OBMURSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE
IZHAJA VSAK PETEK
Štev. 47 — Leto IV.
Murska Sobota, 21. novembra 1952
Cena din 6.—

Člani Osvobodilne fronte !
Volitve v občinske ljudske odbore, okrajne zbore ter zbore proizvajalcev zahtevajo najširšo dejavnost vseh organizacij in vsakega člana Osvobodilne fronte. Biti moramo budni proti tistim, ki hočejo našo socialistično demokracijo izkoriščati za svoje protiljudsko delovanje. Stalno onemogočajte špekulante, agente vseh nam sovražnih tujih sil, ostanke bivših izkoriščevalcev in politikantov na vasi in v mestu, ki bi hoteli z demagoškimi obljubami in parolami zavajati naše delovne ljudi ! Borite se za zmago kandidatov, ki so že z delom dokazali, da bodo kot ljudski odborniki dorasli bodočim nalogam in dnevno vodili socialistično politiko. Kandidirajte tiste člane Osvobodilne fronte, ki so v boju za socializem najbolj preizkušeni! Zbori volivcev naj ob vašem aktivnem delu postanejo orožje delovnega ljudstva za izbiro najboljših ljudi v ljudske odbore, postanejo naj mesto, koder bo vsak odbornik dajal obračun svojega dela.
Osvobodilna fronta se bori za enakopravnost in uveljavljanje delovnih žena v ljudski oblasti, ker to še posebej zagotavlja resnično demokratičnost. Zato kandidirajte v ljudske odbore predane delovne žene, ki nosijo na svojih ramenih velik del skupnih naporov družbe, ki vzgajajo naše bodoče pokolenje.
NOVA VELIKA PREDILNICA BOMBAŽA
V začetku prihodnjega leta bo začela obratovati v Vrapčičih pri Mostaru velika predilnica bombaža. Stroje zanjo smo dobili iz Anglije. Imela bo 35.840 vreten. Montirali so jih že 34.000 in 11.912 vreten za proizvodnjo industrijskega sukanca. Za predilnico so doslej pripeljali 250 vagonov strojev. Že leta 1950 je odšlo v tekstilne tovarne v Sloveniji in Hrvatski nad 200 deklet, večinoma hčera padlih borcev, ki so se izučile za delavke v predilnici. Za začetek bo zaposlenih okrog 500 delavcev in delavk, pozneje pa jih bo v treh izmenah delalo 1200. Stro-
ški za zgraditev nove predilnice znašajo eno milijardo osem sto milijonov din. Predilnica v Vrapčičih bo izdelala na leto 20 milijonov metrov platna.
Pridelek tobaka v Makedoniji
Suša je tudi na tobačnih nasadih napravila mnogo Škode. V središču pridelovanja tobaka v Makedoniji, v prilepskem okraju, predvidevajo, da bodo odkupili 2,200.000 kg tobaka. Pridelek bo letos zaradi suše za dva milijona kilogramov manjši kakor je bil lani, pač pa bo tobak boljši.
Čim bliže volitvam -
tem večja razgibanost med volivci
V LENDAVI SE JE ZBRALO NAD 400 VOLIVCEV
Prvi zbor volivcev, ko bi morali predlagati kandidate za okrajni zbor (OLO), je bil slabo obiskan, zato se ni mogel održati. Prišlo je vsega okrog 30 volivcev. Pozneje se je po-
kazalo, da način sklicanja ni bil dober in obveščanje slabo. Ob ponovnem sklicanju zbora volivcev je prišlo nad 400 ljudi, da je dvorana v Triglavu bila nabito polna, in še na hodniku so morali stati. Za kandidate so si izbrali najzaslužnejše, med njimi eno ženo.
Poleg izbire kandidatov so na zboru volivcev razpravljali tudi o nekaterih lokalnih gospodarskih stvareh. Nekateri pa so pri tem zašli v napačno smer kot Kapun, ki se Je pritoževal zaradi plina, češ da ga včasih zmanjka, zato mora kuriti z drvmi, za plin pa kljub temu plačati pavšalno. Ugoto-
vili so, da je plin tako poceni, da se zaradi tega ni vredno razburjati; poleg tega pa se razburja človek, ki ima toliko denarja, da ga je mnogokrat najti v gostilni — in povrhu vsega je na zbor volivcev prišel pijan.
Lendavski volivci so na svojem zboru sklenili, da bodo vsi pomagali pri gradnji kulturnega doma, ki bo združen z gasilskim domom. Material so že začeli dovažati. Pomenili so se tudi o vodovodu, ki Je za mesto nujno potreben. Za prebivalce lendavskih goric pa so potrebni vodnjaki, kajti ob suhih letih ni vode. Volivci so obljubili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom.
Tudi o načrtni obnovi vinogradov
se menijo volivci
Ljutomerski okraj zavzema v naši republiki važno mesto kot pridelovalec kakovostnih vin. Tudi na zadnjem mednarodnem sejmu v Montpellieru (Francija) sta si kolektiva državnih posestev v Jeruzalemu in Radgoni v ostri mednarodni konkurenci priborila zlati medalji za razstavljeni šipon — moslavec in traminec. Ugleden vinogradnik iz Burgundije, dežele pristne vinske kapljice v Franciji, je na razstavi izjavil: »Val pinot (beli burgundec) je boljši od pinota. ki ga pridela moja domovina Burgundija.« Res vzpodbudno priznanje našim vinogradnikom in hkrati najboljša reklama za naša izvozna podjetja!
Vinogradništvo daje letno do 260 milijonov dinarjev narodnega dohodka, ki pa bi lahko bil še večji, če bi našim vinogradnikom uspelo poceniti proizvodnjo. Pocenitev proizvodnje je za vinogradnike življenjsko vprašanje, saj drugače ne bodo mogli vzdržati v konkurenčnem boju z naprednejšimi državami na svetovnem vinskem trgu, saj je v letnem pridelku 400 vagonov vina še vedno utelešenih blizu 800 tisoč delovnih dni, ki se odražajo v visoki proizvodni ceni. Pa tudi nasadi šmarnice in drugih hibridov, ki še vedno zavzemajo površino 400 ha, se
bodo morali umakniti žlahtnim sortam.
Okrajni ljudski odbor je letos začel bolj skrbeti za vinogradništvo. Odlok o strokovnem nadzorstvu nad proizvodnjo trsnega materiala jamči, da bodo naše trsnice dajale le izborne sadike, odgojene na podlagah in sortah, ki v ljutomerskem vinorodnem okolišu najbolje uspevajo. Vinogradniški strokovnjaki so pregledali vse trsnice in matičnjake ter trsničarjem, ki ne izpolnjujejo gornjih pogojev, prepovedali prodajati cepljenke. Pri obnovi vinogradov ne bodo več uporabljali cepljenk, ki so zrastle na »neznanih« podlagah. V odloku o nadzorstvu nad obnovo vinogradov je uzakonjena težnja vseh naprednih vinogradnikov; vinograde je treba načrtno in enotno obnavljati. V zadnjem času pa pripravlja OLO odlok za kompleksno obnovo vinogradov.
Pogoj za uspešno in načrtno obnovo je rajonizacija vinogradniških površin. Dosedaj so rajonizirali nad 500 ha površin, prihodnje leto pa bodo s tem delom končali. Prav tako so letos kupili rigolni agregat, s katerim so za 50 odstotkov zmanjšali stroške pri rigolanju. Tako bodo prvič po osvoboditvi zrigolali 70 ha vinogradov na leto.
Če ne bi suša poškodovala in oslabila sadik v trsnicah, bi lahko obnovili še večje površine. Letos obnavljajo vinograde v okviru 15-letnega obnovitvenega načrta, ki med drugim določa obnovo blizu 150 ha vinogradov na leto. V ta načrt pa sodi tudi modernizacija vinogradniških obratov in kleti. Pri obnovi se bodo s pridom posluževali izkušenj naprednih držav in trto sadili tako, da bo mogoča strojna obdelava vinogradov. V Radgoni bodo uredili trsničarski obrat s silnico, ki bo lahko krila domače potrebe po trsnem materialu in dala letno do osem milijonov cepljenk. Zadruge in državna posestva so letos dobila nad 17 milijonov din kredita za obnovo vinogradov.
OBRTNI DELAVCI V LENDAVI SO VOLILI Člani sindikalne podružnice obrtnih delavcev v Lendavi so izvolili 50 delegatov, ki bodo izvolili odbornike zbora proizvajalcev v Soboti. Vseh delegatov, ki jih bodo izvolili sindikati, bo 140, ki bodo skupno s 140 delegati obrtne zbornice v Soboti izvolili tri odbornike. Te volitve bodo prihodnji teden.
NA ZBORU VOLIVCEV V ČENTIBI JE GOVORIL TUDI SANDOR NANOSI
Prebivalci Prekmurja madžarske narodnosti se tudi pripravljajo na volitve občinskih in okrajnega ljudskega odbora. V Čentibi, kjer prevladuje prebivalstvo madžarske narodnosti, se je zbralo čez sto volivcev. Diskusija o kandidatih je bila živahna. Spregovoril je tudi Sandor Nanosi, delavec, ki je pred dvema mesecema pobegnil iz Madžarske. Nanosi je poudaril, da madžarsko ljudstvo izredno ceni napore jugoslovanskih narodov, ki jih dosega pod herojskim vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije, ki jih je rešila izkoriščanja s strani Sovjetske zveze. Ob koncu je poudaril velik napredek, ki je viden povsod v našem gospodarstvu in razvijanju socialistične demokracije. To je možno doseči le v taki državi, kjer si vlada ljudstvo samo. Kratko je orisal teror, ki vlada na Madžarskem in v vseh satelitskih državah Sovjetske zveze. Na koncu je poudaril: »Vesel sem, da lahko živim med ljudstvom, kjer vlada resnična demokracija in kjer odloča o svoji bodočnosti vse ljudstvo.« Navzoči volivci so njegov govor pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Ali so take žene enakopravne?
