavcev, kot pa upokojencev, ki bi lahko plačevali tudi ekonomsko stanarino.
lec
IDO
Sklad pri SPIZ-u je omogočil, da /giadih domove za starejše ljudi in stanovanjske enote za upokojence. Brez teh sred-tev gotovo v domskem varstvu nc bi bilo tako hitrega napredka v zadnjih 15 letih.
Upokojenci, stanovalci in delavci Doma upokojencev Domžale in Doma počitka Mengeš predlagamo, da se šc v naslednjem srrclni'-roriirm obdobju /hirajo sredstva V skladu SPIZ za naslednje namene:
za   izgradnjo stanovanjskih upokojencev
- za stanovanjska posojila upokojen
- subvencioniranje amortizacije v domovih upokojence« Slovence
- za dograditev m adaptacijo obstoje domov upokojencev.
S sofinanciranjem stroškov bivanja iz sklada SPIZ bi omogočili domovom upokojencev, da bi lahko ob upadanju življenjskega standarda stanovalcem domov zagotovili vsaj kvalitetno storitev na sedanji ravni, kajti v nasprotnem primeru jc bojazen, da bo kvaliteta storitev prehitro padala.
Poleg tega moramo obdržati in vzdrževati zgrajene domove v glavnem iz sredstev upokojencev. To ne smemo dopustiti, da bi novozgrajene kapacitete propadle, če obnovo ne bo finančnih sredstev. Pri število postelj v domovih je abfolutn namenskih za generacijo starostnikov. Ta stanovanja nikakor ne prehajajo v uporabo mlajšim generacijam, kar za druga stanovanja upokojencev nc moremo trditi.
Franc GOSTTNCAR
M
PISMA BRALCEV
Elektrika težko prodira na Dobeno
Planske naloge v krajevnih skupnostih
med možnostmi in željami
--_-
V letu 1984 in na začetku letošnjega leta so potekale po krajevnih skupnostih razprave o planskih dokumentih občine Domžale za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje — do leta 1990 in 1995, z nekaterimi elementi do leta 2000. OK SZDL Domžale je namreč v drugi polovici lanskega leta poslala vsem KK SZDL osnutek planskih načrtov za domžalsko občino. V njem je bilo rečeno, naj krajevne skupnosti plansko dokumentacijo pregledajo, podajo pripombe in morebitne predloge.
Predstavniki KS Krašnja so po pregledu razvojnih načrtov občine Domžale ugotovili, da je krajevnim skupnostim v Črnem grabnu namenjeno zelo malo gradiva. Omenjajo se le dosežki, ki so bili realizirani v preteklosti npr. novogradnje šol v Blagovici, Češnjicah, Krašnji. Kot da pomeni šolstvo začetek in konec razvoja v nekem kraju!
Sporni mejniki, kijih bodo vsak čas postavili s mehko — Ko bi le napravili manj »špefira«. kolikor se ga obeta.
še ilovnato /einljo.
I ako imenovana ujezite v. ki naj hi na terenu pod Brezovico delno nadomestila ribičem njihove vodne gojitvene površine. Jezerce nastaja (prihaja), kozolec Ina desni) odhaja...
Toda dejstvo jc, da se prebivalstvo iz teh okolij nič več množično ne izseljuje v industrijske centre, marsikje je čutiti obraten trend - mladi ostajajo doma, si ustvarjajo družine in gradijo hiše. Celo nekaj primerov priseljevanja sc najde. Tako različna starostna in tudi kvalifikacijska struktura prebivalstva poraja nove zahteve, ki jih prejšnja, pretežno kmečka sestava ljudi, ni potrebovala, ali ceno niti poznala. Mladina, mlade družine, pa tudi druge kategorije prebivalstva želijo uživati vsaj košček 'istega, kar jc nudeno tistim, ki živijo npr. v Ljubljani, Domžalah, Mengšu .. . Zato zahtevajo, da jim družba pomaga pri razvoju njihovega kraja, tako kot so oni (ali pa njihovi predniki) v preteklih letih pripomogli k razvoju današnjih industrijskih središč (s plačevanjem samoprispevkov in različnih drugih prispevkov).
KK SZDL Krašnja in svet KS Krašnja sta v prvih dveh mesecih letošnjega leta ■zdelala naloge za naslednje srednjeročno obdobje. Predstavila sta jih konec februarja, ko sta sklicala razširjeni sestanek sveta KS, KK SZDL, predsednikov družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter vaških odborov, na katerega so bili vabljeni tudi vodja SKIS Domžale, vodja SIS materialne proizvodnje, vodja komiteja za urbanizem, vodja PTT Domžale in predstavnik Skupščine občine Domžale. Zc sam pregled vabljenih oseb kaže, za kakšno problema liko je šlo.
Najobčutljivejša točka dnevnega reda jc bila napeljava telefonov v vasi izven Krašnjc in v sami Krašnji. Seveda nc zato, ker nc bi bilo interesentov za telefonske priključke, temveč zato, ker so /a Kra.šnjo in šest okoliških vasi s 614 prebivalci „rezervirane" le štiri proste številke. Pri tem je bilo dosti vroče krvi. Toda kri ni vrela med vaščani, kajti lc-ti so sc že pred enim letom odločili, da bo vsaka telefonska številka šla v eno okoliško vas že zdavnaj jc bilo domenjeno, da si bodo te štiri telefonske številke delile tri višinske vasi (Korcno. Vrli ■n Kranjo brdo) ter ena nižinska vas (Sp-,Loke).
Sporno vprašanje med vaščani in vodjem PTT Domžale je bUo, zakaj dobiio nekateri ljudje telefone mimo vseh uradnih, zakonskih poti oziroma, zakaj eno območje dobi veliko telefonskih priključkov, drugo Pa komaj toliko, da stroški napeljave ene telefonske številke presegajo znesek 50 »arih milijonov (vsekakor bi sc z napeljavo WClh telefonov stroški na enega naročnika Precej znižali i.
Na večino „zakajev" na žalost ni bilo us|reznega odgovora. Jc pa tov. Konda dejal, da bi bilo ceneje, čc bi vse tc štiri Številke priključili vaščanom v Krašnji. Toda krajani sc zavedajo, da jc ob raznih nesrečah telefon, na katerega sc navezuje hitra in pravočasna pomoč, za ljudi, ki so oddaljeni več kilometrov od ceste, zelo važnega pomena. Vaščani okoliških vasi so
složno domenili, da bodo solidarno kopali jame in darovali telefonske drogove, zaradi česar bo imela potem cela vas dostop do telefona, ki bo lociran v najbolj dostopni hiši v vasi.
Druga, nič manj pomembna stvar za °"0 KS Krašnja, je gradnja poslovno-s'anovanjske stavbe v središču Krašnje, v kateri bi našli prostor večnamenska kulturna dvorana, prostori za družbenopolitične organizacije, za SLO in DS, samopostrežna trgovina, kmetijska zadruga in nekaj stanovanj.
Med vsemi krajevnimi skupnostmi v Črnem grabnu jc Krašnja edina, ki nima kulturne dvorane in ustreznih prostorov za delovanje DPO in društev. Prostor za izva-Janje mirnih kulturnih prireditev zaenkrat "udi osnovna šola, toda to ni trajna rešitev. Yav tako se tu ne morejo izvajati mladinske prireditve in plesi, kar jc dodaten razlog *a nezainteresiranost mladih za delo v OO ZSMS. Na občinskem nivoju zahtevajo od družbenopolitičnih in družbenih organiza-C,J čimveč aktivnosti, neustrezni prostori oziroma njihovo pomanjkanje ne morejo Prinesti rezultatov.
Ker pa ima Krašnja že prostor za takšno novogradnjo (lokacija bivše osnovne šole), bi bilo škoda, če ga nc bi izkoristili za skupni interes, Da i>i bila gradnji cenejša, bi v ta kompleks vključili ludi novo samopostrežno trgovino, prostor za kmetijsko zadrugo in tudi nekaj stanovanj.
Predstavniki z. občinske ravni so sc s tem strinjali in dejali, da je treba s temi zamislimi prodreti v planske dokumente posameznih SIS-ov. od koder bi lahko prejeli določeno finančno pomoč. Prav tako ho potrebno poiskati najustreznejše trgovsko podjetje /a gradnjo prodajnih prostorov.
/a mlajše krajane oziroma tiste, ki nameravajo reševati stanovanjski problem sami. z. gradnjo lastne hiše in želijo obenem ostati v kraju, je zelo pomembna lokacija novih zazidalnih jiovršin. Na komiteju Zl urbanizem imajo za posamezne vasi KS Krašnja določene cone, ki so namenjene po/idavi. Toda na primeru ene vasi h je videlo, da je takšna cona v neki grapi pod vasjo, kamor se še s konjem težko pride. Zato so krajani zahtevali, da bi tudi sami sodelovali pri določanju ustreznih zazidalnih površin. Tov. s komiteja za urbanizem
je dejal, da je tO možno, seveda pa bo potrebno poskrbeti, da ne bo prišla preveč do izraza samovolja nekaterih posameznikov.
I ada LAVRlC
Zakaj tako?
Kanalizacija jc bila prvotno zamišljena samo od gostilne Kavka-Ccrar in Martin-kovih. Ta kanalizacija jc bila narejena tako, da jc krajevna skupnost dala cevi, delo pa je plačal gostilničar Ccrar. Speljana je ob poti Moravče - Tustanj. Leta 1979 jc bila poškodovana na spodnjem koncu in se je počasi mašila, tako daje že jeseni leta 1979 tekla umazanija po tej poti. Zato sem se pritožil na občinsko sanitarno inšpekcijo in lica 8.10.1980, ki jc izdala odločbo, da sc mora greznica zapreti, ker da tako lahko teče samo meteorna voda, nikakor pa ne felka-lije. (erar se je pritožil na republiško sanitarno inšpekcijo in po dolgem času je bilo vse komisijsko ogledano in ponovno potrjena prvotna odločba in sicer, da se mora greznica zapreti. Ccrar seje pritožil in pustil vse tako, kot jc bilo. Ustavno sodišče jc zadevo vrnilo republiškemu, ta pa občinski sanitarni inšpekciji. Med tem časom sem se pritožil na Republiško skupščino kot tudi na občinsko skupščino med tem časom so sc priključile na to pokvarjeno kanalizacijo še stranke GabefŠek, Ccrar (nova hiša), Miro Birk in Marjan Železnik. Na vse to jc bila ponovno obravnava na licu mesta in sklenjeno jc bilo, da sc mora napraviti nova kanalizacija. V ta namen jc bil formiran gradbeni odbor in je bil od strani krajevne skupnosti zadolžen Miro Birk. Krajevna skupnost je plačala cevi, ki so stale 18 starih milijonov in šc čakajo. Rok jc bil mesec september. Sedaj smo v marcu in še nič nc kaže, da bi kmalu začeli z deli. Občani krajevne skupnosti so že zahtevali, da sc material pobere.
Na vse to sc sprašujem, ali smo navadni državljani res tako malo vredni, da se moramo na ta način uklanjati in požirati to čudno pravno birokracijo. Drugi imajo greznice; ker pa nimajo kam speljati fekalij, enostavno praznijo greznice. Od teh jo je spraznil samo enkrat samkrat Cerar, drugi pa govorijo, da se je še ni nihče pritaknil.
Občinski sanitarni ih komunalni dejavniki so imeli moč, da so zaprli krajevno smetišče v opuščenem peskokopu, da je sedaj vsa okobca eno samo smetišče. Tako je po eni strani in drugače po drugi strani. Čudna so pota pravice! Ko berem časopis in vidim, kam gre ta naša ekologija in gledam vse to, ne samo, da se zgražam, ampak sc pošteno sprašujem, kam to pelje.
S. Strle
Ce te žuli čevelj, se pritožuješ nad bolečinami; ko pa jc pričelo primanjkovati elektrike, smo bili nejevoljni, pričeli smo tarnati zlasti tcdaj.ko elektrika ni imela niti toliko moči, da bi gnala kavni mbnček, da bi svetila žarnica le, „za eno svečo". Prebivalci Dobcna smo sc pričeli zanimati, kako bi prišli do zadovoljive elektrike. Dolgo časa smo bili mišljenja, da smo Dobenčani veliki potrošniki elektrike in da zato nimamo urejene elektrike, pa ni bilo tako. Oslabljena elektrika jc izhajala na Dobeno že iz doline. Posebno v zimskem času je to velik problem. Naše godrnjanje je bilo vedno bolj upravičeno na vseh sestankih in tudi po gostiščih naše krajevne skupnosti. Večletno moledovanje in bilo uspešno in bi tudi nc bilo šc dalj časa, ako nc bi bil med nami na Dobenu nekdo, kije sposoben tudi to uganko rešiti v dobro vseh stanovalcev, od onih iz doline, do zadnje gradnje na vrhu Dobcna. Takšno zaupanje smo izrekli tovarišu Frcnku Draganu. Da bo to delo izvedeno v redu in pravočasno, je bilo videti že s prvega sestanka, na katerem je bil izbran delovni štab; leta jc bil isti kot za gradnjo vodovoda. Sklep je bil enoten! Luč bo!  Organizacijsko delo je potekalo z mnogo elana po vseh forumih, čeprav ne pri vseh posameznikih enako pozdravljeno. Nato se je vse skupaj uskladilo tudi med staroselci, novosclci in drugimi. Dela na terenu so sc pričela in to na najtežjem terenu. Za izvršitev tega zahtevnega dela smo lahko prepričani, kakor smo bili prepričani v uspeli pri izgradnji vodovoda pod „vodstvom" lov. I .Dragana. Upamo na vse najboljše.
Ivan Dobovšek
v
Čistilna naprava v Domžalah
Naš razred si je v okviru naravoslovnega dne ogledal domžalsko čistilno napravo.
2e samo ime nam pove, da bom govorila o čiščenju.
Vprašate se: česa?
Takole nam je odgovoril delavec, ki je
zaposlen na čistilni napravi: ..Čistimo vodo i/, kolektorja, v katerem sc zbirajo odplake i/ šestintridesetih različnih obratov in iz mestne kanali/arije Kamnika in Domžal. Na dan očistimo približno 20.000 m3 vode ter pridobimo približno 3.500 m3 bioplina.
S pomočjo bioplina bomo v bližnji prihodnosti, ko bomo kupili šc dva turbo-generatorja, zmanjšali naši- stroške za elektriko za približno 60 odstotkov. Poleg tega uporabljamo bioplin za segrevanje gnilišč in uradnih prostorov.
