Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle série / New Series LVII–LVIII Ljubljana 2021–2022 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LVII–LVIII/2021–2022 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board KATRA MEKE, glavna in odgovorna urednica / Editor in Chief SAMO ŠTEFANAC, urednik tekoče številke / Editor of the Current Volume NEŽA ČEBRON LIPOVEC, NATAŠA IVANOVIĆ, MATEJ KLEMENČIČ, FRANCI LAZARINI, HELENA SERAŽIN, KATARINA ŠMID, SAMO ŠTEFANAC Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor SARA TURK MAROLT Lektoriranje / Language Editing NIKO HUDELJA (NEMŠČINA), KATJA KRIŽNIK JERAJ (SLOVENŠČINA), JOSH ROCCHIO (ANGLEŠČINA) Prevajalci povzetkov in sinopsisov / Translators for Summaries and Abstracts MAJA LOZAR ŠTAMCAR, SAMO ŠTEFANAC, KATJA URŠIČ Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Naklada / Number of Copies Printed 300 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2022 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalo / Contents janez höfler Zbornik za umetnostno zgodovino – prvih sto let RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES katarina šmid Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief guido tigler Un Sansone del Maestro di Artù Upodobitev Samsona »Arturjevega mojstra« renata novak klemenčič Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper sara turk marolt Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Perduti, dimenticati e recentemente scoperti: gli affreschi medievali della chiesa e del convento di San Francesco a Capodistria anabelle križnar Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques 11 19 33 45 61 83 gašper cerkovnik Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” mojca jenko Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Das schöne Vesperbild von Stare Svete gore nad Podsredo im Licht neuer Erkenntnisse katarina richter Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Die Fresken der Älteren Villacher Werkstatt in der Kirche der Heiligen Dorothea in Žabnice (Camporosso in Valcanale) nataša golob Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books mija oter gorenčič Epitaf Jurija Ravbarja. Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Georg Rauber’s Epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved alessandro quinzi Correggio, Schongauer e i dipinti per la Cappella Del Bono Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono 95 107 121 137 155 169 uroš lubej Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) enrico lucchese Un disegno americano di Pietro Liberi per il duomo di Lubiana Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki monika osvald Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Giovanni Pacassi il Vecchio († 1697) e l’altar maggiore nel Santuario mariano di Monte Santo di Gorizia (prima del 1686) stefano aloisi Considerazioni su di alcune sculture in Friuli ascritte a Giovanni Bonazza Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi paolo goi Per Bernardo Tabacco Predlog za Bernarda Tabacca blaž korpnik Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču New Findings on the Sculptor Gregor Božič metoda kemperl Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani 181 199 211 225 239 253 267 polona vidmar Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca marjeta ciglenečki Avguštin Stegenšek – fotograf Avguštin Stegenšek – Photographer franci lazarini Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning katja mahnič Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Stelè's Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino maja lozar štamcar Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja The Formative Years of Gojmir Anton Kos and the Central European Furniture Design Developments of the 1910s and 1920s luca caburlotto La Slovenia nei manifesti del Museo nazionale collezione Salce di Treviso Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu 287 303 323 337 351 369 špela grošelj Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square 389 11 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Zbornik za umetnostno zgodovino – prvih sto let Sto let je od tega, ko je ugledala luč prva številka Zbornika za umetnostno zgodovino. Na prednji strani platnic beremo, da ga ureja dr. Izidor Cankar in izdaja Umetno- stnozgodovinsko društvo v Ljubljani. Notranja stran postreže z vsebino številke in s splošnimi informacijami o izhajanju – štiri številke na leto, čeravno je revija obi- čajno izhajala v dveh dvojnih številkah – in o ceni, vse tudi v francoščini, prav na koncu pa tudi to, da je treba dopise nasloviti na urednika, Kolezijska ul. 1 v Ljubljani. Na prvi strani v notranjosti sledi že prva razprava, Franceta Steleta o slikarju Janezu Ljubljanskem z obsežnim povzetkom v francoščini na začetku. Urednikovega poja- snila o profilu, namenu in ciljih nove revije sicer ni, je pa to nalogo opravil France Stelè v predstavitvi njene prve številke v reviji Dom in svet (1921, št. 10–12, str. 220– 221). Njegova uvodna ugotovitev se glasi: »Z Zbornikom smo dobili prvo znanstveno glasilo za umetnostno zgodovino, ki se doslej pri nas sploh ni sistematično gojila.