V okolici Lendave se opaža zapostavljenost žena, kar je prišlo do izraza predvsem pred sedanjimi volitvami. Ni naključje ali slučaj, da v lendavski občini kandidirajo le tri žene in te so iz Lendave, če naselje Proizvodnje nafte prištejemo tudi k Lendavi. Po vseh vaseh te velike občine pa niso zapisali med kandidate niti ene žene. Kje je krivda za takšno podcenjevanje žensk, je težko ugotoviti. Nekateri trdijo, da so si ženske same krive, zato ker se ne borijo za svoje pravice in nimajo svojih organizacij AFŽ. Drugi trdijo, da so krivi tudi moški ali celo predvsem moški, ker ženskam ne dovoljujejo se udejstvovati v svoji, organizaciji in kandidirati v ljudske odbore.
Gotovo nobena trditev ni popolnoma točna; boljši odgovor na to vprašanje bi bil, če bi povezali obe trditvi v eno celoto. Šele takrat lahko iščemo izhod iz tega neprijetnega stanja za žene in škodljivega za nadaljnji razvoj socialistične demokracije in gospodarskega napredka v teh krajih.
Za tako trditev lahko naštejemo dokaze.
Po osvoboditvi in še pred nekaj leti so žene v teh krajih bile delavnejše, kakor so danes: imele so svoje ženske organizacije, sestanke, prihajale so na množične sestanke in pozneje na zbore volivcev, kjer so tudi imele svojo besedo. Prednjačile so predvsem v Lakošu (če ne upoštevamo lendavskih žena, ker je v mestu stanje drugačno), v Dolgovaških goricah so bile razgibane, pa tudi v drugih krajih so več ali manj delale.
Zakaj so se zadnji čas vse umaknile, zakaj ne delajo naprej, kakor so včasih? Ali so te nedelavnosti krive same ali je krivda kje izven njih?
Gotovo so nekaj krive same, krivi pa so tudi moški. Če bi one popuščale pri svojem delu, bi jim moški člani Fronte morali pomagati. Po izjavah nekaterih ljudi pa se da sklepati, da so prav moški bili tisti, ki so jih ovirali pri njihovem delu in so ženske izrinili od javnega dela v vasi nazaj v kuhinje. V takih primerih so ženske po želji moških morale prenehati z delom v AFŽ in
drugod. Krivda žen pa je le
tolikšna, ker so pred možmi popolnoma popustile.
Primer za to trditev. Odbornik OLO na Kapci Balažič, bivši trgovec in gostilničar, je na zadnjem zasedanju OLO Sobota izjavil, da dokler bodo na Kapci  moški, ženske ne bodo kandidirale v ljudski odbor. Taka izjava na takem mestu je dokaz, da to ni le njegovo mišljenje. Kasnejši zbor volivcev na Kapci in v ostalih krajih občine Gaberje je to potrdil. Torej se nekateri, v nekaterih krajih celo mnogi možje borijo, naj njihove žene ostanejo zaprte v hiše in na polja, o vseh drugih stvareh pa bodo odločali sami. Če so tudi v Fronti taki, jasno da potem ne more priboriti ženam potrebne veljave v javnem življenju. Ženam pa je res otežkočeno, si priboriti svoje pravice.
Kaj pa možje, ali so ti res sposobni vse stvari v vasi in občini urejevati najbolje? Tega jim ne moremo priznati. Nasprotno, kako nepravilno ocenjujejo delo in pravice žena, tako tudi pri drugem delu gre-
šijo. Še vedno se niso otresli predsodkov strankarstva in buržoazne miselnosti, zato se večkrat rajši pričkajo, kot bi se pomenili o koristnem delu. Tudi to so pokazali zadnji zbori volivcev.
Zato je borba za enakopravnost žena v teh krajih obenem borba proti vsem ostankom slabega iz preteklosti, borba za gospodarski in kulturni napredek.
največja
JUGOSLOVANSKA PRISTANIŠČA Zmogljivost naših jadranskih pristanišč je velika. Samo v petih največjih lahko delavci natovorijo in iztovorijo na leto 3 milijone 273.000 ton blaga. Največja je zmogljivost reškega pristanišča, skozi katerega gre lahko na leto 1,960.000 ton blaga. Za reškim pristaniščem je dubrovniško, ki lahko sprejme in odpošlje na leto 473.000 ton blaga. Tretje je šibeniško v 400.000, četrto pa splitsko s 350.000 tonami letnega prometa. Skoraj vsa naša pristanišča so bila med vojno hudo poškodovana in treba jih je bilo obnoviti in modernizirati.
REČNI PROMET Rečne poti so v naši državi zelo važne, saj po njih prevozimo mnogo blaga. Čeprav imamo zdaj samo 920 rečnih ladij, pred vojno pa jih je bilo 1243, so te prevozile v prvem polletju letošnjega leta poldrugi milijon ton blaga, približno toliko, kakor v prvem polletju leta 1939. Od celotnega prometa na naših rekah je odpadlo na Donavo 56 odst.
Dogodki zadnjih dni
VOLITVE V GRČIJI — O jugoslovansko-grškem	zbližanju
smo že večkrat poročali. To resnico je pred dnevi v glavni razpravi na zasedanju Generalne skupščine OZN poudaril tudi grški predstavnik Politis, ki je priporočal ostalim delegacijam, da naj si vzamejo prijateljski razvoj medsebojnih odnosov med obema državama za zgled. In zato ni čuda, če sc vse bolj zanimamo za dogajanja v Grčiji in podrobneje spremljamo prizadevanja grškega ljudstva pri premagovanju sedanjih težav.
Nedeljske volitve v grško narodno skupščino so Iznenadile svet. Zmagalo je desničarsko usmerjeno Papagosovo gibanje, ki bo imelo v bodočem parlamentu ogromno večino 241 sedežev (od skupnega števila 300 poslanskih mest.) Večji del političnih opazovalcev je pred volitvami sodil, da si bo sedanja vladna koalicija EPEK-liberalci predsednika Plastirasa in podpredsednika Venizelosa zagotovila. če že ne več, pa vsaj malenkostno večino. Posrečilo sc ji je namreč kljub tolikemu številu grških strank in političnih skupin, od katerih ima vsaka svoje posebne zahteve, Izvesti nekaj temeljitih notranjepolitičnih in gospodarskih reform, kot so agrarna reforma, pravična obdavčitev domačih kapitalistov in pomilostitev udeležencev državljanske vojne na strani levice. Ni pa mogla rešiti težkega gospodarskega položaja. Znano je, da si brez sedanje ameriške pomoči pod sedanjimi pogoji boljšega stanja niti ni mogoče zamisliti.
Papagosovo gibanje »zbiranje grškega naroda« se je naslonilo na splošne volilne obljube.
Zmagalo pa je — prav tako kakor se je zgodilo v Ameriki z Eisenhowerjem — zaradi velikega ugleda maršala Papagosa kot vojaka in rodoljuba ter splošno želje prebivalstva, da bi prišlo do kakršnih koli izprememb. Papagos namreč doslej še ni bil na krmilu. Grški volilci tudi upajo, da se bo »močni roki« posrečilo vso to, česar dosedanji vladni predsedniki niso zmogli.
In bodoče stališče vlade do naše države? Kale, da ne bo nikakih sprememb, četudi se novi predsednik kot desničar ne navdušuje za našo družbeno ureditev. Že preje je izjavil, da je grško-jugoslovansko sodelovanje nujno za ohranitev miru na Balkanu. O notranjepolitičnih ukrepih nove vlade pa je za sedaj še prezgodaj govoriti, dokler se novo vodstvo v upravo ne usidra.
DROBTINICE Z ZASEDANJA GEN. SKUPŠČINE — Dve vprašanji sta, ki te dni posebno zanimata diplomatske kroge na zasedanju Generalne skupščine. Še vedno se glavna razprava odvija v političnem odboru okrog predlogov v zvezi z repatriiranjem korejskih vojnih ujetnikov, vzporedno s tem pa bolj prikrita bitka za novega glavnega tajnika OZN. Znano je, da je dosedanji tajnik  Trygve Lie odstopil, delno zaradi tega. ker sc ni strinjal z ameriškimi republikanci in njih politiko, delno pa tudi zaradi neprestanih napadov Sovjetske zveze in njenih satelitov nanj.
Za rešitev korejskega vprašanja so je nabrala že lepa kopica načrtov. Menda najbolj »sprejemljiv« za Kitajsko in Severno Korejo bi bil indijski načrt, ki
ga je predložila v ponedeljek. Obe boreči se stranki naj bi upoštevali ženevsko konvencijo o ravnanju s vojnimi ujetniki. Posebna komisija, ki bi jo sporazumno postavili boreči se stranki, bi nato »čim prej« izvršila repatriacijske naloge na podlagi prostovoljne odločitve ujetnikov, v slučaju notranjega nesporazuma pa bi se obrnila na Generalno skupščino.
Ameriška vlada je ta predlog Že odklonila. Sedaj bo skušala posebna redakcijska komisija 21 držav pregledati vse dosedanje predloge in iz njih izluščiti nekaj, kar bi bilo čim bolj sprejemljivo za ZDA in države, ki se bore na strani OZN na Korali, ter za Severne Korejce In Kitajce. Naloga ne bo lahka, pa tudi v uspeh te komisije ni nič kaj upati.
Delovni odbori obravnavajo tudi rasno diskriminacijo v Južnoafriški uniji, pravico narodov do samoodločbe itd. To dni bo prišla na vrsto tudi razprava o novem glavnem tajniku kakor hitro se bodo velesile, ki igrajo pri tem odločilno vlogo — strinjati se namreč morajo o kandidatih — sporazumele. Ugibanj je mnogo, konkretnih in resnih kandidatov pa še ni.