Pri čiščenju pridobimo poleg bioplina in očiščene vode šc takoimenovano stabilizirano blato. Dnevno pridobimo do 150 m3 lega pregnitega blata. Od tega ga 40 odstotkov, kot gnojilo, raztrosimo po kmetijskih površinah. Preostalo stabilirano blato p? shranjujemo za dehidracijo. Potek čiščenja pa je tak:
Vsa nečistoča priteka z. vodo do čistilne naprave. Od tu naprej usmerjajo odplake v kanale, kjer se začne prva faza čiščenja. V tej prvi fazi se v dveh kanalih useda pesek,
voda pa odteka v drug kanal, kjer se useda blato.
Čiščenje jc torej mehansko in temelji na postopku usedanja. Napravili so poizkus, pri katerem so uporabili ribe. Poizkus je dokazal, da jc voda biološko zares očiščena, ni pa očiščena kemijsko kot nekateri mislijo. Ncmalokateri meščan se razburja zaradi neprijetnega vonja.
To pa je ccn2, ki jo moramo, žal, plačevati ni
Tina Gomil ar 2.g. Srednja usnjarsko-kovinarska šola Domžale
Pomoč lačnim v Afriki_
Afriške države se v zadnjih letih srečujejo z največjo sušo v zadnjih sto letih.
Suša je prizadela predvsem afriške države južno od Sahare. Posledice suše so katastrofalne. Ljudje zaradi pomanjkanja hrane množično umirajo. Pričakovati pa je. da se bo situacija v tem letu še poslabšala.
Id ina možnost za preživetje je pomoč iz tujine.
Na pobudo mladinske organizacije smo
tudi na naši šoli orgariizirali pomoč lačnim v Afriki.
Upamo, da bo delež naših sredstev
pomagal preživeti lačnim v Afriki.
Tina Gomilar, 2.g. Srednja usnjarsko-kovmarska šola Domžale
Delegatski sistem
naj se prilagaja našemu morda nekoliko manj delegatskemu sistemu
Trenutno imamo kopice ugotovitev in analiz o delovanju delegatskega sistema na vseh nivojih in podnivojih . ..
Imamo izvrstno zasnovan delegatski sistem, a praksa je pokazala, da ne gre vse tako(kot smo si zamislili. Torej ljudje nismo tisti, ki odgovarjamo delegatskemu sistemu. Smo slabši, manj popolni, kot smo predvidevali? Morda potrebujemo manj popoln delegatski sistem, ali pa morda še popolnejšega, da pa je naši družbi nujno potreben, o tem ni dvoma.
Nekaj pa le lahko ugotovimo.
MAR se ne na mnogih sestankih, skupščinah in podobnem srečujejo isti obrazi -isti ljudje, ki so vključeni na vseh mogočih in manj mogočih področjih;
MAR se s tem rte pojavlja nekje skupina ljudi, ki so družbeno preobremenjeni. Bodo v novem prihajajočem mandatnem obdobju še pripravljeni delati s tolikšno vnemo? Kljub temu, da naš delegatski sistem vključuje veliko število ljudi, jih je št vedno preveč neobremenjenih z družbenimi vprašanji, nekateri se sicer ukvarjajo tudi z ..gostilniškim samoupravljanjem".
MAR ni nezaživeta povratna informacija v marsikateri sredini vzrok, da nima nobene družbenotvorne oblike oz. ne vpliva neposredno na razvoj dogodka v naši samoupravni družbi!
MAR delegati na mnogih skupščinah, na katere hitijo oboroženi s kilogramom proizvodov v papirografični industriji (beti: z akti) dostikrat ne odločajo o stvareh, ki MORAJO biti sprejete, ker če ne bodo . ..
Bomo znah poskrbeti, da naši delegati ne postanejo diplomati?
J. GREGORIC
A.
1'rcd dnevi sta praznovala zlato poroko Feliks in Matilda Hribar iz Mengša. Oče Feliks izhaja iz družine z 11 otroki, življenje in usoda pa sta mu namenila poklic pečarja. Mama Matilda jc prav tako preživela težko mladost, saj ji je zelo zgodaj umrl oče, njena delovna doba pa ji jc zvečine potekala do upokojitve v jarški tovarni Induplati. V zakonu se jima je rodilo troje otrok; dva sinova in hči. ki so sedaj s tremi vnuki in dvema pravnukoma radi vračajo k domačemu ognjišču. Ob priliki svečanosti t.j. ob 50-letnici skupnega življenja so jima pripravili lepo svečanost v poročnih prostorih SO Domžale, slav-Ijenca pa je nagovoril predsednik SO Domžale Karel Kušar ter jima v izbranih besedah čestital k jubileju orisal njuno življenjsko pot. hkrati pa zaželel srečo in zdravje tudi v 6. desetletju njune skupne poti. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo.
°BČINSKI POROČEVALEC
SI RAN 5
(Tr
i mladi
Mladi iz Kamnika in Domžal smo si segli v roke:
Študentski servis dveh sosedov
Po nekajletnem prizadevanju, smo si mladi iz Kamnika in Domžal spet segli v roke in s tem dokazali, da tudi skupaj lahko mnogo naredimo- Na skupni seji predsedstva OK ZSMS Kamnik in Domžale, ki je bila v četrtek 21. marca t.l. v Jaršah, smo se dogovarjali o ustanovitvi mladinskega servisa (študentskega), mladinskem prostovoljnem delu, zvezni štafeti mladosti in o agroživilski šoli, ki ima sedež v Ljubljani, deluje pa v Kamniku.
Študentski servis v Ljubljani se odcepi od študentskega centra, zato smo zavzeli enotno mnenje, da ustanovimo enoto študentskega servisa Domžale-Kamnik, ki bo delovala v sklopu študentskega servisa Ljubljana. Študentski servis bomo ustanovili v okviru OK ZSMS Kamnik in Domžale, njegov sedež pa naj bi bil v Domžalah, saj Kamnik nima zagotovljenih ustreznih prostorov, katere pa Domžale imajo. Tako stroške (riziko) kot tudi prihodke, pa naj bi si obe OK ZSMS razdelili med seboj in bi jih namenili redni dejavnosti v okviru OK. Študentski servis bo imel enoten žiro račun, enoten žig in ustanovne akte. Ustanovili smo tudi delovno skupino 6-ih članov iz OK Kamnik in Domžal; njena naloga je ureditev vseh zadev, ki zadevajo dokončno ustanovitev mladinskega servisa.
... o brigadah . . .
Komisija za MPD bo pripravila okroglo mizo o problematiki MDA. Potrebno je zagotoviti vodstvo akcij, pa tudi zadostno število brigadirjev. V prihodnjem obdobju je potrebno podati v planu določbo, da lahko v primeru, če nam ne bo uspelo zagoto-
V Logatcu so tekmovali naši mladi kmetovalci:
Domžalčani tretji
Mladi iz Moravč, ki so letos zastopali domžalsko občino na vsakoletnem regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo so zasedli tretje mesto, za ekipo Kamnika in Stične. Svoje znanje so v Logatcu preverjali Janez Klopčič, Vojko, 1 Smolnikar in Julijana Vidergar.
Prireditev je bila celodnevna. Na dopoldanskem pisnem delu je trinajst ekip iz večine občin ljubljanske regije odgovarjalo na pisna vprašanja iz spremljanja gospodarjenja na kmetijah, pridelovanja in spravila koruze, skladiščenja krompirja, pridelovanja zrnatih stročnic ter intenzivnega pridelovanja pšenice. Točke, ki so jih dosegli v dopoldanskem pisnem delu, pa so se upoštevale v večernem finalnem delu tekmovanja.
Po pisnem delu so si udeleženci ogledali obrat destilame Kmetijske zadruge v Logatcu, usmerjeno kmetijo ter del proizvodnje tovarne KLI Logatec. Na popoldanski okrogU mizi pa so z gosti, predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije spregovorili o stanju in problemih, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Zaradi zanimive razprave, bodo o tej problematiki v okviru medobčinskega sveta ZSMS šc razpravljali, saj se prav letos dopolnjuje in spreminja zakonodaja na tem področju.
V večernem delu tekmovanja pa so vse ekipe odgovarjale na vprašanja iz osnov kmetijskozemljiške politike, vloge mladinske organizacije v okviru SZDL, kontrole in selekcije v govedoreji, ocenjevanja govedi ter poznavanja bolezni pri kravah. Vse ekipe so pokazale precej znanja, tako da ne moremo reči, da se med mladimi zmanjšuje zanimanje za kmetijstvo.
Rudi BREGAR
viti popolno brigado, ustanovimo skupno brigado Kamnik-Domžale in to ravno zaradi problema nepopolnih brigad. Na OK Kamnik smo se dogovarjali, da v letošnjem letu, v primeru, da bi imela eno od OK zadostno in celo večje število brigadirjev, pomaga k dopolnitvi brigade druge OK. če bi bila ta nepopolna. V primeru pa, da bi bili obe brigadi nepopolni, bi brigadi /družili v eno samo. V prihodnje naj bi organizirali regijske MDA. saj je vsako leto vse večji problem zaradi popolnitve brigade. V prihodnje naj bi bilo prednostno pridobivanje brigadirjev iz šol in iz vrst studentov, šele potem i/ združenega dela, saj je bila do sedaj večina brigadirjev iz združenega dela. Dijaki in študentje so za delo v MDA manj zainteresirani, saj gredo med počitnicami raje delat, da zaslužijo kak dinar.
... o štafeti mladosti. . .
18. aprila bodo tako Domžalčani, kot tudi Kamničani prejeli zvezno štafeto mladosti. Domžalčani jo bodo prevzeli od vrstnikov iz Kranja in jo bodo sprejeli v Mengšu, v Volčjem potoku pa jo bodo predali vrstnikom iz Kamnika. Štafeta bo nato krenila v Kamnik, kjer bo letos tudi prenočila. Dan kasneje jo bodo Kamničani predali mladincem iz Mozirja.
Vprašanje agro/ivilske šole v Kamniku rešujejo že nekaj časa. Ta šola sicer deluje v Kamniku, njen sedež bi zato morali najti v čim krajšem času Cc bi šola ostala v Kamniku, in ta možnost je. bi se moral tudi sedež šole preseliti v Kamnik, poleg tega pa bi morali v Kamniku zgraditi dijaški dom, saj se v Kamnik vozijo učenci iz cele Slovenije pri tem pa z vožnjo izgubijo ogromno časa; gledano s tega stališča bi bilo tudi bolje, če bi bila šola v Ljubljani.
To so bile glavne zadeve, o katerih smo se pogovarjali na skupni seji predsedstva OK ZSMS Kamnik in Domžale. Vsi skupaj si želimo še več takšnih in podobnih srečanj in tesnejšega sodelovanja, saj pravijo, da več glav, več ve!
Maja KOROŠEC
Razmišljanje:
Kam bi se del?
(PROSTOR - PROBLEM MLADIH)
Mladi v občini Domžale sc srečujemo s mladmskimi problemi, katere pa lahko imenujemo kar življenjsko pogojene s časom v katerem živimo.
Razpravljamo o izobraževanju, zaposlovanju, reševanju stanovanjske problematike; obravnavamo vprašanja, ki zadevajo posameznika in vprašanja, ki so širšega družbenega pomena. Vendar velikokrat naletimo na problem, kje naj povemo in uveljavimo svoje mnenje. Prav zaradi razdrobljenosti, neorganizirane povezanosti postanemo nekako nemočni. Vendar ta nemoč, ki je prisotna, ni posledica tega, da nimamo idej za boljše rešitve, da nam jc vseeno, kaj sc dogaja okrog nas. Vzrok za to je prav gotovo tudi prostor, sa| vse prevečkrat izražamo svoje mnenje na ulici, v gostinskih lokalih itn. Ni pa prostor edino opravičilo, saj so primeri koga mladi imamo pa kljub temu nastopamo neorganizirano. To se zgodi zato, ker si mladi v mladinski organizaciji ne moremo, velikokrat pa tudi nc znamo pripraviti zanimivega mladincem prilagojenega programa, v okviru katerega bi uresničevali življenjske probleme, istočasno pa tudi organizirano preživljali prosti čas. Vzrok /a to so tudi finančna sredstva.
Rezultat tega jc torej, da ne moremo razpravljati samo o prostorskih problemih, ampak tudi o dobrih in zanimivih programih za mlade in o finančnih sredstvih, s pomočjo katerih bi rešili tako prvo kot drugo. Torej če vemo kaj potrebujemo, s tem šc ni rečeno, da lahko to tudi sami uresničimo. V tem primeru je vsekakor potrebna pomoč širše družbene skupnosti v okviru krajevne skupnosti, kot v okviru občine, kjer pa velikokrat naletimo na določene težave. Seveda so izjeme tako pozitivne kot negativne, po našem mnenju v občini niso pravilo.
I'a kar poglejmo probleme s pomočjo dejstev: na Trojanah npr. so mladinci zelo aktivni. Imajo svoje prostore in tudi z ostalimi D PO so povezani. To pa jim uspeva tudi zaradi tega. ker so pravzaprav na vodilnih funkcijah mladi ljudje mladinci, ki razumejo probleme mladih, saj so ti problemi hkrati tudi njihovi. Podobno je tudi v Mengšu. Na Viru, v Moravčah in še marsikje drugje pa je slika drugačna. Tu so mladi popolnoma' razbiti. Prostore za sestanke šc dobijo, vendar morajo za to izvesti „proceduro". Ko pa mladi želijo šc kaj več, kot npr. svoje prostore, se ustavi.
V Ihanu pa v primerjavi / Virjani ali Moravčani imajo svoje prostore. Pred nekaj leti jih niso imeli. Pridobili so si jih z raznimi akcijami, z aktivnim sodelovanjem na raznih področjih. A danes se novo vodstvo ne zna organizirati.
Odšla sem na Občinsko konferenco SZDL in tam povprašala kaj mislijo o naštetih problemih. In zaključek? V okviru SZDL se le enkrat na leto pogovarjajo o mladih, pa šc to le v zvezi z mladinskimi delovnimi akcijami, tako da mladina nima njihove nobene podpore. Zakaj? Ker mladi sploh ne damo nobene pobude, nobenih poudarjenih problemov. V obratni smeri pa tega tudi ni. Morali bi sc na svojem predsedstvu pogovoriti o problemih, najti določene možne rešitve skupaj s SZDL.
Tega vprašanja mladi sicer nismo načeli prvič, vendar smo prišli do sklepa,, da na to temo pripravimo problemsko konferenco. S pomočjo zaključkov, ki jih bomo oblikovali na problemski konferenci, pa bomo poskušali vsaj nekoliko omiliti problem prostorske stiske mladih in sicer ob pomoči širše družbene skupnosti.
Katarina Plaznik
Pred vpisom v srednje šole:
Kovinarska
in usnjarska šola?
Zakaj pa ne!
