St 19 — 16. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3] Preživnine, pesti in še... NA SMARSKEM SE VEDNO NAJVEČ PRETEPOV — SODNIKI PREPOGOSTO »ROTIRAJO« — SODNIK V ZAČARANEM KROGU PRAVNE POMOČI IN SODBE — RAZŽALJENA ČAST SE NAJPO­ GOSTEJE POMIRI PRED PORAVNALNIM SVETOM. Med občinami v celjskem okraju Umarska prednjači po številu prestopkov goper življenje in telo. Lani so se največ spopadali indu- atrijski delavci, poljski delavci in pa Se nekaj gospodinj, ki so se sporekle. Niso pa bili to samo mladi, saj skoraj ni razlike med sta- /ostnima skupinama tretjega in petega desetletja. Krivo je bilo naj­ večkrat vino ali pa kakšna huda zamera. Občinska skupščina je za­ radi tega priporočala delovriim kolektivom, da ostreje obravnavajo prestopnike in predvsem poskrbijo še za izobraževanje in boljše kul­ turno udejstvovanje v deiovn/h organizacijah. Med mladoletniki ni bilo več prestopkov, v kolikor pa so bili, so skoraj izključno krive neurejene družinske razmere. Za pretepači so se uvrstili še dolgo- prstneži; med temi jih je bilo kar precej v. gospodarstvu. Tudi takim bo potrebno krepkeje stopiti na prste. Sodniki so morali reševati največ pravd zaradi preživnin in še te so bile take, kjer so bili največkrat tožniki, ki sicer žive v težjih socialnih razmerah. Poravnalni sveti pa so se v šmarski občini dobro uveljavili. V njih deluje 67 občanov, toda začuda samo ena občanka. Preprečili so največ pravd zaradi razžalitev in podobnega. S svojim delom so izdatno razbremenili sodišče in zlasti prispevali k boljšim odnosom med občani. Vsekakor pa bo čimprej potrebno urediti- pravno pomoč pri ob­ čini. To zdaj nudi sodišče in smešno je včasih, če se sodnik znajde še v vlogi odvetnika. Kako pa je videti šele v primeru, če se občan obrne nanj za pomoč v pritožbi zoper njegovo razsodbo? Na to je opozoril predsednik občinskega sodišča tovariš Jože UNVERDORBEN, ko je poročal skupščini, da je čimprej potrebno uveljaviti statuarno določilo o pravni pomoči občanom, za kar se je s svojim statutom obvezala tudi šmarska občina. V splošnem pa je bilo kaznivih dejanj manj kot v preteklih letih, kar je razveseljivo. s. r. Spomladanska setev JEUSPELA Na zadnjem zasedanju okrajne skupščine so razpravljali tudi o kmetijstvu in ugotovili, da sta tako jesenska kot spomladanska se­ tev v redu uspeli, saj letos ni bil več problem pomanjkanje gnojil — razen kalkamona. V večji meri kot lani pa je bilo opazno vse večje uveljavljanje agrotefainičnega minimuma. ..^-t^*-- Tako se je pri jesenski setvi v večj'i meri uveljavilo globoko oranje, prav- tako pa so se povečale površine pše­ nice italijanskih sort. Razveseljivo je, da pri spomladanski setvi ni bilo za­ stojev v mehanizaciji in da je bila oskrba s semeni v redu. Le pomanj­ kanje kalkamona prizadeva savinj­ skim hmeljarjem dokaj skrbi. Kmetijska inšpekcijska služba je si­ cer ugotovila, da so letos v dokaj manjši meri škropili drevje, vendar pa so dosegli vsaj to, da so bili poškrop­ ljeni zasebni sadovnjaki okrog druž­ benih plantaž, da se na ta način sled­ nji obvaruje okužbe po kaparju. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da po- družbljanje zemlje ne poteka najbolj v redu, saj je v prvem četrletju na področju celjskega okraja bila pridob­ ljena le slaba petina, t. j. 489 ha, med­ tem ko predvidevajo v letnem planu 2463 ha. Vzrok tiči predvsem v sred­ stvih za polno izkoriščanje na novo pridobljene zemlje in ne v kreditih za odkup zemlje same. Kmetijske organi­ zacije zaenkrat ne morejo zagotoviti rentabilnosti poslovanja, kar pa se z dotokom nove zemlje še poslabša, ker imajo premalo denarnih in materialnih sredstev. Vsekakor je prav naša dolž­ nost tu, da v celoti podpremo težnje da bo tudi kmetijstvo čimprej sposob­ no za tisto mesto, ki mu pripada. Prav to pa bomo zmogli doseči le takrat, ko bodo ostale gospodarske organiza­ cije odpravile vrsto napak, ki so do­ slej posredno zavirale napredek na­ šega kmetijstva. -j RUDARJI KOLU3ARE V VELENJU Pred dnevi so se v Velenju mudili gostje — rudarji iz Kolubare, ki so jih velenjski rudarji povabili, da izmenja­ jo medsebojne izkušnje o izkopnih metodah ter o delavskem samouprav­ ljanju. Gostje so. bili navdušeni ter iz­ razili željo, da medsebojno povezavo poglobijo. -ik. ŠTORSKI 2ELEZARJI O SVOJIH PROBLEMIH Prihodnji teden bodo .