Precej prahu je dvignil tudi samomor direktorja pravnega oddelka tajništva OZN Abrahama Fellerja. Zadevo povezujejo z zahtevo ameriškega senatnega urada za raziskovanje protiameriške dejavnosti, da sme tudi v tajništvu OZN »očistiti« ameriške državljane. Pokojnik se je raznim sumničenjem v zvezi z nekaterimi ameriškimi nastavljenci odločno upiral, slednjič pa doživel živčni zlom, ki
ga je tudi dovedel do tako žalostnega konca. Kaže, da tudi Trygve Lieju ni ugajalo vmešavanje senatnega odbora v zadeve OZN in da je tudi tu eden od vzrokov njegovega odstopa.
MADŽARSKA STVARNOST -Madžarski tisk kaj rad govori o velikih uspehih, ne more pa tudi kar tako mimo številk, ki govore o nasprotnem. Vzemimo samo poročilo o izpolnjevanju predvidenih proizvodnih načrtov za tretje četrtletje! Odpovedala sta težka Industrija in rudarstvo, posebno pridobivanje premoga, nafte in boksita, pa tudi strojna In gradbena industrija ne izpolnjujeta svojih nalog. In kar je posebno hudo za »starejšega brata« v Moskvi: izpolnjen tudi ni izvozni načrt. Kolikor pa je izpolnjen, pa ga kazi slaba kakovost Izdelkov. Polom pa so dosegla tudi statistična poročila, ki so jih odgovorni funkcionarji izdelovali po svoje, da sl ne bi nakopali jeze svojih predpostavljenih.
Madžarska vlada sedaj vali vso krivdo na delavce in jih skuša zastrašiti. Povečala je število stražarjev v podjetjih. Odločno nastopa proti vsem, ki so zaradi težkega položaja delavstva ogorčeni in to ogorčenost tudi javno kažejo. Nadzorstvo nad izostanki in nad bolniki je poostreno, da bi ne bilo kakršnih koli »sabotažnih del«. Denarne kazni proti malenkostnim disciplinskim prekrškom so na dnevnem redu, pri ponovnih primerih pa posreduje posebno sodišče.
Ti ukrepi se počasi prenašajo tudi v vas. In vse to nasilje v resnici vodi SZ po svojih kominformističnih agentih na Madžarskem!
Prihodnja številka
,,OBMURSKEGA
TEDNIKA“
Izide na
16
straneh s pestro vsebino:
29. NOVEMBER — PRAZNIK REPUBLIKE: OBMURJE PRED VOLITVAMI; PO PREKMURJU IN PRLEKIJI; PIONIRSKI KOTIČEK; DOGODKI ZADNJIH DNI; PISMA VÜJECA BALAŽA; ZA NEDELJSKI POPOLDAN.
Čestitke ob Prazniku republike in mnogo dragih zanimivih člankov.
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
M. Sobota. 21. novembra 1952
PREDVOLILNI DROBIŽ
iz martjanske občine
V trinajstih vaseh martjanske občine so izvedli zbore volivcev že do 9. novembra. Če izvzamemo Mlajtince, je bila povsod zadovoljiva udeležba. Res je sicer, da je marsikje — posebno v vaseh, kjer so bili zbori sklicani v popoldanskih urah — ljudi zadržalo lepo vreme; grabili so listje in spravljali zadnje pridelke s polj. Na zborih, ki so bili sklicani v večernih urah, je bilo mnogo več volivcev..
Povsod so poleg razpravljanja o kandidatih govorili tudi o delu dosedanjega in bodočega občinskega ljudskega odbora. Menili so se o občinskih gospodarskih podjetjih, elektrifikaciji, cestah, regulaciji potokov, čiščenju in škropljenju sadnega drevja, o delu kmetijskih zadrug in podobnem. Ponekod so grajali delo dosedanjih odbornikov. Marsikje upravičeno, drugje pa tudi ne. Prav ie, če volivci povedo in opozorijo odbornike na storjene napake pri delu; nedopustno pa je početje posameznikov, ki skušajo to izrabiti v svoj prid, za namerno preprečevanje zbora volivcev.
Kričači v Sebeborcih niso uspe i
Ljudje, ki bi radi po svoje pojmovali našo demokracijo in ki težijo le za osebnimi koristmi, pričnejo vedno s kričaštvom. To se je pokazalo tudi na zboru volivcev v Sebeborcih. Bivši gostilničar Vukan je organiziral svoje somišljenike z namenom, da bi spravil na kandidatno listo svoje ljudi Lastil si je tudi glavno besedo na zboru. Če se je kdo drugi oglasil, so vstali njegovi z ropotanjem, kričanjem in raznimi medklici, češ kaj boste, na nič se ne razumete in podobno. Vukan se je na zboru boril pod geslom »pravičnosti in poštenosti«. Radi mu verjamemo, da bi rad izkoristil to geslo za svoje račune. Le kaj poreko k temu pošteni volivci iz Sebeborec, ki poznajo Vukana z druge strani. Njegove medvojne poti s kovčki v Szombathely niso ostale skrite. Seveda, Vukan bo trdil, da je zalagal Madžare z živili zaradi resničnega odpora proti okupatorju, katerega je »sovražil«. Vse lepo in
prav. da se mu je ta posel priljubil tudi po osvoboditvi, le z razliko, da je tokrat šlo za »proste viške«, ki jih je pač treba spraviti na trg v Ljubljano in drugam. Pa da ne govorimo o prikrivanju vina, o zadrugi in še o čem. Res je sicer, da tega v Sebeborcih nihče ne pove Vukanu iz oči v oči, verjetno iz previdnosti, ker da je Vukan maščevalen; res pa je, tudi to, da v Sebeborcih nekaj ni v redu in da tudi okrog Vukana nekaj ni v redu.
Na koncu je Vukan sam dokazal, kako razume našo demokracijo; ko je nekdo predlagal kandidacijsko komisijo v kateri so bili ljudje, ki niso po volji Vukanu in njegovim, je s svojimi zapustil zbor. Tudi prav. Svoj končni prav pa bodo gotovo pravilno izrekli pošteni volivci sami.
Za svojo enakopravnost se morajo tudi
žene same boriti
Kakor drugod, so tudi v martjanski občini zbori volivcev dokazali, da po naših vaseh žene še ne zavzemajo tistega mesta, ki ji msicer pripada. Res je tudi, da so ponekod možje sami zapostavljali žene na zborih, rekoč, da pač niso toliko sposobne za delo v ljudski oblasti, kot možje. Tako mišljenje je nepravilno in nazadnjaško. Marsikje pa tudi žene same niso marale sprejeti kandidature, kar spet ni prav.
Na okrajnih zborih so bile sprejete na kandidatno listo štiri žene, zdaj se bo treba le še boriti, da bodo kandidirane žene tudi izvoljene.	B.
ŠEST KANDIDATOV — EDEN ODBORNIK
Volivci Čentibe in Doline so se zbrali, da prerešetajo kandidate za okrajni zbor (OLO). Ko so se s težavo zbrali, so naleteli na še hujše težave. Predvsem, koliko kandidatov naj predlagajo. Dolinčani so rekli, da oni dva, Čentibčani pa štiri, čentibčani pa so rekli, da sta jim dovolj dva. Najslabše pa je bilo to, da so se na skupnem zboru volivcev delili, kakor da se še ne bi poznali. Dolinčani so vztrajali, naj Čentibčani predlagajo štiri kandidate, ker sicer bo izvoljen en ali drugi kandidat iz Čentibe, namesto, da bi si izbrali enega ali dva najboljša volivca brez ozira iz katere vasi bi bila. S tem so ponovno dokazali vaško razcepljenost, ko si ne zaupajo, čeprav so sosedje. Ali bo to trajalo še dolgo?
V DOLGI VASI SE OTEPAJO MLADINCEV
Zbori volivcev, na katerih so predlagali kandidate za občinski ljudski odbor, so v vaseh lendavske občine potekali dokaj zadovoljivo. Najslabši je bil v Dolgi vasi, kjer ni bilo opaziti enotnega nastopa frontovcev. Predloge mlajših volivcev za kandidate so starejši možje odklonili, češ da ti še niso izkušeni in ne bodo vedeli gospodariti v občini. Ker tako gledajo na mladino, da ne govorimo o ženah, ni čuda. da so se med kandidate vrinili ljudje, ki jih prej ni bilo opaziti pri nobenem delu kot Nedeljko in Jazlin. Ali imajo ti več izkušenj, čeprav v teh letih od osvoboditve sem niso pokazali svojih  sposobnosti? Ali pa so tamkajšnji volivci vzeli neki čuden kriterij za presojo kandidatov.
S  potovanja po Ameriki
V preteklem tednu so bila v Soboti kar tri predavanja Ljudske univerze: dve za mladino in eno za odrasle. V petek je predaval učiteljišnikom ing. Cegnar o svojem potovanju po Ameriki; v soboto pa ga je ponovil dijakom. Prof. Hartman pa Je predaval v petek odraslim: »Kaj naj bere mladina«.
Prvo predavanje je vzbudilo veliko zanimanje med mladino, saj je dvakrat napolnila dvorano. Občudovala je razvoj tehnike, o kateri je pripovedoval predavatelj in živahno je diskutirala o kulturnem življenju mladine v Ameriki. Prav tako je obsodila nekatere domačine, ki z lažjo želijo izvleči čimveč dolarjev od svojih sorodnikov v Ameriki. Tako je neki človek iz Prekmurja prosil sorodnika v Ameriki 20 dolarjev, ker da mu bodo drugače vzeli vso živino. V Ameriki se čudijo, da se nagi ljudje v Jugoslaviji želijo odeti z nylon nogavicami. Neka ženska je prosila odejo, ker ji je hladno. Sorodnica je rekla predavatelju, da ji je težko poslati odejo, ker to precej stane; toda če je res tako hladno v Jugoslaviji, se bo stisnila z možem pod eno, drugo pa ji poslala. Mladina je take prošnje obsodila z zaničljivim smehom.