V Domžalah imamo eno srednjo šolo, ki je letos svoj naziv uskladila z Zakonom. Kot pove že ime, izobražuje za dve usmeritvi: kovinsko predelovalno in usnjarsko predelovalno. Programov in smeri ne bi naštevali, povejmo le, da so programi dve, tri- in štiriletni, nekateri značilni poklici pa: vzdrževalec in upravljalec strojev, strugar, frezalec, klepar, ključavničar, monter ogrevalnih naprav, strojni tehnik, strojar, krznar, krojilec ali šivalec usnjene galanterije, sedlar, jermenar, krojilec ali šivalec krznene konfekcije, konfekcionar usnjenih ali krznenih oblačil, usnjarski krznarski konfekcionarski tehnik.
Za sedaj sc pouk na SKUŠ izvaja na treh lokacijah, toda sprejeti samoprispevek in pravočasna izgradnja trzinske šole nas navdajata s treznim upanjem, da bo to jesen stekla gradnja nove šole. Kljub temu pa materialni pogoji šole dosegajo normative, ki jih predpisuje Zavod za šolstvo: na soli so ustrezne usnjarske in kovinarske delavnice, kabineti /a kemijo, biologijo, fiziko, osnove tehnike in proizvodnje, obrambo in zaščito, tehnično risanje; letos so šolo opremili z računalniško učilnico in knjižnico. Sola ima urejeno pedagoško svetovalno službo. Na šoli deluje množica krožkov, v katerih sc učenci udejstvujejo po pouku: folklorni, strelski, obrambni, recitacijski, šahovski, likovni, literarni, marksistični, ritmični, foto, prometni, aktiv Rdečega križa, šolsko športno in šolsko kulturno društvo. Prednost šole jc, da imajo prvi letniki pouk samo dopoldne in da so enkrat na mesec govorilne ure na katerih starših ob isti uri dobijo vse učitelje.
Čeprav je šola vzgojnoizobraževalna organizacija (poudarek je na vzgoji), ji1 vendarle glavno vprašanje vsakega posaim•/.■ nika in tudi razvoja naše družbe: KOLIKO BO UČENLC PO KONČANEM ŠOLANJU ZNAL? !? O tem se med ljudmi pojavljajo najrazličnejša mnenja, dejstvo pa je da šola odločujoče vpliva na znanje. A katera?
Mar vsaka.' Katera šola je boljša? Katera bolj ugledna? Jaz sem hodil na ... in ta šola je gotovo najboljša! /, naše šole so nas hvalili v vseh fabrikah! Z moje šole ni nobeden padel na fakulteti! Kain potem z otrokom da ho na najboljšem? Je domžalska šola slaba? Na ta vprašanja je težko, danes pa tudi nemogoče, odgovoriti, ker ni nobenih raziskav o tem, koliko znanja je
posredovala kalera šola. Zato sc moramo za sedaj zanesti na nekatere subjektivne ocene.
1. Strokovna usposobljenost domžalskih učiteljev jc na ravni ostalih šol.
2. Učenci, ki so prestopili s šole na šolo (šli iz. Domžal ali pa prišli v Domžale) niso imeli pripomb na kakovost dela.
3. Redne inšpekcije z Zavoda za šolstvo pri domžalski šoli nc ugotavljajo nobenih odstopanj.
4. Od vschslovcnskih šol jc na zveznem tekmovanju kovinarjev v Loznici (SR Srbija) maja 1984 samo domžalski uspelo osvojiti dve medalji.
Toliko v razmislek. Cc se ne morete odločiti, pa izkoristite prednost, ki jo ponuja usmerjeno izobraževanje: po uspešno opravljenem prvem letniku še vedno lahko zamenjate šolo in sc vpišete na katerokoli usmeritev.
Igor Lipovsck
Skupno s pobratenimi
Potem, ko so v vseh 00 ZSM v naši občini bile volilne seje smo pripravili tudi mi 14. marca 1985 letno programsko volilno konferenco OK ZSMS Koprivnica. Takoj po uvodnem poročilu, ki ga jc podal predsednik OK ZSMS Koprivnica v mandatnem obdobju 1983/85 leta, Božo Kuzlič se je razvila diskusija prisotnih delegatov. Krajše razprave so imeli tudi; Krunoslava Belec, članica predsedstva OK ZSMH Koprivnica, ki je govorila o rezultatih partijske ankete med mladimi, ter o sprejemu mladine v ZK mimo mladinske organiazcije. Sprejemali pa so jih zaradi boljše strukture v ZK. Nadalje je Viekoslav Indir govoril o koordinacijskem odboru mladine. Mladost kot nova oblika pridobivanja mladih. Dušan Osman pa je govoril o problemih mladih na vasi in premajhnem sodelovanju z ostalimi osnovnimi organizacijami v bližini:
Programsko volilni konferenci, ki jc bila v četrtek, so prisostvovali gosti in predstavniki mladinske organizacije Bjelovar in Republiške konference ZSM Hrvatske, ter predstavniki naše pobratene občine iz SR Slovenije iz Domžal. Doprinos k delu konference, svoje diskusije so dali tudi oni.
kjer so povedali, da mladina šc vedno ni našla svoje mesto pod soncem in d3 pešajo tudi mladinske organizacije kot aktivnosti v vseh osnovnih organizacijah.
Na koncu konference je bila pred-legana razrešnica dosedanjemu predsedstvu in predlagalo novo predsedstvo OK ZSMH Koprivnica, kar so delegati soglasno potrdili.
Za novega predsednika OK ZSMH Koprivnica je bil izbran Horvat Josip' roj. 20.9.1959 leta, po narodnosti Hrvat. Član ZSM je od leta 1973, tel član /K. Zaposlen je v delovni organizaciji „Podravka". Ob delu pa studil* na višji šoli pri prehrambeno-bioteh-nološki fakulteti. Delegat je Podravka
Panonska pivovarna. V preteklem mandatu jc bil član predsedstva Or» ZSMH Koprivnica.
Za sekretarja pa je izbrana Kovač Jadranka, roj. 27.7.1961 leta, p° narodnosti je Hrvatica. Član ZSM od leta 1975, je pa tudi član ZK-Zaposlena jc v delovni organizacij1 „Biolokalnik" in dela na osebn* dohodkih. Aktivna je v sindikatu v svoji organizaciji, ter v krajevni skup-nosti Miklinovac. Je delegat osnovi organizacije ZSMH Miklinovac.
Dober dan, domžalska občanka
Obiskali smo cvetličarno Moravčah:
V Mengšu takorekoč ni prireditve, na kateri ne bi nastopala vedno nasmejana Pepca. Že poldrugo desetletje spremlja mengeško folklorno skupino, poznamo pa jo tudi kot izvrstno godčevko z različnih tovariških in družabnih srečanj, od mitingov do ohceti. Ko omeniš njo, se vsakodo spomni ženske z diatonično harmoniko na rami, vedno dobre volje, ženske, ki zna tudi veselo zavriskati in nasploh dati v koš prenekaterega drugega muzikanta. Ob pogovoru z njo pa sem zvedel tudi sto drugih podrobnosti, ki razkrivajo Pepeo Blejc kot pridno, pošteno in prizadevno občanko, v njenem življenju pa ni bilo vedno tako postlano z rožicami, kakor je videti na prvi pogled. . .
Gorska šola
Pepca Blejc jc bila rojena na Lomu pod Storžičcm, v zadnjem letu prve svetovne vojne. Kar trinajst otrok je bilo v družini, od tega dvanajst fantov in ona edino dekle. Na vide/ laku kol v kakšni pripovedki, čeprav je bilo življenje na gorski kmetiji, na 1060-tih fhctrih, vse kaj drugega kot pravljica. Njenih dvanajst bratov se ni prilagodilo njej, ampak sc jc morala ona "jim, tako da jc delala vsa moška dela, pa tudi govorila je „na moškega".
..Doma smo imeli kmetijo", pripoveduje Pepca z velikim veseljem, ko se vrača v mladost. ,,Vse sem delala: od furanja do košnje in do sekanja v go/du. I'a ludi v gOltilno so me bratje vzeli s seboj, lako rja sem bila v resnici skoiaj fant."
V solo jc nekaj časa hodila v Ir/ic. pozneje pa so tudi na Lomu osnovali svojo, „gotsko" šolo, v katero jc zahajalo šest
otrok / okoušnjih hribov.
Druga velika gorska šola za Pcpco pa sc jc odvijala tik pred drugo svetovno vojno pri gostilničarju Ivanu Kihtcršiču, ki jc vodil hotel Dobrčo. Pri njem se jc dolge mesece učila igrati kot ena prvih žensk če ne Celo prva v Sloveniji diatonično harmoniko. S svojimi brali je prišla v gostilno pri Sv. Neži nad Tržičeni, Rihter-šič pa jc znal tako lepo igrati, da ga je skoraj na kolenih prosila, naj pokaže tudi njej.
..Pravzaprav je imel harmoniko moj bral. a se m kaj dosti zanimal zanjo. Ja/ pa sem bila čisto nora nanjo. Skrivaj sem jo večkrat malo nategnila. Potem sem prosila Rihlcršiča, da mi jc povedal, kako moram prestavljati prste na tipkah, kako gre ta in U vi/a, kaj vse mora znati godec
Dobri dve uti v eno smer jc imela Pepca do svoje godčeve gorske šole, a ji jc bilo vse kot šala. Kmalu je toliko znala, da je v gostilni igrala za ples, čeprav jc moral lastnik plačevati zaradi tega visoko kazen.
„Včasih jc tako mrzlo pihalo s hribov, da sem mislila, da me DO odneslo. Včasih je tako močno snežilo, da bi se kmalu Izgubila. Včasih je tako padel dež, da sem •"orala harmoniko v nahrbtniku pokriti kar s krilom . . . Toda še mar mi ni bilo za vsi to!"
Z mitinga na miting
lik pred začetkom vojne je šla Pepca Blejc
druge svetovne skal svojo novo
Domžale so spet čiste...
Zima je bila dolga. Sneg je več mesecev Prekril vso nesnago, ki jo jc nametal človek. Pa so prišli komunalci, cestarji, riomctači ali kako sc že imenujejo, zavihali rokave, ^vihteli lopate, grabljc in metle in te spravili nad pločnike in robnike. Grabli, stri|'li in pometali so. Prečesali trave nad robniki in jo celo porezali, saj je že krepko tMtla v asfalt. Kupov odvečne zemlje in odpadkov jc bilo gotovo za več tovornjakov. Vse te jc nanesel človek. Zdaj so Pjočniki ob Kamniški cesti za pešce in bicikliste čisti in kar nekam lažje hodimo in dihamo. Dolgotrajen dež je tudi opravil svoje. Pred poslovalnico Integrala na vogalu kamniške in Ljubljanske ceste pa sc ob deževnih dneh šc pojavi pravo jezero, ki jc Prehodno samo v gumijastih škomjih. A bi bilo treba navoziti samo nekaj peska, plenice so sicer lepo očiščene, vendar so jih pešci biciklisti in avtomobilisti tako Potlačili, da človek kar verjeti nc more, da 00 še kdaj pokukala kakšna travica iz ^mlje. Pa verjetno bo.
Majda BAUIR Domžale
Novi moravski slaščičar Šefik Dže-ladini zatrjuje, da se bo na vso moč trudil /a to, da bo IVIoravčanom in okoličanom napravil »sladko« življenje.
harmoniko na Vrhniko k mojstru Antonu Zclezniku. Mislila je. da sc bo lahko veselila obnovi harmoniki, a sc jc (eden dni zatem zasukalo popolnoma drugače prišla je vojna!
,,Na našo hribovsko kmetijo je vojna prihajala počasi. Najprej se je tU in lam pojavil kakšen partizan, poleni so sem ter tja piulivcli Nemci, prvo leto pa nasplošno šc m bilo hudo. 1942. teta pa so na I omu Nemci že požgali prvo hišo, ubili prvega gospodarja, izselili prvega aktivista . . . Tudi mi smo se priključili naprednemu gibanju z. vsemi svojimi močmi," pripoveduje Pepca.
Vedno   več  partizanskih  skupni  se je
ustavljalo pri njih. Najprej Gorenjski odreci, poleni pa razširjeni Kokrški odred.
„Cc pomislim nazaj, potem lahko rečem, da nisem nikdar v življenju toliko garala kot prav med vojno. Kai naprej so partizani nrireiali tnitinec. brez harmonike
pa na mitingu seveda ni šlo. Vedno so me hoteli imeli s seboj. Igrala sem narodne, ki me jih jc naučil Rihlcršič. partizanske pesmi pa sem sc kar sama naučila po posluhu . . ."
Nekajkrat so jih odgnali tudi na zaslišanje v Tržič, en bral jc padel v vojni, drugaČC pa SOJO kar srečno odnesli. Velikokrat je šlo za las. Nekoč so gostili III. bataljon. Pepca jc imela vseskozi občutek, da bodo pridrveli tja !-,(>i Nemci. Skoraj na silo jih jc sredi noči pognala po obilnem
zalogaju v gozd. Komaj jc pospravila / iniz, fe so hišo obkolili Nemci, več sto jih je bilo. Pepca pa je vzela na povodec kobilo / mladim žrehičkom in jo v najzgodnejši uri odpeljala za sprehod v gozd      kai jc bilo
dogovorjeno znamenje za partizane, da je nevarnost v bližini. Ko so se motali partizani umakniti, bi sc kmalu sprli, pozneje pa se je komandant prišel osebno zahvalit Za previdnost.
V Mengšu je prelepo!
Po vojni je Pepca ostala doma. leta so tekla naprej in . . . treba bi se bilo tudi omožili. Zc Čez trideset let je štela Pepca, ko je šla v Domžale na bratovo oluet. Tam pa ji je nek Mcngšan, vdovec, preprosto
predlagal: „Pepca, ali me hočeš vzeti? "
S hribovje prišla na ravnino, v Mengeš, v hišo, kjer je imel njen mož že šest otrok. Zdelo se ji je prelepo, da živi na ravnem, da jc vedno sredi ljudi, da imajo ljudje radi njeno glasbo. Res. v Mengšu se ji je /a/delo takoj prelepo!
„Mož mi je obljubil, da si bova postavila svoj dom. In sva si ga tudi postavila, z. lastnimi rokami in žulji!" 1955. sla se vselila v novo hišo, mož je odšel v pokoj, Pepca pa na delo v Trak.
„Brez dela nisem mogla. Že prej smo imeli njivo blizu Hcliosa, kjer jc mož delal. Njivo na Količevem sva imela zato. da mi ni bilo dolgčas. Tudi v Traku sem najraje delala kaj težjega, bolj umazanega, ker mije šlo takšno delo bolje od rok . . ."