« Po kratkem pregledu o tem, kaj, kako in kje se je dotlej pisalo o razvoju umetnosti na »naši zemlji«, je podal okoliščine, ki so pripeljale do rojstva revije: ustanovitev univerze v Ljubljani s stolico za umetnostno zgodovino, ustanovitev Umetnostno- zgodovinskega društva, ki naj s strokovnjaki in interesenti skrbi za izvajanje svoje kulturne naloge zunaj univerze, in v tej zvezi izdajanje društvenega glasila. Leta 1921 rojeni Zbornik za umetnostno zgodovino je znanstvena revija neke vede v slovenščini, kakršnih je bilo v tistem času zelo malo in za katero se bo izka- zalo, da bo kljub zunanjim pretresom in občasnim prekinitvam izhajala še najmanj stoletje in se tako uvrstila med najstarejše z nespremenjenim naslovom izhajajoče umetnostnozgodovinske periodične publikacije nasploh. Že prva številka kaže ja- sen profil, ki ga je zbornik ohranil do konca druge svetovne vojne. Poleg znanstve- nih razprav prinaša poročila iz Narodne galerije, razdelek Varstvo spomenikov s poročili konservatorja spomeniškega urada za Slovenijo – to je bil do imenovanja za Cankarjevega naslednika na univerzi leta 1937 France Stelè –, poročila Umetno- stnozgodovinskega društva, bibliografijo, ocene razstav, osebne zadeve in razno. V prvem desetletju od ustanovitve je Zbornik izhajal redno, v dveh, treh ali šti- rih snopičih na leto, od leta 1931 dalje v enem zvezku in od naslednjega leta dalje kot dvojna številka vsaki dve leti (z izjemo letnika 1938, ki je izšel kot samostojna števil- ka). Tudi druga svetovna vojna ni ustavila (v tem obdobju ponovno vsakoletnega) iz- hajanja revije, ki je preživelo padec italijanskega fašističnega režima in se nadaljevalo 12 pod nemško okupacijo, zadnja številka originalne serije pa je izšla leta 1944. Do vključno leta 1931 je Zbornik urejal Izidor Cankar, ki se mu je leta 1924 za dve leti pri- družil France Mesesnel, nato pa je do konca prve serije revijo urejal France Stelè (ob sourednikovanju Rajka Ložarja in Franceta Mesesnela med letoma 1937 in 1940).* 1 Predvojno serijo Zbornikov zaznamuje sorazmerno veliko število avtorjev, ki niso bili izključno umetnostni zgodovinarji, in tudi precejšnja raznolikost, kar za- deva obravnavano tematiko. Ta se ni omejevala zgolj na slovenski kulturni prostor, še posebej kadar gre za prispevke Izidorja Cankarja in Vojeslava Moleta. Po drugi strani so bili avtorji izključno Slovenci in edina izjema je bil Antonin Matějček, ki je leta 1924 objavil članek o moderni češki umetnosti, sicer pa številne recenzije k Natančni podatki o urednikih, sourednikih in sestavi uredniškega odbora do leta 1991 so nave- deni v kumulativni bibliografiji Zbornika za umetnostno zgodovino, ki je izšla kot posebni, neštevil- čeni zvezek leta 1992: Jana Intihar Ferjan , Zbornik za umetnostno zgodovino. Archives d’histoire de l’art. Bibliografija 1921 (I) – 1944 (XX) in nova vrsta 1951 (I) – 1991 (XXVII), Ljubljana 1992. 2. Platnica Zbornika za umetnostno zgodovino med letoma 1925 in 1930 (letniki V–X) 1. Platnica prve številke Zbornika za umetnostno zgodovino leta 1921. V prvih letih ni bilo poenotenega oblikovanja platnic revije 13 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 3. Platnica Zbornika za umetnostno zgodovino med letoma 1931 in 1944. Oblikovanje Jože Plečnik 14 (rubrika slovstvo), katerih večine avtor je bil Stelè, jasno kažejo na to, da je sloven- ski prostor redno spremljal razvoj vede v širšem evropskem prostoru. Prvi povojni zvezek, posvečen spominu na Franceta Mesesnela, je izšel leta 1951 kot prvi letnik nove vrste, še vedno v izdajateljstvu društva in uredništvu Franceta Steleta, a v založbi Državne založbe Slovenije v Ljubljani. Publikacija je z novo vrsto doživela določene spremembe. Odtlej je izhajala le z enim zvezkom na leto, ni več rubrike o spomeniškem varstvu, saj je ta čas začela izhajati posebna publikacija za to področje z naslovom Varstvo spomenikov, ni poročil o delovanju Narodne galeri- je ter o aktualnih razstavah. Težišče na razpravah in obširnih recenzijah novih, do- mačih in tujih strokovnih knjig, katerih večino je prispeval France Stelè, je zbornik približalo tujim umetnostnozgodovinskim publikacijam. Novost so tudi prispevki piscev iz tujine, kar bo v poznejših letih postalo pogostejša praksa in že v prvem ter drugem zvezku zasledimo članka Madžara Tamása Bogyaja. Letnik 1957 je bil po- svečen sedemdesetletnici Izidorja Cankarja, leta 1959 izdana dvojna (5.