Kljub temu, da bi starši morali vedeti, kaj naj berejo njihovi otroci, jih je zelo malo prišlo na predavanje, komaj 30. To pomeni, da ne pomagajo sklepi mestne partijske konference, da ne pomagajo sklepi množičnih organizacij in društev, da bodo člani sodelovali v kulturnem življenju Sobote, ker se ne izvajajo. Živahna diskusija po predavanju je ugotovila, da bodo morali starši mnogo bolj paziti, kakšne knjige berejo njihovi otroci, da je potrebno čimprej izvoliti svet pri okrajni knjižnici, da bo treba pomagati otrokom, da bodo knjige pravilno razumeli itd.
Ali so v Ljutomeru že dozoreli pogoji za
ustanovitev „Svobode"?
Ustanovni občni zbor društev »Svobode« v Trbovljah in njegovi vzpodbudni sklepi, ki so ponekod že poživeli vzgojno delo med delavci, so naleteli na ugoden odmev tudi v prleški metropoli. Napredni meščani in člani kulturno-umetniškega društva »Ivan Kaučič« čedalje bolj živahno razpravljajo o ustanovitvi »Svobode«, ki naj bi domačim delavcem pomagala, da bodo postali nosilci napredne delavske kulture. V razpravi pa so prišle na dan tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih ne kaže spregledati.
V mestnem kulturno-umetniškem društvu so zelo slabo zastopani delavci iz proizvodnje. Statistični podatki o socialnem sestavu članstva kažejo, da dela v društvu le 6 delavcev, nad 70 uslužbencev in par obrtnikov, skratka ljudje, ki ne poznajo dovolj čustvovanja fizičnih delavcev. Če bi ob takih pogojih ustanovili »Svobodo« bi v resnici le spremenili naslov društva, medtem ko v njegovi notranjosti ne bi doživeli revolucionarnih sprememb v dobro delavske kulture. Kakor ni mogoče zanikati uspehov, ki so jih v zadnjih letih požele posamezne sekcije in njihovi člani, tako si je treba tudi priznati, da je bilo premalo storjenega za pritegnitev delavcev v društvo. Sindikalne organizacije v podjetjih so se premalo zanimale za vzgojno delo med delavci. Te ljudi bo treba pre-
vzgojiti in jih pripraviti do tega, da se bodo pridružili zavestnim borcem za delavsko kulturo, ki mora biti odraz čustvovanja in hotenja delavskega razreda. Nezanimanje delavcev za kulturno delo pa izvira tudi iz neurejenih razmer v proizvodnji; šušmarstvo po delovnem času je v nekaterih podjetjih močno pasiviziralo delavce, ki so se zanimali zgolj za postranski zaslužek, ne pa za izobraževalno delo v društvu. Ponekod je prišlo tako dalec, da so posamezniki poklicno šuš-marili po delovnem času in pri tem poslu trošili orodje, surovine, električni tok in druga proizvodna sredstva, ki so lastnina podjetij. Ti pojavi narekujejo sindikalnim organizacijam in delavskim svetom, da se odločno upro šušmarstvu in da z vzgojnim delom v kolektivih ustvarijo ugodna tla za ustanovitev »Svobode«, v kateri naj bi delavci zavzeli najbolj vidno mesto. Tudi direktorji in upravniki podjetij bodo morali spremeniti svoj odnos do kulturnega dela v društvu; da se za to družbeno koristno poslanstvo bore malo zanimajo, dokazuje tudi zadnje društveno posvetovanje, ki se ga kljub vabilom niso udeležili. Skratka: e z delavci je treba pomladiti društvo in tako ustvariti pogoje za ustanovitev »Svobode« in njeno vzgojno poslanstvo v množici delavcev in ostalih prebivalcev.
V Nemčavcih bodo imeli ulično razsvetljavo
Na zboru volivcev v Nemčavcih so se ob predlaganju kandidatov za občinski ljudski odbor pomenili, da bodo razsvetlili svoje ulice. Sicer ni šlo brez težav, ker montiranje cestnih luči precej stane. Stroške bodo krili s samoprispevkom, nekaj podpore pa bodo dobili od občinskega ljudskega odbora. Drugače se niso mogli sporazumeti, ker se jim je samoprispevek zdel previsok. Sicer so nekateri menili, naj bi zaenkrat naredili luč le v enem delu vasi. To pa ni bilo prav tistim gospodarjem, ki bi v tem primeru morali ostati brez cestne luči. To bi skoraj razbilo njihove načrte. Na sestanku se je pokazalo mnogo neenotnosti med »spodnjimi« in »zgornjimi«. To jim pa le škoduje in tudi čudno je, da se 30 gospodarjev ne bi moglo sporazumeti.	P.
Dankovski agitator za novo gasilsko društvo
Bivši lastnik mlina Horvat, v Dankovcih se je previdno pripravljal na zbor volivcev. Ker se je bal, da ga volivci ne bi hoteli poslušati, si je v naprej hotel zagotoviti naklonjenost vsaj nekaterih ljudi. Pri tem je bil zelo iznajdljiv, kar se mu mora priznati, čeprav mu ni uspelo izpeljati do konca. Pobiral je podpise za ustanovitev novega gasilskega društva — eno namreč že imajo — ki naj bi bilo boljše, kot je dosedanje. Na. zboru volivcev pa se je s temi podpisi hotel pohvaliti. Kljub temu mu ni uspelo kandidirati niti vriniti na kandidatno listo svojega somišljenika in podpornika Rituperja. Na zboru volivcev so frontovci razkrinkali njegove zle namere. Nekateri podpisniki za novo gasilsko društvo so kar tam preklicali svoje podpise. Zbor volivcev pa je celo sklenil, da mu vsled takega nepoštenega delovanja odpovedo službo poslovodje v nekdanjem njegovem mlinu. Tako so pošteno obračunali z zavirači napredka in razbijači, ki bi se radi vrinili v oblast
Število rojstev
NAZADUJE
Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je število porodov v vsej Zahodni Evropi, razen Irske in Luxemburga, zadnje leto padlo.
Agrarni interesenti bodo postali lastn ki pridobljenega imetja
V 43. številki našega tednika smo obširno poročali o reorganizaciji v kmečki delovni zadrugi »Ivana Kaučiča« v Stročji vasi. V predzadnjem odstavku pa je bilo govora tudi o tem, da si posamezni zadružniki hočejo prisvojiti nekatera zadružna poslopja (kleti, stiskalnice) brez privolitve zbora zadružnikov ali višjega zadružnega vodstva. Ker so posamezni zadružniki, zlasti bivši kmetje, navedbe v tem ostavku napačno razumeli, dajemo k naslovnemu vprašanju naslednje pojasnilo:
Večina bivših viničarjev, ki so po osvoboditvi postali zadružniki, je dobila od agrarne reforme stanovanjska in gospodarska poslopja s pripadajočimi ohišnicami. To imetje so zadružniki v resnici tudi koristili, dasiravno niso imeli v rokah zanesljivih dokumentov, ki bi pravno potrdili njihove lastninske pravice. Ker se niso počutili kot pravni lastniki z agrarno reformo pridobljene zemlje in ostale imovine, niso dovolj slabeli za obnovo in vzdrževanje že razpadajočih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ki so jim bile dane v uporabo niti niso  plačevali najemnine ali prispevka v zadružni sklad s čigar sredstvi bi lahko zadruge popravljale in obnavljale že omenjena poslopja. Potemtakem se ne moremo čuditi, če so ponekod stavbe čedalje bolj propadale. Zadruge niso imele toliko sredstev, da bi lahko v svoji režiji vzdrževale poslopja agrarnih interesentov. Taka pomoč bi slej ko prej zmanjšala njihovo podjetnost in sposob-
nost pri graditvi življenjsko potrebnih zadružnih objektov.
Vprašanje lastništva imovine, ki so jo dobili zadružniki z agrarno reformo, pa bo v kratkem ugodno rešila naša ljudska oblast. Letos so bili uresničeni številni ukrepi v dobro agrarnih interesov. Že v sredini leta so strokovnjaki pregledali vse parcele, ki so dosedaj služile zadružnikom kot ohišnice. Posebna komisija pri okrajnem ljudskem odboru je že zbrala potrebne podatke in bo koncem leta izdala zadružnikom odločbe, ki bodo dokončno uzakonile njihove lastninske pravice nad to imovino. Še prej bodo geometri zmerili in zakoličili ter jih kot lastnino zadružnikov vknjižili v katastrsko
knjigo. Zato lahko pričakujemo, da bodo odslej bolj skrbeli za obnovo in popravilo zgradb, ki bodo postale del njihovega zasebnega gospodarstva. Seveda jim bodo pri obnovi pomagale tudi zadruge.
Kakor vidimo, so lažnive vse govorice naših nasprotnikov, ki za vogalom razpihujejo nerazpoloženje med zadružniki. Ljudska oblast jim bo z dejanji zamašila usta. Zato bi jim priporočali, da že enkrat prenehajo z zastraševanjem bivših viničarjev. Če niso v preteklosti ničesar dobrega storili za te ljudi, naj tudi sedaj prepuste skrb za njihovo usodo ljudski oblasti, ki je z dejanji že neštetokrat dokazala, da je zaščitnik bivših izkoriščancev. č-n
Med šolo in starši je potrebno večje sodelovanje
V soboto je profesorski zbor obravnaval na svoji prvi konferenci uspehe in delo na gimnaziji ter dal nekaj dobrih predlogov za izboljšanje pouka in s tem tudi uspehov pri dijakih. Pri ocenjevanju je zbor zavzel ostrejši kriterij, ki naj bi vplival na dijake in starše. Brez negativnih ocen je le 40,6% dijakov, dočim ostali imajo eno, v enem primeru pa celo do 6 
negativnih ocen. Najslabši uspeh so pokazali učenci II. a razreda, ki so dosegli le 23,8% pozitivnih ocen; a najboljši so dijaki V. a razreda, ki so dosegli 57,7%. Lep uspeh so dosegli učenci četrtih razredov, ki imajo vsi nad 51% pozitivnih ocen, kar pomeni, da se resno pripravljajo za malo maturo. Nasprotno pa je osmi razred dosegel le 30,3%.