Ze med gradnjo hiše so sc tu in tam oglašali domačini, da bi jim šla igrat: ob
Pepca Blejc v svoji dnevni sobi; v ozadju so vidna številna priznanja in pokali. (Loto: Vido Kcpanšek)
osebnem prazniku, na hišno zabavo, na veselico, na tovariško srečanje, na ohcet.
,.(), na veliko ohcetih sem igrala!" sc zasmeje veselo, s ponosom. „ln še zdaj rada igram! Včasih pridejo pome kar trije naenkrat. Ženska ima pri tem nekaj prednosti. Vsi pravijo: Glej, baba pa igra! .laz pa jim na to za vi iskani kot pravi moški, da je še bolj veselo. Samo da imam harmoniko v rokah, mi gre lakoj na vriskanje!"
Iz roda v rod ...
Na pobudu Štefke Mlakarjeve so Pcpco Blejc pred 15 leti - vključili tudi v folklorno skupino na mengeški šoli. Nobenih težav ni imela, saj je znala vse stare viže šc od doma. Pozneje jc naučila Testcnovcga z Loke, da jo jc nadomestil, sama pa sc je priključila ..odrasli" folklorni skupini pod vodstvom Brede Kur/.ucilove.
,,1'a tudi na ra/hčnili tekmovanjih sem bila!" pribije s ponosom. „Nc vem. če jc še komu uspelo dvakrat zmagati na tekmovanju na Pokljuki. Dvakrat pa sem bila tudi druga. In šesta med osemdesetimi. Igrala sem tudi na balkanskem festivalu. In . . ."
Skoraj nemogoče je našteti vse polivale in priznanja. Se bolj pomembno pa se ji zdi,
da svoje znanje prenaša tudi na mlajši rod. Pri njej sc učita dva, ženska in moški, stara okoli petdestih, šc bolj pa jc ponosna na jarškega Slaka, kakor pravijo fantu, ki gaje tudi veliko naučila, pa iz Ljubljane hodi k njej fantič žc dobra tri leta, pa v Mengšu jih linam nekaj, pa . . .
„Ko vzamem v roke harmoniko, pozabim na vse. Mlade pa usmerjam tudi tako, da gredo v glasbeno šolo in da sc naučijo not. Tako bodo lahko igrali še bolje kot sama."
ludi njen sin zna potegniti harmoniko, prav tako pa tudi hčerka Veronika, ki živi v Kamniku. Kaj več pa bi ju rada šc naučila.
„Cc nc njiju, pa vsaj vnuka ali vnukinjo . . ."
Skoraj vso Slovenijo jc žc obrcdla Pepca s harmoniko na rami, bila je že trikrat v Avstriji, rada se spomni nastopov v ljubljanskem I evu. pravkar pa sc pripravljajo - s folklorno skupino vred na nastop v Cankarjevem domu, 16. junija letos.
„0, šc bom igrala!" pravi, ko jo vprašam o načrtih. „Saj šc nisem stara! Komaj 67 jih bom . . . Imam obnovljeno hišo, za silo pokojnino in precej nastopov, s folkloro in tudi na raznih srečanjih, tovariških in zasebnih. Tudi na ohcet grem rada, tam so vedno veseli ljudje. Harmonike pa ne dam, niti za novo hišo ne!"
Pepca, šc veliko poskočnih viž! Vsem tistim pa, ki jo boste kdaj utegnili poslušati, kako igra, prijjoročamo, da vam zaigra tisto, ki jo zna samo o)ia, naučil pa jo je njen „gorski" učitelj. Govori o kriznih časih iz leta 1933., nekaterim pa se zdi tako aktualna, da vneto ploskajo, funkcionarji pa gledajo v tla. Pepca pa preloži harmoniko na drugo koleno, sc opraviči, da je pesem pač stara in zaigra kakšno drugo, bolj veselo. Pravzaprav žalostnih sploh ne zna igrati . . .
Ivan SIVK
I ■
I
I
I
I
I
I
I
I
I a
I
JOŽE TRATNIK
Nehote smo se ustavili ob cesti Zelodnik-Moravče, v naselju Moravče, Trg svobode 2. S ceste se vidi tabla z napisom ..Cvetličarna Tratnik Jože". Ko smo vstopili v cvetličarno, nas je ljubeznivo sprejel mlad postaven fant Jože Tratnik, doma z Rodice pri Domžalah. Doma na Rodici ima vrtnarijo, v Moravčah pa cvetličarno, ki jo je uradno odprl septembra 1982.
Prostor 30 m je lepo urejen in založen. Na voljo ima rezano cvetje, lončnice, sveče, gnojila, zaščitna sredstva, lončke, cvetlične zabojčke, razna semena in drugo; vse, kar potrebuješ na vrtu. pri vzgoji rastlin in po čemer povprašujejo kupci. Pripravlja tudi šopke, vence, aranžira darila, poslovne prostore in predmete.
Cvetličarna je dobro obiskovana, predvsem ob praznikih, v spomladanskem in jesenskem času. Moravče je kmečko področje, zato cvetje in razne sadike ljudje vzgajajo veliko sami doma, kar se pozna v cvetličarni. Največje povpraševanje je po svečah, gnojilu za rože. sadikah za grobove, raznih semenih in vrtnem orodju. Občani naročajo tudi vence in sopke. Trenutno jc v cvetličarni zaposlen Jože sam, le doma v vrtnariji mu je v pomoč mama. Cvetličarna je odprta v deljenem času vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob nedeljah jc odprta od 8. do II. ure.
Jože je ljubitelj cvetja žc od otroških let, zato je našel smisel svojega poklica doma v vrtnariji in v trgovini v Moravčah.
Sicer pa jc vrtnarstvo žc v rodu in ni čudno, da sc jc odločil za prav ta j m > k I i c.
Jože ima v načrtu v letošnjem letu povečati rastlinjak - proizvodnjo doma. v trgovini pa zaposliti prodajalca vrtnarja.
Pripominja, da je trgovina na podeželju slabše obiskana kot v mestu. Dve leti je že prijavljen za telefonski priključek na Rodici, pa tega še ni dobil, čeprav bi ga kot obrtnik šc kako potreboval. Delo vrtnarja in prodajalca je dokaj naporno; če hočeš uspeti, moraš imeti ljubezen do cvetja in ljudi.
Jože NOVAK
Cvetličar lože Tratnik v svoji cvetličarni v Moravčah. Danes prinašam nekaj podatkov o njem in o njegovem delu.
Slaščičarna »Evropska pot«
Moravče pri -Domžalah, ob vznožju Limarskc gore, so od lanskega decembra bogatejše za nov lokal, slaščičarno „Evropska pot". Lokal, ki ga želimo predstaviti, meri 35 m2 in je lociran v središču Moravč v Vegovi ulici 4, tik ob glavni cesti Morav-čc-Soteska-Moravče-Zalog-Limbarska gora-Peče.
Uredil ga jc 23. letni SEFIK D2ELA-DINI, rojak iz daljnega Gostivara. Slaščičarna jc bila odprta že v mesecu decembru, seveda brez vsakršnih slovesnosti. Gotovo je, da jc bila nova slaščičarna v Moravčah potrebna, saj jc edina v tem kraju. To je pomembna pridobitev za otroke, mladino in starejše občane, saj v njej dobiš od slaščic do brezalkoholnih pijač, vse kar si poželiš. Lokal jc odprt neprekinjeno od 6. do 21. ure vsak dan, tudi ob nedeljah in državnih praznikih. Strežno osebje je prijazno, ustrežljivo, cene niso pretirane, lokal je izredno čist in primeren tudi za večje obiske.
Ponudbe slaščičarskih izdelkov je lastnik že ponudil daleč naokoli - posebno pa Moravčanom in okoličanom. Tako so zdaj
lahko zadostili večjemu zanimanju - potrošnikov - za slaščičarske izdelke. Tole je povedal prikupni Sefik Dželadini:
„V Moravče sem prišel iz Kamnika, kjer sem bil sedem let zaposlen pri sorodniku slaščičarju. Ponudila se mi je priložnost za ureditev slaščičarne, ki je tu ni bilo več let. Zaprosil sem pristojne upravne organe občine in krajevne skupnosti za dovoljenje. Tega sem tudi dobil, že po sedmih mesecih. Največ obiska je ob nedeljah in praznikih, pa tudi preko tedna. Moji stalni gostje ao mladina, šolarji, delavke in starejši občani. Gostom nudim vse vrste slaščic, razna peciva, .Jcremšnite", - s smetano, orehove rogljičke, torte, polnjene piškote, „šam-role" ... Dobi le tudi ekspres kava s smetano, čaj z limono, vse vrste brezalkoholnih pijač. Cene so zmerne, po uradnem potrjenem ceniku. Sprejemam tudi prednaročila za vse vrste tort z napisi (čakalni čas je samo en dan), cena torte pa znaša od 900 do 2.500 din. Po svojih močeh bom skušal popestriti oz. povečati izbiro gotovih izdelkov m tudi zagotoviti kakovost."
(tekst in foto Jože Novak)
Konferenca ZKO občine Domžale:
Pogled na našo kulturo
Pred dnevi je bila v Domžalah volilno-programska konferenca Zveze kulturnih organizacij občine Domžale. Delegati društev in šolskih kulturnih društev so se v polnem številu udeležili svojega letnega sestanka. Ob pregledu svojega preteklega dela in pogovoru o načrtovanih akcijah je v plodni razpravi nekaj delegatov izpostavilo ključne probleme ljubiteljske kulturne dejavnosti.
lina glavnih nalog Zveze kulturnih organizacij v prihodnje bo prav gotovo utrjevanje dela šolskih kulturnih društev in njihova povezava v krajevnih skupnostih, s kulturnimi društvi in delovnimi organizacijami. Predstavnica šolskih kulturnih društev je med drugim dala pobudo za skupno občinsko šolsko glasilo, ki bi lahko bilo tudi precej bolj kvalitetno.
Sicer pa je bilo splošno ugotovljeno, da tjubitcljstvo v naši občini še vedno najbolj pestijo kadrovski problemi, saj nimamo dovolj strokovnih delavcev, ki bi vodih številne skupine.
Ob pregledu preteklega dela so delegati na konferenci ugotovili, da jc ljubiteljska dejavnost precej napredovala, da sv je število članov v društvih povečalo in da tudi kvalitetna raven v vseh dejavnostih raste. Hkrati pa sc morajo društva srečevati s finančnimi problemi, saj kljub temu. da nominalno prejemajo več sredstev za svojo dejavnost, dejansko s temi sredstvi nc morejo dohajati stroškov.
O problematiki širjenja novih dejavnosti jc spregovoril predsednik skupščine Kulturne skupnosti Jernej Lenič, ki jc med drugim opozoril, da imamo celo vrsto novih oblik kulturne dejavnosti, za katere k stežka zagotavljamo minimalna sredstva. V
prihodnje bomo morali prav tem novim oblikam posvetiti več pozornosti, predvsem pa delu Občinske knjižnice, ki sc v zadnjem času odpira navzven in s svojim programom še bolj bogati kulturno življenje v naši občini.
Na konferenci so delegati društev sprejeli tudi nov samoupravni sporazum o združitvi v zvezo in statut Zveze kulturnih organizacij občine Domžale. Izvolili so novo'predsedstvo, za predsednika Zveze so ponovno izvolili Slavka PISKA in za podpredsednika Danijela POTOCANA.
Na konferenci so bila podeljena tudi
priznanja Zveze kulturnih organizacij občine Domžale za leto 1984, ki jih prejmejo vsako leto najprizadevnejši čalni kulturnih društev za svoje delo in uspehe. Na predlog društev so priznanja prejeli:
Ema NOVAK, ŠKD OŠ Šlandrove briga de Domžale, Rado ĆERNE. Simfonični orkester Dom žale Kamnik; Marjan JANČAR. KD Miran Jare Skocjan; Toni Fotokino klub Mavrica Radomlje; Andrej VOLKAR, Pihalna godba Moravče: Brane RIHTAR, Likovno društvo Petra Lobode Domžale; Cilka HABAT, KPD Frane Bukovec Vir; Miha PIRNAT. Oktet bratov Pirnat Jarše; Ernest SEIL-NACHT. Moški zbor DU Janez Cerar Domžale; Jože JERMAN. Moški zbor Rudol Božič Radomlje. Stanislav REBOLJ. KD Tine Kos Moravče; Franc VEHOVEC. KD Tine Kos Moravče, Marija ROBIDA, ŽPZ Društva upokojencev Domžale; Marica SINČIĆ. DKD Svoboda Mengeš; Karli PETERKA. DPD Svoboda Ihan; Franc KURENT. KUD Franc Kotar Trzin.
VGT
I
VABILO
Stobljanski oktet vas ob 10. letnici delovanja vabi na slavnostni koncert, ki bo v petek, 19. aprila ob 20. uri v Kinodvorani Domžale.
V programu bodo sodelovali kot njihovi gostje: Oktet bratov Pirnat, Dolenjski oktet iz Novega mesta in oktet Lesne iz Slovenj Gradca.
Povezovala bo Marina Rugelj'
PRISRČNO VABLJENI!
Krleži	ov »Petrica I	Cerenpuh«
se je r	odil na Viru	Jm. ■'■'Vi'
28. januarja so minila štiri leta, odkar je v Zagrebu umrl Miroslav Krleža, velikan hrvatske in jugoslovanske književnosti. S svojim delom in življenjem je dal pečat svoji dobi: bil je njena kritična zavest. Njegovo delo in življenje je brezobzirno služilo resnici, zato je bičal krivice v svojih ostrih polemičnih spisih. Njegova kritika zgodovine je pričujoča v vseh njegovih dleih; je ostra podoba razmer in hkrati obtožba. Zaradi tega so ga vsi zapustili, celo skrajna levica. Leta 1935 mu niso hoteli nikjer ničesar natistniti. Nekateri so mu očitali celo, da je odpadnik in proti proletariatu. V tej stiski je nekaj časa molčal, toda ves čas je ustvarjal. Takrat so nastajale Balade Petrice Kerempuha, v katerih je odgovoril svojim nasprotnikom in tedanjim razmeram.
Nadvse zanimivo jc, da so mu to knjigo natiskali v Veitovi tiskarni na Viru. Najbolj imenitno pa je to. da mu je ta zbirka pesmi čez noč dvignila ugled. Posebno rojake je tako pretresel s svojimi globoko občutenimi narodnimi in socialnimi baladami, da so se na Hrvaškem kar trgali za knjigo. Poslužil se je hrvaške zgodovine in iz nje je meril rudi na sodobnost. Balade so bile čisto nekaj novega in nenavadnega. Napisane šo v kajkavskem narečju, polne so tragičnega in obešenjaškega humorja. Njegov Petrica Kerempuh, ki je Krleža sam, izraža svojo stisko:
Gdo plašča nežna z vetrom obarnuti, mora kak sveča na vetru vtarnuti.