–6.) številka pa Steletovi sedemdesetletnici kot Festschrift in odstopa od dotedanjih po sodelova- nju številnih tujih avtorjev, jubilantovih prijateljev, v izvirnih jezikih, temu primerna 4. Platnica prvega povojnega letnika Zbornika za umetnostno zgodovino (nova vrsta I, 1951) 5. Platnica Zbornika za umetnostno zgodovino, posvečenega 70-letnici Franceta Steleta (nova vrsta V/VI, 1959) 15 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 pa je tudi raznolikost prispevkov po vsebini (med tujimi avtorji so bili – poleg tistih iz drugih delov Jugoslavije – še Otto Benesch, Linus Birchler, Tamás Bogyay, Ejnar Dyggve, Ferdinando Forlati, Walter Frodl, Karl Thurnlack-Garzarolli, Giuseppe Mar - chiori, Georges Opresco, Herbert Paulus, Walter Semetkowski, Václav Vilém Štech in Jacques Zeiller). Ta zvezek je uredil Stane Mikuž, in sicer prvič skupaj s širšim uredniškim odborom, s čimer se je zakoreninil poznejši način delovanja uredništva. Medtem ko je v petdesetih letih Zbornik izhajal dokaj redno, je prišlo v nasle- dnjem desetletju do zastoja: le en zvezek je izšel leta 1965 in to je bila obsežna te- matska številka o problemu renesanse na Slovenskem: šlo je za prispevke z II. sim- pozija slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki se je bil odvijal leta 1961 in kjer je bila omenjena problematika v slovenskem prostoru prvič obravnavana sistematič- no. Naslednja številka je izšla šele leta 1970 in jo uvaja pomemben sklop tekstov o zgodovini vede z razmišljanjem o dediščini Izidorja Cankarja izpod peresa Naceta Šumija ter dve Steletovi študiji: prva je obsežen biografski zapis o Vojeslavu Mo- letu ob njegovi osemdesetletnici, druga pa pregled razvoja slovenske umetnostne zgodovine po letu 1920. 6. Platnica Zbornika za umetnostno zgodovino, nova vrsta XIII, 1977. Oblikovanje Ranko Novak 7. Platnica Zbornika za umetnostno zgodovino med letoma 1998 in 2011. Oblikovanje Neva Štembergar 16 V sedemdesetih letih je revija ponovno začela izhajati bolj redno in do konca desetletja postopoma ujela vsakoletni ritem izhajanja, ki se je nadaljeval v nasle- dnjih desetletjih. Vrnila so se poročila o delovanju Narodne galerije, nova pa je bila umetnostnozgodovinska bibliografija za preteklo obdobje. Z deveto številko (1972) se je Zbornik na skromen, a dostojanstven način poslovil od dolgoletnega urednika Franceta Steleta, vloga glavnega urednika pa je za daljši čas pripadla Na- cetu Šumiju (do l. 1994, nasledil ga je Stane Bernik, 1995/96–2000). Članki so se v tem obdobju ukvarjali predvsem s slovensko tematiko, nekatere številke so bile tudi tematske ali so vsebovale tematske sklope (npr. umetnost 19. stoletja, 1978/79; Janez Wolf, 1986; Veno Pilon, 1997), med avtorji pa je bilo tudi nekaj tujcev (Al- berto Rizzi, 1972; Steffi Röttgen, 1974/76; Franco Firmiani, 1977; Gyöngyi Török, 1980; Seymour Howard, 1981; Othmar Metzger, 1985; Daniel Spanke, 1998 itd.). V novem tisočletju, po letu 2000, se je uredniškemu odboru pridružil medna- rodni svetovalni odbor, ki ga trenutno sestavljajo Linda Borean, Francesco Caglio- ti, Nina Kudiš, Vladimir Marković, Ingeborg Schemper Sparholz in Carl Brandon Strehlke, v teh letih pa se je zvrstilo nekaj glavnih urednikov (Samo Štefanac, Alen- ka Vodnik, Matej Klemenčič, Renata Novak Klemenčič, Katra Meke). Publikacija se je obogatila s sodelovanjem številnih kolegov iz tujine z objavami v izvirnem jeziku in tako postala bolj dostopna mednarodni strokovni javnosti. Tematika člankov ni več izključno vezana zgolj na slovenski prostor, slovenski avtorji pa imajo možnost objaviti svoj prispevek v tujem jeziku ali dvojezično, če je to smiselno glede na pri- čakovano ciljno publiko obravnavane teme, a se uredništvo hkrati s tem vselej za- vzema za ohranjanje slovenskega jezika na visoki ravni. V novem tisočletju se način življenja in predvsem način komuniciranja hitro ter nenehno spreminja in tudi Zbornik za umetnostno zgodovino se mora ustrezno od- zivati na spremembe. Novi digitalni mediji spreminjajo podobo sveta publicistike, vse glasnejše so zahteve po prisotnosti v najrazličnejših podatkovnih bazah, kamor se vključuje tudi Zbornik, ki je zdaj dosegljiv tudi v digitalni obliki (www.suzd.si/ zbornik; www.dlib.si). A ob tem se zavedamo, da je v tem času bolj kot kdajkoli tre- ba ohraniti prvine žlahtne tradicije, ki je skupna vsem humanističnim vedam in le majhen delček te tradicije je vztrajanje pri izdajanju revije v tiskani obliki. V prvem stoletju svojega obstoja se je Zbornik za umetnostno zgodovino prebil skozi številna težka obdobja ter tako postal ena najstarejših umetnostnozgodovinskih revij v sve- tovnem merilu in pri tem uspel slediti razvoju vede. Naj ostane tako tudi v prihodnje. janez höfler