Prehod iz osnovne šole na gimnazijo je težak. Otrokom prvih razredov dela največ preglavic prirodopis, ki je preveč abstrakten. Če bi zavod bil bolje založen z mikroskopi, bi bilo lažje. Zato bo naloga oblasti, da se jih nabavi. Precej je negativnih ocen iz jezikov, zla-
sti slovenščine. Starši bi morali bolj paziti na delanje domačih nalog. Predavatelji pa bodo morali doseči tesnejšo povezavo pri istih predmetih, da si tako olajšajo delo. Zapaženo je, da se mnogi učenci, zlasti v nižjih razredih, ne znajo učiti. In še nekaj. Pri pouku zgodovine manjka učencem drugih razredov znanje iz zemljepisa; zato bo treba, da pedagoški aktivi predlagajo Svetu za prosveto in kulturo v Ljubljani spremembo učnega načrta iz zemljepisa v teh razredih. Prav tako imajo učenci premalo pripomočkov za pouk zemljepisa, a s tem tudi zgodovine. V osmem razredu je precej nezadostnih ocen iz matematike. Dijaki premalo skrbijo za vaje, ki so osnovna stvar pri matematiki. Dokazano je namreč, da so dobri matematiki precej časa posvečali vajam.
Število kaznovanih učencev je nizko, kar pomeni, da je disciplina zadovoljiva, a prav tako obisk šole, ki je v večini razredov nad 99%.
O vseh teh stvareh bi starši lahko slišali na predavanjih »Vzgojnega tedna«, če bi prihajali v večjem številu. O njih pa se bo ponovno razpravljalo na roditeljskem sestanku, ki bo kmalu sklican. Naj nobeden oče in mati, ki želita pomagati svojemu otroku, ne zamudita.
Usekal se je
Pred dnevi so se na Runču že drugič zbrali volivci in se pogovorili o kandidatu za okrajni ljudski odbor. Čeprav je bila udeležba nekoliko slabša kot prvič, je vendarle zbor dosegel svoj namen.
Edini volivec, ki je tokrat poskušal svojo srečo v lovu za kandidaturo, je bil Ferdo Trop, posestnik in obrtnik z Runča. On je na mestu le takrat, ko je treba blatiti ljudsko oblast, ko je treba nastopiti proti njej. Tudi tokrat se je »izkazal«. Čeprav je pred tedni vrnil svojo legitimacijo Fronte z izgovorom, da se mu ne ljubi plačevati članarine, se je usodil z žaljivimi besedami napasti govornika, ki je navzočim povedal, koliko sredstev je dala ljudska oblast za socialno ogrožene ljudi. Med govorom je brundal, da podpore ne potrebuje vsaka »baba«, in se trkal na prsi, da mora on zanje plačevati davek. Napadel je tudi Šolsko vodstvo in učitelje ter jim očital, da vzgajajo otroke drugače kot starši.
Kaj je mar gospodu Tropu, ki dobiva dohodke iz vinogradni-
štva in obrtništva, za uboge Ijudi, ki trpijo pomanjkanje, Čeprav se sklicuje na krščansko moralo, jim vendarle noče privoščiti niti drobtinice kruha. Za njega je važno edinole to, da sam udobno živi. Zaradi tega noče spoštovati ljudske oblasti, ki hoče vsem ljudem zagotoviti pravico do življenja. Zato je tudi tokrat predlagal sebi enakega kandidata ki ni član Osvobodilne fronte. Usodil se je celo govoriti v imenu volivcev, češ tega človeka bomo vsi volili, ker je dober za ljudi, za vse vaščane. Pozabil pa je povedati, da je dober edinole za njega in enako misleče posameznike. Taka je morala gospoda Tropa, ki je tokrat postavil kandidaturo in tudi z njo vred pogorel. Niso ga obsodili samo učitelji, ki so z ogorčenjem zavrnili njegov« vzgojne lekcije, temveč tudi mali ljudje, ki predobro poznajo dejanja svojega »dobrotnika«. Povedali so mu odkrito v obraz, da nima nobene pravice govoriti v njihovem imenu še manj pa dajati sodbo o njihovem kandidatu.	rir
Ne samo on, ampak tudi ti!
Po naših sindikalnih podružnicah se večkrat sliši kritika čez organizacijo, češ, da nič ne dela. To je nesporno, da nekatere sindikalne organizacije delajo premalo v primeri s tem, kar bi morale narediti in bi tudi lahko če bi v njih bili ljudje, ki bi se zavzeli za vodstvo pri delu. Kljub temu je taka kritika navadno neobjektivna, ker večina kritikov, ki kritizira čez nedelavnost sindikalne organizacije. smatra sebe za naj« zavednejšega člana sindikatov. Koliko napak najde in koliko dobrih predlogov ima! Kaj vse
bi se dalo narediti! Tako pa —.
Če ga povprašaš, kaj je on naredil za izboljšanje dela sindikalne organizacije, se navadno začudi. Kako on, saj ni član odbora! Odborniki bi morali delati; pa ne. zato je orgaje nizacija zanič in on zaveden in delaven član sindikata ne more delati, ker odbor ne organizira nobenega dela.
Ali je res vse sindikalno delo odvisno le od odbornikov? Ali je res le odbor tisti sindikat, ki nič ne dela? Ali res pada kritika le na odbor, ostalim članom pa se ni treba sramovati te nedelavnosti?
To je predaleč zgrešeno mnenje. Le tiste sindikalne organizacije so navadno tako slabe in nedelavne, kjer so vsi člani toliko »politično razgledani« in »zavedni«, da smatrajo, da vse delo v njihovi organizaciji morajo opravljati le odborniki. Če ti ne delajo, pa tudi oni lahko mirno spijo. In tako spi vsa organizacija, neobjektivni kritiki — ki so tudi člani te organizacije — pa lahko mimo kritizirajo, ne da bi jih pri tem pekla njihova delavska, razredna vest.
Nedelavnih odbornikov ne smemo nikakor zagovarjati. O njihovih napakah se je treba pomeniti; obenem pa se pomeniti tudi o tem, kako jih odpraviti, kako pomagati tem nabornikom, da bodo delali. Dolžnost vsakega zavednega člana sindikata je, da dela v svoji organizaciji, da vloži vse svoje znanje in sposobnosti v izboljšanje dela. Če so na zadnjem občnem zboru slabo izbrali sedanje odbornike. bodisi ker se pri delu ne zdajdejo, bodisi ker se za delo ne zavzemajo zaradi pomanjkanja razredne in državljanske zavednosti ali lenobe, je treba tem odbornikom po-
magati, jim dajati pobude ali jih odstraniti. Nikakor pa se ne sme dovoliti, da bi zaradi nekaj slabih odbornikov trpelo delo vse organizacije.
Dogaja se, da iz kakršnih koli razlogov ne izvolijo vedno najboljših članov delavskega razreda v sindikalni odbor. Nimajo izkušenj v delu, zato poizkušajo. se	učijo.	Ali	zaveden	in
sposoben	član lahko	stoji	ob
njihovem	trudu	ob	strani,	ne
da bi jim pomagal. Nikakor ne, brez ozira na to, če je odbornik ali ni. Kdor se smatra za boljšega člana, z večjo razredno zavestjo, mora več narediti. Le s skupnimi močmi vseh članov, ob vodstvu in pobudi najboljših bo sindikalna organizacija lahko izpolnjevala svoje naloge v korist svojih članov in skupnosti.	Tako	se	bo lahko
uvrstila med dobre sindikalne organizacije, kakršnih tudi ne manjka v našem okraju.
Ni dolžan delati samo on kot odbornik, ampak tudi ti kot član. Za neuspehe odgovarjata oba.
Kako se dobi posojilo za nakup sena
Nekateri kmetovalci sprašujejo, kako se dobi posojilo za nakup sena, ali prihajajo s prošnjami celo v Narodno banko. Posojilo lahko dobi vsak kmetovalec, vendar le preko svoje kmetijske zadruge. Zadruga popiše vse prosilce in naroči seno, prošnjo za posojilo pa vloži na Narodno banko. Kmetovalci ne prejmejo denarja v roke. temveč se neposredno plača za njih nabavljeno seno; ker bi ga drugače lahko kdo uporabil za kaj drugega, kar pa ni dovoljeno. Ta dolg bo treba poravnati prihodnjo pomlad.
VELIKO ZANIMANJE ZA TEČAJE ŽENSKE MLADINE V APAŠKI DOLINI
V Apaški dolini bo 103 mladink, letnikov 1934/35, obvezno obiskovalo tečaja, ki bosta v Apačah in Stogovcih. Predavanja na tečajih bodo imeli domači učitelji, medicinske sestre in zdravnik dr. Toplak. Za te tečaje pa se močno zanimajo tudi ostala dekleta mlajših in starejših letnikov, ki so željna znanja o zdravstveni zaščiti ljudi in drugih sodobno važnih predpisih za žensko mladino.
NEOBDAVČENO VINO IN ŽGANJE
Znano je, da prometni davek za vino in žganje plača proizvajalec, ne kupec, zato se davek plača od pridelka, ne šele pri prodaji. Zato pa se proizvajalcu pusti nekaj vina in žganja neobdavčenega za potrebe njegove družine. Ta količina je določena za območja okrajnih ljudskih odborov Ljutomer, Ptuj in Maribor-okolica po 80 litrov na vsakega nad 15 let starega člana družine vinogradnika, za območje OLO Sobota pa po 60 litrov. V krajih, kjer se ljudje bavijo pretežno z vinogradništvom, je nekoliko več neobdavčenega vina, kar je tudi pravilno.