(Petrica i galienjaki)
Krleža se je poskušal izogniti cenzuri in zvijačo so mu pomagali izpeljati tedanji napredni slovenski književniki. Najprej je nekaj pesmi izšlo v Ljubljanskem zvonu, na vso moč pa so se njegovi slovenski prijatelji trudili, da bi izšla celotna zbirka. Juš Kozak, ki je bil takrat urednik Ljubljanskega zvona, je navdušil Silvestra Skerla, založnika Akademske založbe, da bi izdali Kri«, ževo zbirko pesmi. Toda tudi v Ljubljani jih jc bilo zelo tvegano izdati. Vseeno se je založnik pogumno lotil dela in poskrbel je tudi za lepo opremo knjige, ki se je ujemala s hrvaško kajkavščino in z razpoloženjem Krleževe poezije. Pesmi so opremljene z tnicialkamt iz Abecede mrtvaškega plesa (Totentanz Alphabet), ki jc delo nemškega renesančnega slikarja Hansa Holbeina mlajšega, in z dekorativnimi motivi iz starih tiskov 16. in 17. stoletja. Tiskanje pa je prevzela Veitova tiskarna na Virll, ki je slovela po tem, da je pogumno tiskala
mnoge sporne zadeve in jih oddala v pregled šele, ko so bile knjige že razprodane. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s Krleževimi Baladami. Izšle so v lepem dvobarvnem tisku z ročno stavo in na domačem papirju. Knjiga je danes velika dragocenost in bibliografska redkost.
Zbirka je srečno izšla, vendar je zanjo zvedela ljubljanska policija, ki je o tem obvestila prosvetni oddelek banske uprave. Na vso srečo pa je bil tam referent književnik Albert Širok, ki je kasneje tudi popisal, kako je potekalo reševanje tega dopisa, ki jc zahteval, da morajo preprečiti izdajo Krleževe knjige. Albert Širok je poklical Silvestra Skerla, ki mu je povedal, kje tiskajo to knjigo in mu je iz nje citiral tudi nekaj odlomkov pesmi. Zmenila sta se, da bo poskušal zadevo vsaj zavleči, tačas pa naj knjige čimprej razprodajo in poskrijejo.
Knjige niso tiskali ilegalno, zato je zaradi tiskovne svobode niso smeli prepovedati pred izidom. O tem so prepričali tudi načelnika prosvetnega oddelka in tako so sporočili tudi upravi policije. Izgovarjali so se tudi na pisateljev ugled, da ne bi prišlo do kulturnega škandala.
Ko so Balade izšle, so pismeno zahtevali en izvod in tako se je stvar zavlekla za en teden. Potem so morali zbirko predelati in napisati poročilo, karje spet trajalo več kot teden dni. Potem je Širok z zvijačo prepričal načelnika, da se bodo najlaže izognili kulturni sramoti, če vprašajo za mnenje bansko upravo v Zagrebu. Hrvatje so na slovenske spise odgovarjali z veliko zamudo ali pa sploh niso odgovorili, zato je pisal v slovenščini. Več kot čez mesec dni 50 jim odgovorih, tačas pa je bila knjiga že razpro-
dana. Njegovi rojaki so jo dobesedno razgrabili. Petrica Kerempuh jim je robato in naravnost povedal vse. kar jc videl narobe, zavil sc jc v plašč hrvaške zgodovine in protestiral proti vsemu, karje tlačilo njegove rojake v blato in jim jemalo dostojanstvo. Petrica jc nekakšen ljudski pavliha. ki razmišlja o nadlogah preprostega človeka. Balade so pisane po ljudskem vzoru, ne le po vsebini, marveč tudi po obliki in humorju. Vsebinsko zajemajo najbolj tragične odlomke iz hrvaške zgodovine; govorijo o okrutnih bojih s Turki, 1 fevdalci, o hrvaš-ko-slovcnskih puntarjih, o bojih s posvetno in cerkveno gosposko.
Ponosni smo lahko, da je tako visoko umetniško delo zagledalo beli dan prav na domžalskem območju in obenem Krleža rehabilitiralo ter mu omogočilo nadaljnje delovanje na publicističnem in književnem področju. Hkrati pa spet lahko prisluhnemo otožni kerempuhovski pesmi, saj govori tudi današnjemu času in družbi ter slehernemu občanu, naj se bori za prastare čoveške vrednote in naj nastopa proti vsemu, kar ruši čovekovo dostojanstvo.
Marija CVETEK
»BALADE P K TRICE KI I'KM; P Vil A
*
MlliOSi.AV
K R T 11A
v t.jmjAN
k >i>. 'i.y.
Jubilant — oktet Tosama. Njegovi člani so od leve: Silvo Prenar, Stane Klopčič, Franc Rožič. Franc Belcijan. Avgust Potočnik, Dano .luteršek. Ione Andrejka, Mavric K veder.
Ob 15—letnici okteta TOSAMA:
Živijo s pesmijo
V letošnjem letu, natančneje 20. aprila, bo oktet TOSAMA praznoval 15-letnico svojega obstoja. Prva pevska prizadevanja, iz katerih se je kasneje rodila zamisel za oktet, segajo že v leto 1967, ko se je zbralo osem ljubiteljev petja - štirje iz Tosame in štirje iz Univerzal in ustanovilo oktet Uni verzale Tosama, pod vodstvom Toneta Juvana. Po kakšnem letuje oktet razpadel in Tosamovci so začeli razmišljati o lastni pevski skupini. Zelo aktiven je bil tedaj Pavle Kepec in skupaj z Avgustom Potočnikom sta leta 1969 zbrala septet, kije nastopil 29. novembra ob tovarniškem prazniku Tosame v hali KC Domžale. Naučili so se tri pesmi in z njimi nepričakovano močno navdušili svoje sodelavce, veliko podporo pa jim je dalo tudi vodstvo tovarne, kar jih je spodbudilo, da so aprila leta 1970 resno zaceli z vajami. Odločili so se, da bodo „oktet TOSAMA" - prejšnjim sedmim pevcem se je namreč pridružil še eden.
Od tedaj pa do danes je duša okteta AVGUST POTOČNIK, sicer vodja tkalnice širokih tkanin v TOZD Saniteta.
„Od nekdaj sem rad pel", je povedal. „Ko sem končal šolo, sem se takoj pridružil moškemu pevskemu zboru v Novi Štifti pri Gornjem gradu, od koder sem doma. Kasneje sem sc učil tudi harmonike, za kar me jc navdušil glasbeno .navdahnjen' prijatelj - so vojak v Zagrebu. Takoj, ko sem prišel od vojakov - medtem sem si kupil staro harmoniko - sem ustanovil kvintet Veseli bratci. Veliko smo igrali po raznih veselicah in proslavah. Enkrat smo igrali celo v nekem hotelu na morju. To je bilo v letih od 1956 do 1958. Igrah smo v stilu ansambla bratov A vsebnik, ki je takrat prišel ,na površje' in nam je bil tudi vzor.
Ko sem se potem pred 26. leti zaposlil v današnji Tosami, sem rad ob tovsrniških obletnicah ali drugih slavjih raztegnil meh harmonike, povabil še kakega pevca ali pa sem zapel sam in proslavica je bila tu.
Skupaj s sodelavci in prijatelji Danotom Juterškom, Francem Belcijanom in Tonetom Andrcjko smo sodelovali v oktetu Univcrzale - Tosana, leta 1970 pa smo skupaj zasnovali naš sedanji oktet. Vadili smo veliko, k sreči z notami in besedili ni bilo težav, kajti precej sem jih imel že od prej, nove pa smo kupovali pri Prosvetnem servisu v Ljubljani."
Po letu 1970 je postal oktet močno priljubljen med delavci Tosame in seveda nepogrešljiv pri vseh prireditvah. Prelomno' leto zanj pa je bilo 1974. Kaj se je zgodilo takrat? Avgust Potočnik pripoveduje:
„Na Viru so organizirali znano glasbeno prireditev Koncert iz naših krajev. Predsednik krajevne skupnosti Pangeršič nam je svetoval, naj nastopimo. Seveda smo imeli pomisleke, kajti bili smo mlad oktet, a smo le poskusili. Na koncertih so sodelovali tudi Veseli planšarji in oktet Jelovica, katerega vodja Tomaž Tozon nas je povabil na srečanje oktetov v Šentjernej, kamor smo sc seveda še isto leto prijavili. Od takrat nismo zamudili še nobenega srečanja in lahko rečem, da so nas ti nastopi nekako potrdili. Za deseto obletnico neprekinjenega sodelovanja smo predlani v Šentjerneju prejeli tudi Zlatega petelina. Sentjerncjska srečanja oktetov so nepozabna, tam navežemo stike, izmenjamo pesmi, tudi povabila izmenjamo - skratka to je dogodek, ki se ga veselimo že vnaprej."
Zadnja leta oktet Tosame veliko nastopa. Radi se odzovejo vsakemu povabilu. So redni gostje občinskih praznovanj, nastopali pa so tudi že v drugih raznih krajih Slovenije. Dvakrat so tudi že snemali za radio, ob 10-letnici pa so imeli polurno oddajo na TV. Po naravi so vsi člani okteta po vrsti veseli ljudje, vedno pripravljeni na šalo. Zato so tudi priljubljeni; kamorkoli pridejo, so lepo sprejeti. Od leta 1970 seje
v vrstah okteta izmenjalo 12 pevcev, pet pa jih je ostalo zvestih vseh 15 let.
Veliko vadijo. Dvakrat na teden se v večernih urah zberejo v delovni organizaciji in vadijo. Občasno - zlasti ob zamenjavi jievccv nastopijo težave, kajti novinec se mora naučiti cel .repertoar', tako ponavljanje pa je utrujajoče za ostale pevce. Pa se med njimi že pojavlja tudi .utrujenost', kot posledica petnajstletnih prizadevanj?
Avgust Potočnik:
„Seveda, saj se staramo! Včasih smo rahlo utrujeni, vendar kljub vsemu še vedno prevladuje veselje do petja. Sam pojem že dobrih trideset let, veliko vaj je za mano, veliko odrekanj, a tudi veliko lepega. Ni mi žal, nikoli še nisem pomislil na to, da bi nehal. Ce mi bo zdravje dopuščalo, bom pel še!"
Oktet Tosama prepeva v glavnem slovenske narodne pesmi, zelo so jim všeč koroške narodne pesmi, partizanske pesmi, zapojejo pa tudi kakšno lepo zvenečo dalmatinsko ali makedonsko. V svojem programu imajo tudi žalostinke, saj redno pojejo na pogrebih aktivnih in upokojenih članov Tosame.
Priznanja in pokali, ki jih imajo kar lepo število, je velika spodbuda za njihovo nadaljnjo delo. Najbolj pri srcu sta jim že omenjeni Zlati šentjernejski petelin in Občinsko priznanje ob 10-letnici delovanja.
O njihovi priljubljenosti priča tudi dogodek, ki se ga vsi radi spominjamo. Po zaključku nekega nastopa so se odpravili k Rcpovžu, da se malo okrepčajo. Seveda so tam tudi zapeli. Slišala jih jc večja družba in jih zaprosila, če bi jim zapeli par pesmi. Privolili so in ugotovili, da „družbo" sestavljajo sami znani občinski možje z gostoma Sergejem Kraigherjem in Lidijo Šentjurc. Zapeli so jim tri pesmi in sc vrnili za svoje mize, nakar so presenečeni ugotovili, da je njihov račun že poravnan.
Za zaključek pa bi povprašali Avgusta Potočnika za načrte za naprej
..Poglavitni načrt jc obdržati oktet na sedanji ravni. Videli pa bomo, kako bomo zmogli. Letos bo precej dela zaradi 15-letni-cc in priprav na Scntjcrncjsko srečanje. Radi bi posneli tudi radijsko oddajo, kar pa bo verjetno prišlo na vrsto šele v jeseni. Dela je precej, vendar ob taki resnosti pevcev ni razloga za skrb, da načrtovanega ne bi mogli izpeljati."
Pa še to:
Ob njihovi 15-letnici bo 20. aprila 1985 v Delavskem domu na Viru ob 19. uri koncert, na katerem bodo poleg okteta Tosama nastopili šc gostje:
- Oktet bratov Piniat. Rudarski oktet iz Velenja, Domžalski oktet, Stobljanski oktet, Koroški akademski oktet.
Marjana LUBINIČ
Jubilej domžalskega pevskega kolektiva
Deset let stobljanskega okteta
V Stobu, zahodnem delu Domžal, so prepevali že pred več kot šestimi desetletji, saj je bil že leta 1920 ustanovljen Moški pevski zbor Pridavka. Kasneje se je iz tega zbora razvil Pevski zbor Domžale — 1924, ki je neprekinjeno deloval do 2. svetovne vojne.
Stobljanski oktet od leta 1974, ko je priče! s svojim delovanjem, nadaljuje tradicijo slovenske pesmi v Stobu. V njihovem obdobju delovanja so jih vodili Ernest Kvartič, Karel Lcskovec in Jože Doiinar, ki jih pri delu usmerja od leta 1980 do danes. Oktet je prvič zapel na proslavi dneva republike v kulturnem domu Trzin novembra 1974. Potem pa so se nastopi vrstili.
Nastopali so na pevskih revijah, Številnih otvoritvah razstav, na mnogih proslavah krajevnih skupnosti, na spominskih svečanostih in obletnicah delovnih kolektivov. Od leta 1977 dalje so vsako leto sodelovali tudi na srečanju oktetov v Šentjerneju in lansko leto bili tudi z ZKO in DPD Svoboda Ihan organizatorji področnega srečanja v okviru te prireditve.
Ob jubileju pripravljajo slavnostni koncert v kinodvorani Domžale, na katerega bodo povabili tudi svoje dolgoletne prijatelje: Oktet bratov Pirnat, Dolenjski oktet iz Novega mesta in oktet Lesne iz Slovenj Gradca. Izdali bodo tudi brošuro, v
kateri bo prikazano njihovo dosedanje delo. Gradivo zanjo jc zbral nepogrešljivi Tone Ravnikar.
Ob jubileju so jim pri organizaciji slavja pomagali tudi številni posamezniki, obrtniki in delovne organizacije ter seveda ZKO Domžale in Kulturna skupnost Domžale. Vsem se zahvaljujejo in upajo, da bodo njihovo zaupanje potrdili z nadaljnjimi leti uspešnega dela.