^torski železarji na letni .sindikalni konferenci posvetili vso po­ zornost gibanju dinamike izpolnjevanja let­ nega plana železarne, investicijski Izgradnji tovarne In stanovanjski izgradnji ter delitvi sredstev na delovne enote. Postavili pa boo z^o. O teiin najih<:!i!je priča ,i>rimer iinžemirja Kiiraiška — zinaiiistvrnika, ki smo \ga pc,Tdlečelaisa hima« je 'pisala v samih siuperlaitivih o S'tro,kov- njaku Kurašiku in srčno prosila direkcijo, da ji čiinijprej spdt po'h- ijejo 'uelkoiga v Amstendiaini. Pismu je biila priložena fotoigrafija ^Eme« v frajersiki pozi pod uličaio sivetiilLo. — A tako! je pričel direktor. — Ml(^ko je ,belo, mleko je belo — je vztrajno blejaj pr epa- deini Kuraško. Končalo ,sie je»s tem, da je imel seikretar z inženirjem izčr- ipen razgiovor med štirimi očmi, zatem pa je sam odpotoval v Ho- landijo, »dia iisipeišno zaključi 'deilo, kii ;ga renegat Kuraško niti mi zaoal«. Taikoj po priihodu v HoLandijo je zahteval poidaljšanje bi­ vam ja iin je tele-grafisko poYa,biil iudi ostale člane uiprave ter olme- nil, ida maj zahtevajo specialine stroške za reprezentairiico. Tako je v HK)iaiidijo odpotoval tudi direktor z oibema pod- 'di rektor j eiuiia. To je sitioiril predivsom zato, ker je sekretar v te*lie- . ^ramu nalgkisiil, da se otdpirajo nove per.spdktiive z nam .s tve neg a raziiskovanja ter da je ddaivsiki razretd v llalandijii dobro organi­ ziran in isi ne ždi voj.ne. Ko ise je islodnjič vsa sbupima (po neikajkra-tneim podalj'šarij'ii zaradi znan!S.tveno razisikjavalinih del) vrnila, je doibila .nialoigo. da iniatpiše broi-šuro o mlekarstvu za najširše sloje. Zato so sklicali veič setstanikov, k^teriim je priisostvoval tudi komrprO'triitira,hii sfro- kovnjak iinžeimir Kuraško. Zaentknat ise še ne ve. kalco daleč s« že ipriišili na svojih ustvarjalnih sestankih, to pa se že ve, da so se visi strimjali, da bo brošura imela naslov >Mleiko je ibelo«. Cene, cene! Najtrši oreh našega gospodarstva in predvsem odraz neuravnovešeno­ sti proizvodnje so vsekakor cene, ob katerih najčešče zmajujemo z glavo in operiramo s preprosto logiko: »Plače naj ostanejo, cene pa naj se nižajo!« Naravnost pobožne želje občanov, če mimogrede povemo, da je med­ občinski zavod za cene samo v letoš­ njih prvih treh mesecih zabeležil v Celju 32 upravičenih zahtev po zvi­ šanju cen nekaterih živilskih artik­ lov in 15 neupravičenih. Sočasno pa je maloprodajna trgovska mreža ob­ vestila zavod o tem, da sq industrij­ ska podjetja zvišala cene standard­ nim predmetom (ki so jih estetsko oplemenitili) in to v pohištveni in­ dustriji 85 proizvodom, v tekstilni 312 proizvodom in v živilski 35 pro­ izvodom. Zavod lahko odloča o upravičeno­ sti cen v trgovski mreži, nima pa pooblastil, da bi lahko omejeval ce­ ne »novih« proizvodov v industriji, ki ima svojega arbitra o upraviče­ nosti dviga cen v zveznem merilu. Neskladnost med željami in potre­ bami občanov ter zmogljivostmi raznih panog naše industrije za ši­ roko potrošnjo (ki še plava v kon- jukturnih vodah ter ugodno ribari v tolmunu večjih zahtev od zmog­ ljivosti) je poleg neštetih' slabosti pri ureditvi notranje organizacije v podjetjih ter zaradi preveUke pora­ be družbeno priznanega dela na proizvod najčešči vzrok za sporno ceno. Proizvajalci kot samoupravni organi bi morali pri odločitvah o no­ vih cenah proizvodov izhajati tudi s stališča, da so sami obenem po­ trošniki in s stališča, da vzgledi vi­ šanja cen prožijo plazove. Če bi v vseh podjetjih izhajali iz teft stališč, bi bržčas v večji meri posegli v od­ pravo