Količina neobdavčenega žganja je enaka za vse kraje in sicer 5 hektolitrske stopenj za vsakega nad 18 let starega člana družine. Koliko žganja je to? Če ima žganje jakost 50% ali 20 gradov, je to 10 litrov. Če žganje vsebuje manj alkohola, se pusti več kot 10 litrov neobdavčenega, če pa ima več alkohola, pa manj kot 10 litrov. Tako je obdavčen le alkohol.
M. Sobota, 21. novembra 1952
»OBMURSKl TEDNIK«
Stran 3
PISMA
VŰJECABALAŽAZ
VUJDRIMLAKE
Naši Prleki majo letos skorok preveč sreče! Či ne verješ, pogledni samo malo po voglih na sohah pa boš Vida pofsodik plakate za srečolove, keri ti rasejo kak frcáje po deži. Jas letos neman prave sreče, zato pa so najbrže bole srečne tiste našošorjene puce, kere ti srečke ponüjajo. Etan enok sen si zmisla, ka moren za nekšo inači jako potrebno drüštvo nekaj penes vün dati pa sen si küpa celi küp zasükanih ceglcof. Mislite, ka sen kaj zadeja? — Najnč ene svete podobe ne ali bar Živleje svetnikov! Tüdi drügi lidje so ot tiste puce küpüvali, nibeden pa neje nič doba, čiglih je pravila, ka ma v žakliči še puno punih ceglcof. Potlan sen te ali čüja, ka so eno totih puc dobli, dere je prletela z devetimi punimi ceglci po dobitke. — Neštrni lidje pač srečavlejo srečo že za kakšin grmom ali voglon, či so srečke lepo zasükane, ne pa tüdi zapopane...
Naürok srečen pa sen bija tisto mokro nedelo, dere sen gleja, kak so stari lotmerški vampači no slokini žogo brcali. Okrogi Lujzek van je frča po mlakah tak sen no ta, kak či bi meja bencinmotor mundirani. Nič maje oblikovi Koloman je met bežajon skorok gačice zgüba, eden lotmerških dohtarof je brana svete dveri bežečki, stoječki no tüdi ležečki, drügi pa je z golin popkon samo čaka, ka je žoga dujega prletela, tisti pa, keri zdrave vrači, je tak fuda, kak či bi v zadjen hipi na sodnijo beža. Slokini so bli bole na slaben, ven so vampači vagali fsi fküper več kak jezero kil. Krajnski Janes je samo ideja no zva madono na pomoč, dere je jemi žoga večkrat met tenkimi noga čarni skos vujšla, dugemi Nedlni pa neje nič hasnolo, ka je f tisti vüri prleta teko kilometrof, ka bi se lehko še znajša tijantan v Ormoži. — Drügo nedelo, glih tak mokro, so meli mlajši lotmerški žogobrci dosta maje sreče, ven so jih nekši drügi tan z ove strani Pohorja presneto nabrisali, čiglih so se tüdi ne bojali mlak na blata. — Sreča se je nazadje znavi nasmijala meni, dere sen odnesa s Starega placa celo kožo. Tan se pre nekše pesje mrcine pr belen dnevi spravlajo na deco pa tüdi na odrašene lidi, ponoči pa jih zato troštajo z neskunčnimi pesjimi koncerti. Nazadjo pa nimajo za je najnč dovoleja ot  oblasti tan za voglon. — Srečen, kak sen, nebi hteja biti f koži ti-
stemi nesrečnemi Frančeki, keri si je pr mizarskem potjetji zaferema Pohištvo no platija zanjega že celih 73 jezerakof. Zaj so postele omare no fse drügo že napravili, samo Franček ne pride dujih! Nehšče drügi je ponüda za fse vküper 104 jezarake, zaj pa si podjetje premišlavle, ali bi spunilo pogodbo s Frančekon ali ne. Morti do še nad vüroj gučali o ten, kaj bi blo pošteno no praf. — Ovi tjeden so neke gospodije v Lotmerki veko temo zadele. Vervale so, ka de fse — mela, cuker no mast — dosta dražiše gratalo, pa so küpüvale kak nore. Zaj majo fsega zadosta no še precik duga pa so srečne kak tisti bogi kmet tan z ove strani Müre, keri si je küpa celo 200 kil masti, ka ne bi pozimi polek desetih svinj lačen bija...
Tüdi indi f Prlekiji Živijo srečni lidje. Pr Vidmi se puce lehko kühati vičijo, či majo srečo, ka jih vzeme farofška küharca f svojo šolo — fsakši tjeden enkrat. Polek žmahnih gibajnc si nese fsakša še cülico dobrih krščajnskih navükof dumu. Nezgrüntano srečen je gvišno tüdi tisti kmet, keri je videmiškimi gospodi pomaga tri dni jabuke prešati pa je doba
za fso toto materijo tri svete podobice no fse fele otpüstkof za celo živleje. Tak je zaj pač dobro priskrblen za toti no ovi svet.
Či pa češ san presküsiti svojo srečo, idi f Križofce samo peš, kaš pošteno žeden! Te si naroči v oštariji liter vina. Či ga boš lehko spija san pa ti nede oštarjaš pomaga no či ga neš moga dvakrat platiti, kak se to rado zgodi, Potlan si najbole srečni človek či že ne na sveti, pa bar f Križofcih. Pa še eno reč posküsi! Poišči tistega, keri pre vodi knige opčinskih delavnic! Či v zaklejeni kancliji za mizoj hrgüli, je to že veka sreča, či ga zbidiš pa ti otpre, je še vekša! Pa ka bi ga gda najša treznega! To bi blo skorok tak, kak či bi zadeja prvo tombolo našega gasilskega društva v Vujdrimlaki! — Potlan pa idi v deži prek Glavnega trga f Križofcih! Či še nečeš ftopiti v vodi ali vujavi gnojšnici kera teče s fseh dvorišč na plac, zlezi na spomenik, kerega so postavili negda za 60 letnico presvtlega vladarja Cesarja Ferenca Joška. Tan boš srečen pot jegovin varstvon!
Srečni so še Volilci f Pavlofskem vrhu! Jihof frontni odbornik jih nič več ne nateple, ka bi šli na volilne sestanke. Zaj hodi rajši s pükšoj po grabah no bregačah pa lovi namesto kroglic fazane no zafce. Ka bi se f svoji jagrski sreči bar z enim takin ftičon ali mihalekon spota tüdi mene!
Vüjec Balaš.
Anton Oset
V	četrtek, 13. novembra, so pokopali na pokopališču v Soboti tov. Antona Oseta, delavca Proizvodnje nafte v Lendavi, ki je umrl v soboški bolnišnici. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo okrog 350 ljudi iz Lendave in Sobote, ki so mu prinesli mnogo vencev.
V	imenu industrijskega ko-
miteja Zveze komunistov Jugoslavije, sindikalne podružnice in vsega delovnega kolektiva Proizvodnje nafte ter v imenu vseh navzočih se je od tov. Oseta poslovil ob njegovem odprtem grobu tov. Jože Varga. V kratkih besedah je orisal njegovo težko življenjsko pot. Bil je sin siromašne kmečke družine v Šentjurju pri Celju. Ker v stari Jugoslaviji ni bilo zanj kruha, je v 24. letu starosti odšel v Francijo, kjer je ostal do leta 1947, ko se je po 19 letih bivanja v tujini vrnil in se zaposlil pri Proizvodnji nafte v Lendavi. Že v Franciji je leta 1936 postal član Komunistične partije in za časa okupacije sodeloval v pokrajinskem narodno-osvobodilnem pokretu kljub težki bolezni, ki ga je mučila od leta 1943 naprej. Naša Partija mu je priznala partijski staž, ki si ga je pridobil v francoski KP, ker je s svojim delom pokazal, da to zasluži. Bil je delaven in vedno na svojem mestu, kljub bolezni in izčrpanosti, ker je svoje najboljše moči pustil v podjetjih francoskih kapitalistov. To pa ga je tudi pahnilo v prerani grob, saj je končal komaj 52. leto svojega življenja.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, v kateri je našel počitek po mnogih borbah doma in v tujini za boljše življenje delovnega ljudstva!
Kmetijske zadruge, KDZ in kmetje - pozor!
»OBNOVA«
PODJETJE ZA OBNOVO SADOVNJAKOV IN VINOGRADOV PRI OZZ LJUTOMER
rigola s svojim agregatom vinograde in sadovnjake, s svojim priborom škropi sadno drevje, prodaja zaščitna sredstva za zimsko škropljenje sadnega drevja — preizkušeno sredstvo »Rumesan« — v svoji embalaži, kupuje vsako količino hlevskega gnoja in posreduje nakup sadnih drevesc
Poslužujte se uslug našega podjetja, ki vsa dela tudi strokovno nadzoruje! — Ponudbe in naročila na gornji naslov!
Cene ...
Na cene misli vsak človek: prodajalec in kupec. Želje in težnje teh dveh pa so si nasprotne: prodajalec želi, da bi bile čim višje, kupec pa, da bi bile čim nižje. Ko je naša ljudska oblast dovolila svobodno gibanje cen, ki naj se ustvarja na tržišču, ima naša trgovina večjo odgovornost pri formiranju cen, kakor jo je imela prej. Cene morajo biti čim primernejše za prodajalca in kupca, se reče, ne previsoke, ne prenizke.
Nekateri menijo, da ni mogoče zastopati koristi prodajalca in kupca obenem, da bi morali biti ljudje, ki bi se potegovali za koristi prodajalcev, in drugi, ki bi zbijali cene v korist kupcev. Včasih so delali tako, pa so pri takem delu imeli največ koristi prekupčevalci in trgovci, ne pa proizvajalci in potrošniki. Zato je naša ljudska revolucija in ljudska oblast take posrednike odpravila.