Cveta Zalokar Oražem
Cicibanova urica
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNIC A
Pravljičarka Marjetka HOSTA bo cicibanom pripovedovala pravljico ZAJČKOV A HIŠICA v torek, 23. aprila ob 17. uri v prostorih knjižnice v Domžalah. Cicibani bodo tudi zapeli o zajčku in naredili lepljenko zajčka.
Starši, zdaj, ko ni babic, ki bi pripovedovale pravljice, ne pozabite na Cici banovo urico!
I I I I
! i i i i i
j
Županova Micka v Lukovici
Stobljanski oktet ob 10-letnici sestavljajo (od leve proti desni): Tone Hribar. I one Pavlin, Andrej /alokar. Masko Janzekovic. Drago Tavčar, Andrej Medic, .lože Fugger, Jože Doiinar (vodjal.
Kulturni koledar
Četrtek, 11.4. ob 18.00 uri na Osnovni soli Vcnclja Perka v
Domžalah   Občinska revija mladinskih zborov.
Petek, 12.4. od 20.00 uri v Kinodvorani v Domžalah - A.T. Linhart: Županova Micka, gostuje KUD Janko Kersnik Lukovica.
Sobota, 13.4. ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Ihanu -A.T.Linhart: Županova Micka, gostuje KUD Janko Kersnik Lukovica.
Sobota, 13.4. ob 20.00 uri v Zadružnem domu v Lukovici -Občinsko srečanje moških in ženskih pevskih zborov.
Nedelja, 14.4. ob 18.00 uri v Partizanskem domu v Moravčah --Občinsko srečanje mešanih pevskih zborov
Petek, 19.4. ob 20.00 uri v Kulturnem domu v Mengšu - A.T. Linhart: Županova Micka, gostuje KUD Janko Kersnik Lukovica.
Petek, 19.4. ob 20.00 uri v Kinodvorani v Domžalah - Koncert ob 10-letnici Stobljanskega okteta.
Sobota, 20.4. ob 20.00 uri v Delavskem domu na Viru -Koncert ob 15-letnici okteta Tosama.
28. decembra 1789 je bila v ljubljanskem stanovskem gledališču prvič predstavljena „Županova Micka", katere avtor Anton Tomaž Linhart je pri njeni postavitvi sodeloval kot režiser in šepetalec ter z amaterskimi igralci, med njimi je bila večina njegovih prijateljev in znancev, dosegel sijajen, edinstven uspeh. Kdo ve, če kdo ve, kolikokrat je bila odslej Županova Micka že gostja najrazličnejših amaterskih in manj amaterskih odrov, koliko salv smeha in zadovoljnjega ploskanja so bili deležni Jaka, pa Anže in Micka, kolikokrat so se gledalci zadovoljnjo nasmehnili ob ..hudi" žeji Glažka in prizadevanjih Tulpenheima in Monkofa ter zaploskali prevarani Štemfeldovki.
Približno po 195 letih pa je Županova Micka s svojim iskrivim humorjem in nekaterimi še danes aktualnimi bodicami, priromala tudi v Lukovico in v izvedbi Kulturno umetniškega društva Janko Kersnik, pod režiserskim vodstvom Danijela Potočana, ki je pripravil tudi sceno (izdelala sta jo Drago Jerman in Franci Capuder), doživela svojo premiero 8.3.1985. To je bilo obenem tudi darilo vsem ženam, ki so prireditev obiskale in verjetno si nobena izmed njih ni mogla želeti lepšega darila.
Ivanka Ravnikar,' ki je igrala Micko, je bila prisrčna, njen oče Jaka (igral ga je Milan Grošelj) je ugajal, tudi Jaka Hudoba v izvedbi Nika Urbanije je bil gledalcem všeč, "pa vendarle lahko zapišemo, da je bil „mestni" del v izvedbi Toneta Gosti-
Filmski festival v Radomljah
Fotokino klub Mavrica je v soboto ° marca pripravil filmski festival, ki Sa je posvetil 40. obletnici osvoboditve, kulturnemu prazniku in dnevu ton*.
Filme so v kulturnem domu začeli Prikazovati zc ob dveh in v triurnem Programu so si gledalci Lahko ogledali najpomembnejše dogodke lanskega leta v naši občini S kamero so mavri-čarji obiskali mnoge kraje od Desna d° Trzina in Moravč do Rov Kot jc
slovenski i'ilm že značilno si je Popoldansko projekcijo ogledalo le kakih petdeset gledalcev
Potem je bil na vrsti enotirni pri-*az filmov slovenskih klubov Obiskovalci so lahko ocenili, da je amaterski fi'm po krivici zapostavljen.
Zvečer seje v dvorani /malo kakih dvesto gledalcev. V krajšem kultu; nem programu je nastopil novoustanovljeni mladinski mešani oktet iz Radomelj in kitaristki. Pokrovitelj festivala je bila Kulturna skupnost •Domžale in Jernej Lenič, njen predalnik, je v govoru predstavil pomen filmske umetnosti in Mavrice za našo °°čino. V imenu Fotokino zveze
Slovenije je festival pozdravil Gorazd Livar
Skozi projektor je potem stekla
Festival je v imenu pokrovitelja Kulturne skupnosti Domžale pozdravil in odprl Jernej Lenič.
lanskoletna bera filmov. V klubu so jih posneli 16: Od cveta do cveta (vrsla lepih posnetkov o cvetju in žuželkah), 100 let mengeške godbe. Dedek Mraz prihaja (novoletni spored v Dbirnlalah), Bala (slar običaj o prevozu nevestine bale). Ostani z nami (video o dnu Lnik.it). Dubrovnik (o sindikalnem izletu na Jadran), Lepa Vida (zanimivo in svojsko videnje Prešernove pesmi). 100 let domžalske godbe. I. september (vsakdan malega človeka). Dan narodnih noš v v am-niku, Lukova bolnica (dokument, no •igrani film o partizanski bolnišnici Triglav na Kolovcu). Prvomajska 1 td-nica. Ugaslo ognjišče (umiranje domačije). Utrip (o in z olimpiade v Sarajevu), Praznik pihal (duhovita samo-ironija). Pohod (spremljanje mladih na Poti tovarištva in spominov od Trojan do Radomelj in podelitev značk.
Po projekciji je b Ja okrogla miza o položaju amaterskega filma, festivalu in delu FKK Mavrica. Posebna komisija je pod vodstvom Vlastje Simon-čiča prikazane Filme tudi ocenila.
Igor Lipovšek
ča, Nika Capudra in Stanka Pel ca boljši. Že ob samem prihodu na oder so med gledalci zaradi pojav, pa tudi kostumi, ki jih je pripravila Sonja Jamšek, so prispevali svoje, zbujali med gledalci smeh in nič manj smešne komentarje, pa tudi njihovo „menca-nje" z rokami in nogami je naletelo na
odobravanje. Zlasti prepričljiv je bil Stanko Pele v vlogi zapitega pisarja Glažka. Omeniti moramo tudi Vero Avbelj, ki se je predstavila kot Šternfeldovka in odločilno prispevala k razpletu komedije.
Sicer pa se je dramska skupina predstavila kot dobra celota, v kateri nekateri igralci skoraj blestijo, zapišemo pa lahko, da je bila to zelo uspešna predstava, za katero je glasbo napisal Lado Jakša, medtem ko je bila organizacija v rokah Tomaža Bo leta
Prepričani smo, da bo Županova Micka v izvedbi KUD Janko Kersnik razveselila še marsikoga.
V. V.
i=u|
I
Čestitke ob 25-letnici pevskega zbora Janez (erar so bile na svečani jubilejni prireditvi namenjene zlasti in predvsem pevcem ter pevovo-dji Stanetu llahetu. Na fotografiji: Jernej Lenič in Slavko Pišek česti-imenu Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij.
tata
/bor - jubilant - »Janez < erar« je zapel tudi nekaj skupi' pesmi z /(.uskim pevskim zborom, spregovoril pa je tudi domžab župan Karel Kušar.
I
Pred dnevi se je mudila na poslovnem obisku v S.Giovanni al Nati-sone delegacija domžalske občine, ki jo je vodil predsednik SO Domžale Karel Kušar. O poslovnih vidikih povezovanja Heliosa v Italiji bomo objavili daljši prispevek v naslednji številki.
ŠPORT IH TEIE5HP KULTURA
Pomladni obeti NK Domžale
0 tekmovalnih rezultatih pionirjev, kadetov, mladincev in članov nogometnega kluba Domžale v jesenskem delu tekmovalne sezone 84/85 smo že poročali. Sedaj tik pred začetkom spomladanskega dela prvenstva nas seveda najbolj zanimajo možnosti članske ekipe, da se z osvojitvijo prvega mesta v OCL — zahod, uvrsti v 1. slovensko nogometno ligo, t.j. med štirinajst najboljših nogometnih moštev v republiki ob drugoligaških Olimpiji in Mariboru. Pripravljenost ekipe, ki po jesenskem delu prvenstva zaostaja samo eno točko za prvouvrščenim, je primerna, še posebej glede na zagonske težave v novih garderobah, zaradi katerih je bilo nekaj treningov neuspešnih.
I
I
Posnetek s predstavitve dejavnosti domžalskega T\ I) Partizana, ki se U a prizadevni člani priprav ili oh S. marcu, dnevu žensk.
Telesnokulturni delavci v TVD Partizan Domžale
VABIJO NA OBČNI ZBOR
V domžalskem TVD Partizanu poteka celoletna, pestra športna aktivnost, ki je posvečena v prvi vrsti rekreativnim ambicijam mnogim Domžalčanom vseh starosti. V tem društvu se udejstvujejo tako najmlajši, kot oni, ki jim pravimo veterani.
Bogato celoletno delo so pred nedavnim predstavili v sklopu prireditev ob 8. marcu; o tej predstavitvi delovanja in aktivnosti pa smo objavili tudi krajšo fotoreportažo. Kot vsako leto tudi letos pripravljajo LETNI OBČNI ZBOR na katerem bodo pregledali delovanje minulega obdobja, prebrali ustrezna poročila, pregledali finančno poslovanje, začrtali pa bodo tudi delo za naprej.
Na letnem občnem zboru, ki bo v ponedeljek, 15. 4. 1985 ob 19. uri v osnovni šoli Šlandrove brigade, bodo izvolili tudi nove organe društva in začrtali okvire svojih dejavnosti v prihodnjem obdobju.
Ker gre za množično telesnokultumo organizacijo, delavci v domžalskem Partizanu vabijo občane, da se njihovega občnega zbora udeležijo, pa tudi, da se kasneje vključijo v njihove vrste.
Na občnem zboru si bodo navzoči lahko ogledali film o aktivnostih Partizana, ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi interne pohvale in priznanja.
I
!
Ekipa, ki je z eno izjemo sestavljena izključno iz fantov doma iz naše občine, ima ob ugodnem razporedu tekem (šest doma in pet na tujem), dejansko realne možnosti za prvo mesto. Največji konkurenti v boju za vrh so renomirane ekipe NK Stol, Ljubljana in Medvode. Igralsko je ekipa okrepljena. Novi igralci Bukovec, Medved. Klep in Upelj so se dobro ujeli z ostalimi igralci. Zal pa ima ekipa velike težave s poškodbami, tako da še vedno ni jasno, s katerimi igralci bomo startali na prvi prvenstveni tekmi z NK Usnarjem, ki bo dne, 31.8.1985 v Domžalah.
Tudi ostale selekcije so se vestno pripravljale na nadaljevanje prvenstva. Uspeli smo okrepiti trenerski kader /. novima trenerjema mladincev, ki jih sedaj vodi znani bivši nogometaš Ljubljane Džaferovič in kadetov. Te trenira sedaj bivši igralec državne reprezentance. Crvene zvezde in Manchestcr Uniteda, Nikola Jovano-vič. Trenerja članske in pionirske ekipe Dimitrije Srbu, bivši igralec in trener Olimpije ter marljivi Bogo Deisinger s svojim delom nadaljujeta.
Izkušeni in priznani nogometaši Srbu, Džaferovič in Jovanovič so mnenja, da nikakor ni mogoče sprejeti trditve, da so naši fantje manj nadarjeni za nogometno igro kot njihovi vrstniki v drugih republikah. Problem je v slabših i pogojih dela in manjšem številu treningov.
Domžalski šah v letu 1984
Preteklo leto, kakor že mnoga prejšnja, je bilo za domžalske šahiste zopet uspešno. Poleg lepo uspelih prireditev: HI. memorial IVA SONCA in XXI. spominskega turnirja Hering Zupančič, smo izvedli ali se udeležili cele vrste tekmovanj. Naj osvetlimo na kratko nekatere dosežke. Nadaljujemo z rednimi mesečnimi hitropoteznimi turnirji, ki se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu, in ki se jih udeležijo močni šahisti iz ljubljanskega, kamniško-domžalskega področja, Kranja in drugih krajev naše ožje domovine. Trdimo lahko, da smo z uvedbo kvalitetnih hitropoteznih turnirjev pred mnogimi leti bili vzor in našli mnogo posnema/cev, saj se je hitropotezni šah zelo razmahnil po Sloveniji. V preteklem letu sta največkrat zmagala VOŠPERNIK iz Ljubljane in Marjan KARNAR iz Duplice.
Sah pa se ne igra samo na kvalitetni ravni. Ze zelo dolgo v Domžalah prirejamo pionirska prvenstva osemletk. Za vsako šolo nastopajo ekipe pionirjev in pionirk na 4 deskah. Lanski zmagovalci so bili naslednji:
St. pionirji: OS Radomeljske čete Preserje med 7 ekipami.
Ml. pionirji: OS Junj Vega Moravče med 6 ekipami.
St. pionirke: O' Venelja Perka Domžale pred OS M.Koželja 'ob.
Ml. pionirke- 'A Radomeljske čete Preserje med 3 < i. orni.
V nadaljnjem tek .ovi«:iju v ljubljanski regiji so se najbcije c rtrali st. pionirji iz OS Radomeljske čete 2. mestom zelo lep uspeh pa je dosegle mlajša pionirka SARADENOVA t". Perka,. M je bila prav tako druga.
V sindikalnem šahu je a delavskih športnih igrah nastopilo 8 ekip, kar kaže, da se zanimajo za šah v delovnih organizacijah spet povečuje. Zaenkrat Papirnica Količevo še nima prave konkurence, drugo mesto je osvojil Helios, tretje pa Mlinostroj.
Papirnica Količevo pa je na republiškem sindikalnem prvenstvu med 38 ekipami zasedla odlično 4. mesto. K uspehu je
največ pripomogel IVAClČ, ki je na prvi deski zbral kar S točk od 11 možnih, med drugim jc premi, ti tudi mojstre KRZlSNI-KA. OSTERMANA in MENCINGERJA.
V okvir prireditev v počastitev občinskega in krajevnega praznika Domžal smo izvedli več lepo uspelih tckmoianj.