notranjih slabosti ter s tem marsikaj prizanesli sami sebi kot potrošnikom. Vsekakor pa je to le skromno miš­ ljenje o problemu, ki ni osamljen, o problemu s katerim se dnevno sre­ čujemo z dveh različnih gledišč, in sicer kot proizvajalci in kot potroš­ niki. J. KI POGOSTILI SO NAD 10» UPOKOJENCEV kovaška industrija v srečah je ob prvem maju poskrbela tudi pri upokojencih za praznično razpoloženje. Nekdanji sodelavci so se zbrali v novih prostorih družbene pre- hra.ne. Ker je bila nedelja, je kolektiv skle­ nil .d« bodo vsi oi)rati delali, da bi si lahko upokojenci ogledali tovarno, nove naprave in drugo.. Pogostitvi, ki je bila lepo pripravljena in so se je udeležili tudi direktor podjetja, predsednik upravnega odbora in centralnega delavskega sveta, je prisostvovalo tudi deset upokojencev, ki so bili upokojeni že leta 1950. VEC POZORNOSTI IZLETNISTVU Pred dnevi je okrajni odbor Počitniške zveze Celje izvedel v prenovljenem počit­ niškem domu v Velenju uspel seminar o vprašanju izletniStva. Sklenili so, da mora izletništvo zajeti čim širši krog mladih, kajti prav rekreacija je pogoj za uspešno vlogo slehernega proizvajalca na njegovem delovnem mestu. Ob zaključku seminarja so priredili iz­ let n(P Andrejev dom v Šentvidu. Posnetek prikazuje nov podbijalni s'roj pri utrjevalnih delih na celjski železniški postaji. Priprave za »ekspresno« progo Celjska sekcija mariborskega želez­ niško transportnega podjetja letos s pospešenim tempom izvršuje remont­ na dela železniške proge. Pred nedav­ nim je 2TP Maribor nabavilo nov pod­ bijalni stroj, ki v dvanajstih urah utr­ di okrog 1800 metrov proge. Utrjeval- na dela in remont v letošnjem letu za­ jemajo večino starih, iztrošenih prog. v obdobju do leta 1970 bodo obno­ vili odsek proge Zidani most—Šentilj rekonstrukcijo trase, ki bo omogočala na določenih odsekih veliko večje hi­ trosti. Odsek proge Zidani most—Celje ne dovoljuje večjih hitrosti zaradi te- z novim gornjim ustrojem in izvršili renskih pogojev. Ostali odsek bo po rekonstrukciji usposobljen za hitrosti, ki bodo enake povprečju evropskih. V prvi fazi bodo rekonstruirali desni tir na odseku Zidani most—Štore. Na področju 2TP Maribor predvide­ vajo tiidi elektrifikacijo proge Zidani most—Šentilj. S tem bi že danes ob­ stoječe električne proge (Sežana, Re­ ka, Ljubljana—Zalog), podaljšali ..pre­ ko Zidanega mostu do Zagreba, v na­ slednji fazi pa Zidani most—Šentilj. Od Pragerskega proti Središču pa je predvidena diesel vleka. IZ KONJIC 78 DELEGATOV ZA OBČINSKO KONFERENCO ZKS Na vioiilnih koiifcremcah v osnov­ nih argan,iiza'cijah Zveze komiun.ilstov konjiške občime so izbraili nad 70 delegatov, ki ilxxdo sodeilovali na bližnji oibčinski konferenici Zveze koimiinistov. Ker bodio tej konfeTeiii-, ci prisitetviovali tudii člani 'oibčimske^ ga komitieja, bo praktično na njej soideloval vsak četrti član Zveze ko- muiiiiistov konjiške abčine. TRČENJE NA OZKI CESTI V petek zjutraj je vozil Iz Celjn proti Ljub­ ljani voznik tovornega avtomobila Feliks Kranjc iz Maribora. Na zoženem delu ceste pri Šentrupertu mu je pripeljal nasproti to­ vornjak s prikolico LJ 181-33, ki ga je vozli šofer Adolf Sajovic. Pri srečanju .se je Kranjc tako močno zaletel v zadnji del prikolice, da ga je odbilo na travnik, kjer se je prevrnil. Pri tem je nastala materialna škoda za pri­ bližno 500 tisoč dinarjev. SKRB ZA SEZONCE V VELENJSKIH KOLEKTIVIH V Velenju v zadnjem času vse bolj kažejo skrb za kulturno zabav­ no življenje sezonskih delavcev. Največ jih je zaposlenih pri gradbe­ nem podjetju »Vegrad« in gradbe­ nem obratu rudnika lignita, zato so sindikalne organizacije teh dveh podjetij v povezavi s »Svobodo« v Velenju doslej že organizirali bogat kulturni program mladih rudarjev (gojencev industrijsko rudarske šo­ le), te dni pa so povabili priznani plesni ansambel Lado 1z Zagreba. Delavci-sezonci so' toplo pozdravili prizadevanje podjetij in izvajalece njim domače folklore.