Ko se je v povojnih letih preskrba zboljšala, je bila ukinjena garantirana preskrba in obvezni odkup in tudi cene so se spro-
stile. V normalnih letih nismo imeli nobenih težav zaradi tega, nasprotno to je bilo koristno za 
naš nadaljnji gospodarski razvoj. Letos pa nam je suša povzročila motnje v preskrbi, zato se pred trgovska podjetja postavlja odgovorna naloga, preskrbeti potrošnike z vsem potrebnim blagom in to po zmernih cenah. Trgovina mora vplivati tudi na cene, da se vsled manjših količin nekaterih kmetijskih proizvodov ne bi pojavila špekulacija.
Stalno dviganje cen nekaterih kmetijskih pridelkov pa bi lahko imelo za posledico razvrednotenje denarja, kar bi spev imelo za posledico porast cen industrijskih izdelkov in druge težave.
To nalogo naša trgovska podjetja tudi opravljajo. Zato se včasih sestanejo predstavniki trgovskih odkupnih podjetij in se pomenijo, kakšne cene bi bile najprimernejše za kupce in prodajalce. Po takih cenah potem odkupujejo.
...VINA
Na sestanku zastopnikov odkupnih podjetij, ki Je bil v Ljubljani, so sklenili, da bodo odkupovali vino po naslednjih cenah:
Sortna vina s področja Maribora, Ljutomera, Radgone, Ormoža, Ptuja, Bizeljskega in Konjic, če je vino jakosti
8	do 10 Mg (maliganov), po 3,30 za Mg, 10,5 Mg po 4,50 din za Mg, 11 do 11,5 Mg po 5 din za Mg, 12 do 12,5 Mg po 5,50 din za Mg. Cena za liter se izračuna tako, da se jakost izražena v številki maliganov pomnoži z odgovarjajočo ceno, n. pr. 11 Mg po 5 din je 55 din ali
9	Mg po 3,30 din je 29,70 din. Cena mošta je približno 4 do 5 odstotkov nižja.
... ZELJA IN JABOLK
V nekaterih krajih je ponudba zelja večja kakor povpraševanje. Zato so določili najvišjo odkupno ceno od proizvajalca ca 16 din za kg. Prodajno ceno pa določijo podjetja po svoji uvidevnosti.
Za jabolka so se zmenili, da jih bodo podjetja odkupovala od proizvajalcev po 18 din. To pa le prvovrstna. Zato je dviganje cen jabolkam v Prekmurju bilo neupravičeno, za kmetijske zadruge, ki so to delale, pa tudi škodljivo, ker bodo mnoge, ki so odkupovale draže, lahko utrpele tudi izgubo. Nekateri nakupovalci in poslovodje kmetijskih zadrug so se namreč hoteli dobro založiti s sadjem, upajoč, da bo cena še porasla. Sedaj ga pa ne morejo prodati po primerni ceni uiti ga nočejo prodati z izgubo, zato jim gnije v skladiščih.
...ŽIVINE...
Zadnji čas je pri nas močno porasla tudi cena živini, predvsem prašičem. Zato so bile določene cene, po katerih bodo prevzemala živino od kmetijskih zadrug trgovska podjetja kmetijskih zadrug. Najvišje prevzemne cene so za prašiče 110 din, teleta 85 din in ostalo govejo živino 75 din za kg, računajoč povsod prvovrstno blago. Živina in prašiči slabše kakovosti bo sorazmerno cenejša. V to ceno so vračunani stroški kmetijske zadruge, ki bo živino ali prašiče odkupila; zato bodo te plačevale še nekoliko ceneje.
...IN SENA
Letošnja suša je močno zmanjšala pridelek sena. Pomanjkanje krme je občutno, zato jo je treba preskrbeti drugje. Tudi za to skrbijo naša trgovska podjetja. Doslej so nabavila že nekaj sena po ceni 11 din za kg, pogodbo pa so sklenila za večjo količino. Nakupne cene niso povsod enake, priračunati pa morajo tudi stroške prevoza, zato ne morejo v naprej ceno točno določiti. Računajo pa, da bo povprečna cena po 14 do 15 din za kg. Trgovsko podjetje v Soboti je kupilo tudi 1000 metrskih stotov pšenične slame, ki bo stala okrog 5.50 do 6.— din kg. Teže je z nabavo otrobov in oljnatih pogač, pa tudi cena je previsoka. Seno bodo dobili kmetovalci, ki so ga naročili preko svoje kmetijske zadruge.
Gasilska društva, pozor!
Vse imetnike srečk gasilske loterije obveščamo, da je gasilska zveza LRS sporazumno z Državno loterijo preložila žrebanje do 31. maja 1953. Vzrok — prepozna izdaja srečk.
Konferenca vseh gasilskih častnikov bo v soboto 29. t. m., ob 8. uri zjutraj v gasilskem domu v Ljutomeru. Udeležba za vse častnike je obvezna! Pridite v paradnih uniformah. Posebnih vabil ne ,bomo pošiljali.
Izredna skupščina PGD Rožički vrh bo 23. t. m., ob 9. uri, PGD Videm pa ob 13. uri istega dne.
Vsa društva obveščamo, da bomo z rednimi letnimi skupščinami pričeli že v sredini decembra zaradi obsežnosti terena. Zaradi racionalnega izkoriščanja prevoznih sredstev smo primorani sami določiti dneve, ko bodo skupščine po društvih. Dan to čas skupščine v posameznem društvu bomo sproti objavljali v »Obmurskem tedniku«. Društvo, ki še ni naročnik našega domačega časopisa, naj ga čimprej naroči. Zasledujte naše objave v vsaki številki.
Okrajna gasilska zveza Ljutomer
Obrtniki ljutomerskega okraja si bodo postavili dom
Po zgledu prekmurskih obrtnikov so tudi vodilni možje Okrajne obrtne zbornice v Ljutomeru začeli razmišljati o tem, da bi v okrajnem središču postavili svoj dom. Obrtniki so pobudo svojega vodstva pozdravili in potem, ko so se jim pridružili še člani trgovske in gostinske zbornice, sklenili, da bodo čimprej začeli uresničevati svoje načrte. Dom naj bi stal ob Ormoški cesti. Pred dnevi so izvolili iniciativni odbor, v katerem so zastopani najbolj podjetni obrtniki.
Stročkim zadružnikom že sveti elektrika
Vse več je zadružnikov v kmečki delovni zadrugi »Janez Kaučič« v Stročji vasi pri Ljutomeru, katerim v stanovanjih že sveti električna luč. Zadruga je dala za elektrifikacijo nad 3 milijone dinarjev, tako da je samo _letos bilo elektrificiranih dvajset hiš zadružnih družin. Zadruga pa ni pomagala le zadružnikom, temveč tudi bližnjim zasebnim kmetovalcem, ki so tako lažje in hitreje prišli do električne luči.
Pa naj še reče kdo, da zadruga v Stročji vasi ni naredila ničesar koristnega za vaščane!
I.M.
Zakaj društvo „Partizan“
v Ljutomeru le životari ?
Čeprav je telesnovzgojno društvo. »Partizan« v Ljutomeru doseglo v povojnih letih precejšnje uspehe, pa le malo Ljutomerčanov pozna življenje telovadcev. Redki so meščani, ki od blizu poznajo življenje v društvu, več pa je takih, ki ga le kritizirajo to omalovažujejo. Poglejmo, v čem. se odraža tako stanje.
Društvo se že ves čas svojega obstoja bori s težavami, ki jih odgovorni činitelji neradi razumejo. Vsa povojna leta životari brez sposobnega vodstva, a nihče izmed vodilnih tovarišev noče prevzeti odgovornosti v društvenem vodstvu. Mestni komite Partije in drugi vodilni organi še niso občutili, da dela društvo na njihovem področju, niti se jim ni zdelo potrebno poslati v društvo nekaj tovarišev, da bi spoznali delo in težave društva in mu pomagali.
Vsa skrb za mladino je bila doslej prepuščena mlajšim tova-
rišem, ki čutijo potrebo po telesni vzgoji in se na tem področju tudi izpopolnjujejo. Od osvoboditve do danes smo vzgojili več vrst telovadcev, ki so se uveljavljali na prireditvah doma pa tudi na meddruštvenih to republiških tekmah. Toda z doseženimi uspehi ne moremo biti zadovoljni. Maloštevilni vodniki posameznih oddelkov so preveč obremenjeni, saj vzgajajo blizu 200 pionirjev in pionirk, medtem ko za odrasle člane ne najdejo dovolj časa. Zato imamo v društvu nekaj mladih vodnikov in redke vrste telovadečih članov. Mlademu naraščaju se društvo ne sme odpovedati. Zato bi bilo prav, če bi mu priskočili na pomoč tisti izkušeni vodniki, ki še vedno niso našli svojega mesta v »Partizanu«. Še občutnejše pa je pomanjkanje sposobnega vodstva, društvene uprave. Dosedanji odborniki so bili večinoma funkcionarji na papirju Razen dveh tovarišev ni nihče našel poti v društveni dom. kaj še med telovadeče člane! Društveni voditelji so običajno vedno čakali, da je neka tretja ose-
ba sklicala sejo ali Članski sestanek.