Srečali smo se z močno tiansko ekipo NARESUNDBY, s katero vzdržujemo dolgoletne prijateljske stike, in se razšli s težko priborjenim neodločenim izidom 5:5. Naj zabeležimo, da so Kamničani z njimi izgubili kar 8 1/2: 1 1/2, Maribor pa jih je tesno premagal 5 1/2:41/2. »
Turnirja krajevnih skupnosti se je udeležilo 6 ekip, prva pa je bila KS Slavka Slandra Dornžale 16 t pred KS Radomlje 15 t, KS Mengeš 10 t itd. Na hitropotez-nem turnirju je zmagal IVAČIČ (SI. Slan-der). Na dvoboju Domžale : Kamnik po ševeniškem sistemu na 11. deskah (vsak igralec se sreča z vsemi nasprotniki) smo bili uspešnejši 66 : 55.
Tradicionalni množični dvoboj Gorenjska : Domžale + Kamnik na 50 deskah smo tokrat občutno izgubili z rezultatom 72 : 28. Vzrok visokemu porazu je bila neupravičena odsotnost šahistov iz Kam-
nika. Tako jc v skupnih srečanjih rezultat 5 : 4 za Gorenjsko.
Da je domžalska ekipa na 4 deskah še vedno ena najmočnejših Sloveniji je dokazala na republiškem finalnem tekmovanju za Titov pokal. V švicarskem sistemu 5 kol so Domžalčani med 18 ekipami odigrali najmočnejši turnir, imeli so najvišji Buchholz koeficient, ki pomeni seštevek točk, ki so jih dosegle ekipe, s katerimi so se srečali. Premagali so prvouvrščeni Maribor, igrali neodločeno z drugouvrščeno Iskro in zasedli 3. mesto.
Tudi v republiški ligi je ekipa, ki jo sestavlja 6 članov, 2 članici in 2 mladinca zasedla med 10 ekipami 2. mesto (54 1/2 točk) za Murko (Lesce), prav tako bivšim drugoligašem, ki je zmagala z 56 točkami. Lepe uspehe so na prvenstvenih tekmovanjih dosegli tudi posamezniki. Tako se je Leon MAZI z zmago na kvalifikacijskem turnirju prebil na slovensko prvenstvo in zasedel odlično 3/4 mesto. Med članicami je bila KOŠIRJEVA tretja, med 48 mladinci pa BRUNŠEK deseti.
Posebno viden uspeh je dosegla naša dolgoletna in požrtvovalna članica PAVLA KOSU d' tria iz Most pri Mengšu, ki je na polfir iem prvenstvu Jugoslavije v Prnja-vorje Josegla mojstrski naslov. Delila je lesto s 7 točkami med 12 igralkami (j ' 4,5 M.6MK) in tako kronala svoja d<Ji 'tn;i šahovska prizadevanja, zato ji velja -se čestitke z željo, da bi ostala tako priza v/na še tudi v naprej.
Pr j hudo preizkušnjo pa je Pavla prestajala že na 37. državnem prvenstvu v Cazinu, kjer se ni mogla vidneje uvrstiti. Se enkrat se je pokazalo, da se amaterski pristop slovenskih šahistov in šahist k ne more enakovredno kosati s profesionalizacijo šaha v jugoslovanskih razmerah. Naši šahisti in šahist ke Bajec, Mazi. Ivačič, Vavpotič, Koširjeva, Lapova pa so se lansko leto izkazali tudi v reprezentanci Slovenije, ki je merila moči z Avstrijsko Štajersko in na turnirju republik in pokrajin „Bratstvo in enotnost".
Stane LAZNIK
Vse ljubitelje nogometa v Domžalah pozivamo, da v večjem številu kot doslej, prisostvujejo našim tekmam in s športnim navijanjem pripomorejo k večjim tekmovalnim uspehom.
NK Domžale     Trener NK Domžale, Dimitrije Srbu
STRELSKE NOVICE:
PIONIRKE TRZI MA REPUBLIŠKE PRVAKINJE
V nedeljo, 17. marca je bilo v Murski Soboti republiško prvenstvo za pionirje in pionirke v streljanju s serijsko zračno puško. Na tem tekmovanju so uspešno nastopile pionirke SD Tine Kmetic iz Irzina, ki so osvojile naslov republiških prvakinj. Ekipo so sestavljale mlade strelke, ki so prvič nastopale na republiškem prvenstvu: Karla HA BAT, Irena PERNE in Tatjana MUSlC. Najbolj je presenetila 12-lctna Karla llabat, ki jc osvojila 4. mesto med posameznicami.
Ekipa pionirjev v postavi Božo HABJAN, Damijan KLOPClC in Boris PATERNOST je osvojila 2. mesto. Med posamezniki je bil Božo Habjan četrti. Obe ekipi sta izpolnili normo za državno prven
stvo, ki bo v Samoboru.
ANDREJ PERNE DRUGI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU ZA ZLATO PUŠČICO
Na letošnjem republiškem prvenstvu za zlato puščico, ki jc bilo v soboto, 23. marca v Ljubljani, je odlično nastopal Andrej Petne, ki je med 111 finalisti s 564 krogi osvojil 2. mesto. Andrej je v odlični formi, saj jc zmagovalce občinske in regijske zlate puščice, v prvi republiški ligi pa je osvojil 2. mesto.
POKAL „CASINO" V TRZIN
V Portorožu je bilo 16. marca 2. tradicionalno tekmovanje v streljanju za pokal „Casino". Med 17 ekipami, med katerimi so bili tudi letošnji republiški prvaki lige strelci iz Nove Gorice, je bila najuspešnejša ekipa iz Trzina. V ekipi so nastopili Pcrnc Andrej s hčerko Andrejo, ter Dušan Habat. Med posamezniki jc zmagal Andrej PERNE, ki je nastrcljal 379 krogov, kar je za krog bolje Od državnega rekorda. Andreja jc bila s 362 krogi najboljša med posameznicami.
F. BRECKO
Program izletov v letu 1985
April 20. 21. 27.
Maj 5. 12. 19. 19.
Junij 16.
22.
Julij 14.
20., 21.
Trimski pohod Rašica 85 P. D. Mengeš Ahčin Tone Blagovica, Limbarska gora — Vesel Franci, Grilj Marjan Po poti spominov NOB Domžale — Vulkan Jure.
Zasavska Sv. gora — Lavrič Ivan Spominski pohod Blegoš — Poje Zvone Kum, Zasavje — Lavrič Ivan XV. planinski tabor ljubljanskih planincev Prelovšek M.
Poje Z.,
Žirovnica Ajgna (varstvo narave) — Vesel Franci, Grilj Marjan
^Delovna akcija na Veliki Planini — Pire Rajko
Kamniški vrh - Poje Zvone, Štiftar Loni Kamniško sedlo, Korošica — Prelovšek Maks
Avgust
17., 18.   Slovenj Gradec, Solčava - Prelovšek Maks 31., 1/9., Triglav - Prelovšek Maks
September
8. Dan slovenskih planincev Rogla 85 — Lavrič Ivan 21.        Delovna akcija na Veliki Planini — Kocmur Jože
Oktober
5.,6. Komna, Lanževica — Poje Zvone
13. Renke, Povšnik, Ostrž Zagorje — Peč ni k Joži
20. Izlet v neznano — Prelovšek Maks, Vesel Franci
November
29.        Po poti spominov NOB Domžale Tone
Vulkan Jurij, Ahčin
December
Pohod na Kostovskc planino — Poje Zvone.
Podrobnejša obvest, -i o izletih pa najdete v omarici PD Domžale, ki je poleg občine.
Planinsko društvo Du nžale ima sedaj nove prostore in sicer v Domu športnih organizacij, Kopališka ulica (poleg restavracije Repovž). Uradne ure so do nadaljnjega ob sredah od 19. ure do 19.30 ure.
10 STRAN
OBČINSKI POROČEVALEC
^94873
Mali oglasi
Vzamem v najem delavnico cca 50 m2 na lokaciji Mengeš, Trzin, Domžale. Ponudbe pod šifro: ..Pomlad 85".
Kovinostrugarju nudim zaposlitev. Plača po dogovoru in učinku. Kaplja, Radomlje, Šlandrova 2.
Iščem popoldansko delo — šivanje drobnih predmetov. Naslov v uredništvu.
Zaposlim ključavničarja s in delavca. Košir Vido, T.Tomšiča 12, Domžale.
Prodajalce knjig, priročnikov, iščemo za področje Slovenije. Napišite kratek življenjepis — prednost imajo kandidati z osebnim vozilom. Ponudbe pod,April".
MILAN MOČNIK
SLAMNIKARSKA 20 b 61234 MENGEŠ
strojno čiščenje talnih oblog
Cenjene stranke obveščam, da sem svojo obrtno dejavnost preselil iz Domžal v Mengeš, Slamnikarska 20 b. Še naprej nudim kvalitetno čiščenje vseh vrst talnih oblog (itisona, tapisona, preprog, marmorja, PVC) in oblazinjenega pohištva na vašem domu ali prevzamem večje poslovne prostore po ugodni ceni.
iftt
• 1aci|(ka op<*m*
VINKO PFTFK
*V1I KOMl*0A ttlt lt t
■-■ KM*) M>m
Takoj zaposlim K V kleparja, po možnosti z znanjem na prezračevalnih napravah.
Za varstvo dveh malčkov (fantkov) v urejeni družini v novi hiši v Domžalah iščemo skrbno žensko. Plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, brata, svaka in strica
TONETA KRALJA
izrekamo najglobljo
ZAHVALO
vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ■zgubc kakorkoli stali ob strani, nam v Pisni ali ustni obliki izrekli sožaljc, darovali evetje in pokojnika spremili na
poslednji poti. Posebno zahvalo dolgujemo osebju Doma upokojencev Domžale, CD Tzin, nekdanjim sodelavcem ŽITA, godbi, Peycem, govorniku, dobrim sosedom in župniku za opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
prof. ANTONA BUKOVCA
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za spremstvo ob njegovi zadnji poti ter darovane vence in cvetje. Se posebej sc zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Svoljšku in vsem patronažnim sestram ZD Domžale za
dolgoletno skrb, pomoč in nego. Zahvaljujemo se za poslovilni govor ob odprtem grobu, Branetu Zajcu - ZTKO Domžale, OS Slandrovc brigade, ZZB NOV, vsem društvom, organizacijam, DO,   g. župniku   za   lepo opravljen pogrebni obred in ostalim. Posebno se zahvaljujemo tudi Emi Bunc za vso pomoč in Emi Novak za topel zapis v Občinskem poročevalcu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Domžale, marec 1985
i M
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
IVANE PETERKA
roj. DIMC Svetlinove mame iz Stude
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni kom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno   se   zahvaljujemo zdravniku dr. Milanu    Bankotu   za zdravniško pomoč, gasilskemu društvu Studa, tov. Antonu Trpinu za poslovilne besede, pevcem, domžalski godbi ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem šc enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
mi
ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta
FRANCA REBERSKA
Lipovškovcga ata iz Hribov pri Trojanah
sc iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Domžale za skrbno nego in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti
in mu darovali cvetje. Posebna zahvala sosedom, zlasti Novak Ivanu in Gasilskemu društvu Trojane za pomoč v težkih trenutkih, pevcem iz Šentvida in predstavniku ZB Trojane, tov. Cukljati Valentinu za poslovilne besede ter župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi naše nadvse drage in ljubljene mame, babice in prababice
MARIJE ČOLNAR
bivške gostilničarke Matičkove mame iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ustno ali pismeno, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pevcu za dolgoletno zdravniško pomoč, patronažni sestri Ivi Žagar, organizaciji ZB Trzin, tov. Adi Lovše za lepe poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo g. župniku za tople tolažilne besede in lep pogrebni obred.
Vsi njeni.
V SPOMIN
Te dni mineva leto dni, odkar smo izgubili našo drago ženo, mamo in staro mamo
MATILDO ME2NAR
roj. Sušnik.
Ob tej priliki se še posebno zahvaljujemo vsem. ki se spominjate nanjo, obiskujete njen grob in prižigate svečke. Hvala za spomin na njo, ki živi v nas . . .
Vsi njem.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
PETRA 2IBERTA
Domžale, Ljube Serccrja 4
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sostanovalcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa v najtežjih trenutkih nudili nesebično pomoč in tople besede sožalja. Posebej sc zahvaljujemo za poslovilne besede govorniku tov. Jegliču, DO llclios Količevo, DO Toko Domžale in TOK Gozdarstvo Domžale ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči:
žena Pavla, sinova Peter in Branko, mama,bratje in sestre.
Od 10. aprila 1985 dalje:
MALICA V „PIPCI"
Pizzerija „Pipca"sporoča, da bodo od 10. aprila dalje vpizzeriji poleg redne ponudbe Ipizze vseh vrst, ocvrtega sira, špagetov in drugih dobrot) nudili tudi dnevne tople malice po običajnih cenah. V Pizzeriji bodo skušali zagotoviti pestro izbiro malic, saj se bodo ponavljale - kot zagotavljajo - selena 10 dni.
Pridite, poskusite!
Topla malica je eden od pogojev za zdravo življenje.
Delavci pizzerije „PIPCA "
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, pradeda in brata
JAKOBA ŠINKOVEC
Mediškovega ata iz Depale vaš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in predvsem sosedom za vsestransko pomoč in vsem
za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebna   zahvala  dr. Zenkovičevi in patronažni sestri Vidi, ki sta mu lajšali trpljenje v tej težki in hudi bolezni, hvala tudi celotnemu osebju Zdravstvenega doma Domžale. Hvala tudi pevskemu zboru Janeza Cerarja iz Domžal in kaplanu za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube še ne 25 letne mamice, žene, hčerke, sestre in tete
MOJCE CERAR, roj. MRVA
iz Imeni pri Moravčah
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ob njeni smrti ter tako številno spremstvo na njeni zadnji«poti Celotnemu kolektivu IND UPLATI Jarše in MLINOSTROJU Domžale se zahvaljujemo za vso pomoč in vsem, ki ste njen prerani grob zasuli s cvrtjem. Zahvalo izrekamo pevcem iz Moravč in Vač ter g. župniku za lep pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih urah, ko smo jih preživljali, ko nam jc kruta usoda iztrgala iz naše srede drago Mojco.
Žalujoči: vsi njeni.
Industrija platnenih izdelkov
INDUPLATI ro. Jarše p. Domžale razpisuje
KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1985/86
TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlačen ,Jarše" o.sub.o., Jarše
Poklic oziroma program
Stop. zaht. poki.
Štev. štip.
Let.štip. v šol letu
1985/86
pomočnik tekstil, mehanika -
previjalec H 5 2
tekstilni mehanik I - strojni
tkalec II JJi        2 2
tekstilni mehanik i - strojni
pletilec II HI 1 2
tekstilni kemik - barvar tekstilij        III 3 2
tekstilni mehanik II - tkalec IV 1 3
tekstilni mehanik II - tkalec IV 4 2
lesar širokega profila - mizar IV 1 2
tekstilni mehanik 1 - apreter
tekstilij IH 1 2
tekstilni kemik I - barvar tekstilij      III 1 2
lesar širokega profila - mizar IV 1 3
tekstilni mehanik II - urej.
tekstilnih strojev IV 1 2
TOZD Konfekcija .Jarše" o.sub.o.,
Radomlje
tekstilni konfekcionar I - šivalec
tekstilij III        2 2
TOZD Restavracija in počitniški domovi .Jarše" o. sub.o. Jarše
kuhar IV 1 2
natakar IV 1 2
I
Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o., Jarše p. Domžale, Kadrovska služba, Zg. Jarše 21, 61230 Domžale, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8,40 je treba priložiti:
- kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev m «
- potrdilo o vpisu v šolo "
- overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega polletnega spričevala
- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši upokojenci priložijo odrezek pokojnine za december 1984.
Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog, brez zahtevanih dokumentacije, ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto.
V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so zbrali poklic, kije v občini Domžale deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. junija 1985. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili bomo do 15. avgusta 1985 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Te kandidate bomo o izboru obvestili do 30. septembra 1985.
i
OBČINSKI POROČEVALEC
STRAN 11
Domžalski kroki:
V AVTOBUSU...
Dež. Dež. Dan za dnem. Kot da smo sredi jeseni in ne v pomladi. Sivina dneva se je vlegla rudi na obraze potnikov. Mrko strmijo skozi okna, ki jih pere dež. Mimo švigajo drevesa, travniki, preorane polja. Potniki jih ne vidijo, ker je vsak zatopljen v svoje misli, v svoje skrbi. Slišati je samo enakomerno udarjanje dežja, na streho avtobusa in na stekla. Naenkrat se zasliši smeh. Srebrn kot zvonček.
Na sprednjih sedežih sedita dve dekleti, stari od 14 do 15 let. Vsakih nekaj sekund se sliši „Hi, hi, hi," in kot odgovor „Ha, ha, ha,!" Ti, veš, kaj mi je rekel?'' se je prebijal zvok besed po avtobusu. , JCaj? " Pa sta dekleti menda čutili, da njun pogovor vlečemo na ušesa. Plavolaso dekle je zaupalo svojo skrivnost ušesu svoje prijateljice. Smeh ji je stresal ramena. In spet: Hi, hi, hi, on kot odgovor: ha, ha, ha.
..Goske neumne, kako regljajo", je nekdo izza mene zamrmral. Ko sem se obrnila, se je naguban obraz starejšega možakarja raztegnil v smeh. Tudi meni je šlo na smeh. Pomislila sem: rada bi vzela v račun besede: goska neumna", če imela njihova leta. Pravijo, da je smeh nalezljiv. In to drži.
Razživeli smo se. Kot, da je skozi avtobus zavel svež veter. Pozabili smo na dež. Pozabili na slabo voljo. Pričeli smo se pogovarjati. Postali smo spet družabna bitja in ne vase zagrenjeni ljudje. In to le zato, ker je v avtobusu sedela - cvetoča pomlad!
Majda BAUER, Domžale
I I
I I I I
I I
S
Nbji
I
[11 i 111 lil 1111 1 i  lili iitltllMlilltiM
< HUR      l i
''"HUIIIIIIIIIIIII!'1
BLEIWEISOVE NOVICE
Ugotovili smo, da so nekateri občani našo zadnjo številko ocenili kot „Kmetske in rokodelske novice". Znano je, da je bil urednik novic Bleivveis. Naš Bleivveis se piše -Brojan.
.... ante portas ...
Volitve so pred vrati. Nekateri so si zato že kupili Trefaltovo kaseto, ki jo radi poslušajo. Najraje poslušajo Trefaltov nastop v cvetličarni. Njego-repliko izgovarjajo po svoje: ,JEno lkcijo mi dajte! ' l
MORSKI LOKAL
V našem mestu imamo spet nov lokal, ki ga krepko priporočamo upokojencem. Ob sedanjih povišicah, si bodo lahko v novem lokalu Pod palmo" kupih v morskem ambientu kavico s smetano — in jo popili — pod palmo ...
ZANIČ SLAMICE ...
Zadnjič smo objavili nekaj slamic — bile so, kot se reče, brez veze. Za slamice radi rečemo, da morajo biti v časopisu kot je potreben poprček v juho.
Zadnje slami ce so bile kot smo izvedeli - za več naših občanov — odvajalo___
MISTERIOZNE KLOBASE
V Domžalah govorijo, da so v enem od objektov, ki jih je bilo treba rušiti za potrebe SPB-1 našli neugo-tovljeno število prekajenih (bingljajočih) klobas.
Najditelje se prosi, da - ako je to še mogoče — nas povabijo na fotografiranje najdenih in - degustacijo.
100 PROCENTOV VEČ - NE POMAGA
Zvedeli smo, da je kulturna skupnost povečala svoj „budžet" za 100 odstotkov. Sto odstotkov več denarja pa ni dovolj niti za to, da bi rešili en sam samcat problem ...
BELGIJCI NA OBISKU
V občini smo imeli na obisku belgijsko delegacijo, ki so jo naši predstavniki peljali v najlepši in najbogatejši kulturni objekt, kar jih premoremo. V Repanškovo galerijo na Rudniku.
Pri tem sta bih za naše predstavnike le dve majhni težavici: ena je v tem, da leži galerija v KAMNIŠKI OBČINI, druga pa v tem, daje bilo to dejstvo do konca obiska le z največjim neporom možno obiskovalcem prikriti.
IZPOSOJENA IKEBANA
Zvedeli smo, da so si delegati za svečano skupščino Sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih za to sejo potrebno ikebano enostavno izposodili. Strošek je pač strošek in za ikebano, ki so jo po uporabi vrnili, denar zanjo ni šel.
Zanima nas, koliko ,ikeban" so popili pri „Ribiču". Po skupščini seveda ...
funkcijo mi dajte
LISTA UGLEDNE ZEV ...
Zvedeli smo rudi, da se je (so se) na najuglednejšo listo aspirantov uvrstilo doslej že 23 občanov. Na listi triindvajsetorice so tudi taki, ki samo po telefonu opozarjajo, da se jih ja ne bo pozabilo. Ne bodo pozabljeni! So že v „pušeljcu".
VTNKOTA PA NI ...
Na razpis, da tudi v naši občini iščemo inšpektorja za ugotavljanje izvora premoženja, žal doslej še nismo našli domžalskega Vinkota. Kandidati vidijo, da bi bilo dela preveč .. .!!!!
ČOLN V KLETI
V kleti našega velelepega objekta SPB-1 imajo čoln. Tega so občani v pomanjkanju posod za smeti dodobra napolnili z odpadki vseh vrst. Pa je ta čoln tam očitno namenoma. Ne vemo le, ah je tam zato, da bi se z njim rešil občan, Iti bi ga povodenj presenetila v kleti ah pa je tam zato, da bo s tem čolnom domžalski TOZD Betona izplaval iz hudih izgub.
NI RES, AMPAK JE RES ...
Nekateri pravijo, da ni res, vendar smo na pristojnem mestu preverili in ugotovili, da je res. V SPB-1 je namreč v kletni etaži zalilo električno števce. Da, prav ste prebrali: ne gre za vodomere, gre za števce porabe električne energije.
S tem zalitjem, kakršnega elektri-karji ne pomnijo, so na tem objektu dokazali, da je v SPB—1 - vse mogoče.
ZNAMENITA STREHA
V posebno veselje nam je, da imamo potem, ko so delno uredili streho Doma upokojencev v Domžalah, spet znamenito streho, ki jo lahko v časopisu obiramo. Mercatorjeva streha, Iti jo grade že dve leti, je pokrita dvojno. Ni se čuditi: DVOJNO teče rudi v lokal.
NA GLAVO KAPLJA
Občan pripoveduje:
,Zadnjič sem bil v trgovini Kovinarja v Domžalah in kupoval zatič za ključavnico. Tedaj mi izpod stropa nekaj kapne na glavo. Prodajalec me hudomušno pogleda in reče: Zatič boste plačah, na glavo pa vam kaplja zastonj!'"
Tri
pomladne razglednice
Tri pomladanske razglednice našega mesta, ki ga pridno rušimo, čistimo, pometamo...
ROKOVNJAČ 20NTA
Obloški Tonček, spaka brez para, mešetar mešetarski, mi je oni dan razkladal, da se v naši deželi svakojake stvari gode. On je mešetar starega kova, spozna se na konje kobile samo, ali - prebrisanec kot je - se je vtihotapil tudi v takšen kraj, da mu istinito ne bo moglo slabo iti. Da je stvar prava, pove tudi prilika, ob kateri mi je to -azkladal: Pletenici! mije namreč ob kozarcu domačega, narod pa že od včasih pnvi: In vino veritas, kar začni, daje vse to prava in gola istina, ako je ni Obloški malo po svoje prikrojil . . .
K stvari! Obloški Tonček je ugotovil, da mu posel ne gre tako od rok, kot stare čase, zato jc prodal nekaj svoje „nabrane" črede in kupil stanovanje v Domžalah, v tisti betonskem Babilonu, ki mu pravijo SPB. (Tonček pravi, da mora posebna rokovnjaška komisija vse te kratice razvozlati, ako želimo biti šc naprej uspešni v Črnem grabnu). No prodal jc konje in kupal majhno štalco sredi tiste džungle, ali zdaj več ne ve, kam bi se obrnil.
VseuVši se v svoj hlevček je naletel na prvi problem, kot se učeno po tej deželi ■ govori.
„Ako nimam s seboj načrta, kje sem doma, se vedno izgubim. To pa je za rokovnjača jako slabo znamenje."
Zatem 'mi je jel tožiti, da v tej beto-narni, kjer bi bUo še za konje neužitno okolje, ne sme kuriti ognja iz plinske jeklenke. Akoravno mu ni dosti do plina -vrag odnesti to novotarijo - ga istinito mnogo mnogo stane, da kuri z elektriko, drv pa nimajo, ker so drvarnice predaleč.
„Ali to ni najhuje," se je jel kisati Tonček. „Menil sem, da bom tu pa tam izmaknil kako malenkost, pa se v SPB nočejo vseliti podjetja, ker je predrago in je tako 5000 m2 prostega. Kakove posle naj na to vižo sklepam!"
Sredi zime se je Obloški počutil mnogo mnogo slabše nego v gmajni, ker so mu odklopili kurjavo. Neki individumi • so menili še naprej živeti na družbene stroške in niso dali niti prebite pare, tista skupnost, ki pobira svoj prispevek - nekaj stičnega kot rokovnjači - pa hop! in tresli so se kot za stavo. Baje - to ve Kosobrin - je dolga, pufa za celo staro milijardo. Kako bo ob tem pufu rokovnjač zraven prišel, da bi zase in za svoj žep kaj ujel!
Dobro stoječemu podjetju Beton iz Zagorja prav zaradi tega SPB grozi ukrep družbenega varstva, tako jih ta betonski silos dol žene. Tonček pa ni take sorte, da bi pokrival druge izgube, raje gleda na svoj profit.
Povrhu se obeta - ako so novice točne - v SPB-eju nov, dostojni domžalski kino, ki istotako ne bo miru dajal Obloškemu, zato le-ta ves scagan po svetu začel hoditi in, razmišTjavši vse skupaj, se bo verjetno preselil nazaj med nas, v gozd, na Kolovec.
Nekaj mi je še razkladal, da je voda v kleti SPB-eja zalila električne števce, tako da je nasploh vse nekam črno na izgled. Svojih konjičkov pa tudi nočejo parkirati v kleti, ker bi morali posebej za to solde dejati. ITD. Itd.
Raje se poslovim, da pravočasno potolažim Obloškega. Rokovnjači smo že take baze, da imamo radi čiste račune, tu pa jih bo treba še dolgo glancati, da bodo vsaj na izgled lepi.
Pozdrav iz gozdne koče!
Zon ta
I 1
I
'4
Pripravljamo veliko zabavno prireditev ob občinskem prazniku:
Veliki »show« po domžalsko
S prireditvijo „V DOMŽALAH SE DOBIMO', ki bo v okviru praznovanja občinskega praznika 25.5. tega leta v hali Komunalnega centra bomo dobi/i zabavno glasbeno revijo, prvo te vrste pri nas. Prireditev organizira Občinski svet ZSS, odgovorni vodja programa in moderator pa je Ivo Kranjc. V zvezi z organizacijo te prireditve je bilo že nekaj sestankov, razpisan je bil natečaj za udeležbo in dogovorjeni osnovni kriteriji same prireditve. Program je sestavljen z različnih področij ljudsk h običajev, predstavljeno bo delo folklornih skupin. Glasbene šole, nastopile bodo posamezne skupine vokalne in instrumentalne glasbe, predstavile se bodo dramske skupine in posamezniki. V zadnjem delu ne bo manjka/o niti vprašanj, na katera bodo odgovorili občani iz navzočega občinstva; uspešni odgovori bodo nagrajeni. Tako bo imelo občinstvo pomembno vlogo v poteku prireditve. Po sami prireditvi bodo izvajalcem podeljena lepa priznanja, nato pa bo organizirano družabno podaljšanje prireditve v vseh prostorih restavracije Slamnik.
Ker je bilo mnenje odbora za pripravo, da naj bo povabljen vsakdo, ki se čuti sposobnega sodelovati in pokazati, kaj zna, vnovič pozivamo, da se zainteresirani čimprej odzovejo temu povabilu. Ker bo teh prijav več, bo potrebno organizirati tudi več takih večerov. Preko občinskih meja je namreč znano, da se v domžalski občini nahaja veliko število posameznikov in skupin, ki se udejstvujejo v narodnozabavni glasbi in javnem življenju, ki jih je vredno tudi javno predstaviti. Mnogi med njimi so nastopali že skoraj po vsem svetu. Glede ocenjevanja strokovne žirije pa velja reči, da nastopajočih ne bodo ocenjevali za mesta na lestvici, temveč bodo za nastope prejeli opisne ocene- Izvajalcem bo tako vendarle predočena ocena njihove izvedbe, lepota besedila, ocena samega nastopa pred publiko, ocena doslednosti pri ohranjanju narodne noše ali uniforme.
O vsem ostalem bo potrebno spregovoriti še v pripravah na prireditev. Obvestili vas bomo še...
12 STRAN
OBČINSKI POROČEVALEC