Prav v nedelavnosti društvenega vodstva, tičijo vzroki za životarjenje društva. Res je sicer, da so se tudi v Ljutomeru našli kritiki, ki so često upravičeno grajali napake in slabosti v društvu. Po navadi so kritizirali le one tovariše, ki v društvu že delajo, medtem ko veščih telovadcev, ki stojijo ob strani, niso videli. Taka kritika ni vedno vzgojna in dobronamerna. Življenje samo nam potrjuje, da menda ni človeka, ki pri delu ne bi delal napak. Večkrat smo slišali tudi očitke, da društvo ni odigralo pomembnejše vloge v političnem življenju mesta, da ne skrbi dovolj za vzgojo mladine itd. Na vse to nas opozarja tudi pismo Centralnega komiteja naše Partije in njegovi vzpodbudni sklepi, ki pa jih v Ljutomeru doslej še ne uresničujemo. Le redki so člani Partije, ki so vstopili v društvo zato, da bi dajali vzgled in pomagali vzga-
jati mladino in ostale člane, redki so društveni in politični funkcionarji, ki so obiskali člane v telovadnici in jim povedali vsaj nekaj vzpodbudnih besed. Potemtakem se ne smemo čuditi, če člani-telovadci poznajo le svoje vodnike, ne pa tudi društvene voditelje. Tudi upravniki podjetij in voditelji sindikalnih organizacij so dosedaj bore malo storili za razširitev društva z delavci in uslužbenci. In prosvetni delavci, ali so uvideli, da kulturno-umetniško društvo ni edina vzgojna organizacija v mestu? Slično vprašanje bi lahko postavili tudi nekaterim članom občinskega ljudskega odbora. O kakem priznanju, ki ga sicer zaslužijo posamezni vodniki, sproh ne moremo govoriti. Zadostuje, če povemo, da posamezniki tavajo brez službe, da zapuščajo mesto, ker ne morejo živeti brez zaposlitve. Kaj pa pomeni izguba dobrega vaditelja za društvo, ve le tisti, ki je že šel skozi šolo telesne vzgoje. Odtod tudi podcenjevanje vaditeljskega kadra v ljutomerskem »Partizanu«.	—ič
Beseda naših, bralcev
Kako je z napeljavo elektrike v Vaneči
Čudno se mi zdi, da je pisec Članka »Vsem težavam navkljub« v štev. 45 »Obmurskega tednika« navedel, da bi napeljava elektrike v Vaneči stala vsakega kmetovalca po 60.000 dinarjev, ko pa je predstavnik DES v Soboti rekel, da bo prispevek za daljnovod znašal 12.000 din (op. ur.: tu gotovo niso všteti stroški za napeljavo v hišo). Seveda, če pogledamo račune za potne stroške nepotrebnih potovanj v Ljubljano trikrat po tri osebe in še drugam, za šunke in jajca, ki so jih plačevali iz blagajne za elektrifikacijo, za darila bivšemu predstavniku DES, med katerimi je tudi 60 litrov vina, kar je dobil vse na račun elektrifikacije, za šunke in kokoši, ki so se pojedle na raznih zakuskah, se ta številka ne zdi nedosegljiva. Če se ne bi tako delalo, pa prebivalcev v Vaneči ne bi elektrika toliko stala.
V članku je navedeno, da nekateri hočejo imeti elektriko zastonj in se celo posmehujejo, kot n. pr. Bedek in Beznec. Tu se pisec precej moti, ker ni vredno posmehovanja, če ugotovimo, da bo imelo na Vaneči elektriko le 40 gospodarstev, 50 pa ne. Na Vaneči so različna gospodarstva, mali, srednji in veliki kmetje, pa tudi delavske družine. Kako naj mali kmet Koloman Marič, ki si služi kruh v opekami Puconci, in Geza Sečko, veliki kmet, ki obdeluje svoje gospodarstvo s stroji, prispevata oba enako za elektriko? če bi možje v odboru za elektrifikacijo pravilno razdelili, koliko naj kdo prispeva, in ne bi zastopali le svojih koristi, bi na Vaneči imelo električno luč
90 gospodarstev, vsa vas. Pravilno bi bilo, da bi se prispevek za daljnovod razdelil po gospodarski zmogljivosti, saj bo veliki kmet uporabljal več elektrike kot mali. Tako bi elektrifikacija hitreje napredovala.
B. B.
Če zadružniki ne kontrolirajo svojih odbornikov
Vzrok mnogim pomanjkljivostim v splošnih kmetijskih zadrugah je v nebudnosti članov. Kako naj bi se drugače vrinil za predsednika Kmetijske zadruge v Veliki Polani človek, ki sploh ni bil član te zadruge, Ivan Zadravec. Zato ni skrbel za zadrugo, temveč le za svoj žep. In kljub temu je lahko bil dve in pol leta predsednik. Zaključek dela takega predsednika je ta, da zadružni dom v Veliki Polani še vedno čaka na graditelje, razna podjetja pa tožijo zadrugo, ker ne more dobaviti tistih kmetijskih pridelkov, za katere je predsednik sklenil pogodbo. Tak človek je zaslužil obsodbo. Krivi pa so tudi zadružniki, ki se niso zmenili, kako njihova zadruga gospodari ali, točneje rečeno, kako predsednik gospodari v njihovi zadrugi. Ali so zato vplačali deleže, da jih bodo goljufi izkoriščali? Zato naj zadružniki ne zaupajo slepo svojim odborom temveč zahtevajo, da ti poročajo o svojem delu. L. B.
Ali je to prav?
Že v lanskem šolskem letu je fotoamaterski klub v Soboti pripravljal tečaj. Prijavljencev je bilo dovolj, predvsem iz
srednje šole in učiteljišča. Tečaja pa kljub temu ni bilo, ker niso mogli dobiti potrebnega prostora. Tudi letos se je prijavilo za fotoamaterski tečaj 40 učiteljiščnikov. Sekretar fotokluba pa ni nikoli našel časa, da bi se sestal z njimi in pripravil vse potrebno za tečaj. Ko so dobili prostor, so se zmenili za začetek tečaja. Mladina se je zbrala, predavatelja pa od nikoder, ker je odšel službeno v Maribor. Kaj sedaj, pa ne ve nihče. Ali se bo tečaj še kdaj začel ali ga ne bo? Da je tečaj potreben, ni treba na tem mestu posebej poudarjati. Zato mladina čaka, da bo fotoamaterski klub enkrat le začel delati. Sicer pa je to odvisno od vodstva.	K. L.
Čemu naj služijo javni nasadi
Ponekod so javni nasadi preveč izpostavljeni nekaterim nehvaležnim državljanom, ki jih iz sebičnih koristi poškodujejo ali celo uničijo. Pri tem pa ne pomislijo, da so ti narejeni zato, da bi se ljudje bolje počutili, ko se mudijo v tem ali onem kraju. S tem namenom je bilo zasajeno s cipresami pokopališče in okoliški prostor v Črensovcih. Ob praznovanju Dneva mrtvih pa se je lahko ugotavljalo, da so nekateri prebivalci počastili spomin svojcev z venci to šopki, v katerih je bilo vpleteno zelenje z javnih nasadov. Ker trganje in obrezovanje teh dreves ni dovoljeno, so ga nakradli. Kdor je obiskal ta kraj, je videl nekatera drevesa sveže obrezana in grdo oskubljena, s polomljenimi vejami Ali so javni nasadi zato, da jih bodo uničevali ljudje, ki nimajo občutka za lepoto narave? SL
Stran 4
 »OBMURSKI TEDNIK«
M. Sobota, 21. novembra 1952
Janez Švajncer:	(8)
STRELI NA MEJI
Tudi Miha je dremal in kimal z glavo. Kadar se je močno nagnil naprej, mu je glava zakinkala, da je odprl oči in široko pogledal po sobi.
Najbolj moško se je držal Anza. Pridno si je natakal iz pletenke in ponujal tudi Pepetu. Da bi mu čimprej minil čas, je nagajal Mihi. S svoje suknje je izmaknil konjsko žimo in, če je Miha zadremal, ga je z njo ščegetal po nosu. Miha se ni jezil, ko se je prebudil, temveč je samo kolcnil ali zazehal in zaspano odprl rdeče obrobljene oči.
Cmager je medtem zopet oblekel srajco. Za prvo potrebo se je posušila.
 Vinko se je pogovoril z Gojzerjem. Denar, ki ga je dobil za živino, je pospravil v usnjeno listnico. Obraz mu je preletela lahna rdečica. Obrvi so se mu dvignile, gube na čelu so se izgubljale v lasišču. Oči so se mu razširile, v zenicah je ležalo zadovoljstvo.
Šele zdaj se je spomnil na svoje pomočnike. Stopil je k njim in se glasno zasmejal: »Fantje, čas je, da se odpravimo domov. Jaz sem gotov. Ste me slišali?«
Anza ga je pogledal z motnimi očmi. Zamahnil je z roko in sunil Miho, da je planil pokonci.
Cmager je iz daljave slišal njegove besede. Medtem je bil zadremal in v mislih nekje taval. Ko je prišel k sebi, se je stresel po vsem životu, dasi je sedel pri topli peči. Pogledal je vprašujoče in se prijel z roko za brado, da so se mu kocine zarezale v kožo. Bil je vesel poti domov.
Pepe je hitel obuvati škornje in se jezil, ker jih ni mogel takoj obuti.
»Plačal vam bom kar tukaj. Se vsaj ne boste bali, da ne bom držal besede. Ker je vse tako dobro izpadlo, in ker sem obljubil, dobite malo več kot sicer.«
Cmager je videl pred seboj debelo usnjeno listnico. Misel na denar mu je preletela' možgane. Zdaj bo torej dobil plačilo za delo. Dobro mu je delo Pospravil bo lahko težko zasluženi denar in premislil bo. kam ga bosta z ženo dala. Žena bo vesela, ko bo stopil pred njo in ji položil na krilo šumeče bankovce.
Široko bo odprla oči in ne bo mogla verjeti, da bosta smela porabiti denar. Kaj neki si bo mislila? Kje je nenadoma dobil toliko. V sobotah zvečer ga je bilo mnogo manj. Naj je štela tako ali tako in ga predevala v rokah, premalo je bilo, da bi nakupila tudi najpotrebnejše za dom in za otroke. Pri najboljši volji jih ni mogla razveseliti z najcenejšimi sladkorčki ali moža s tobakom. »To pa ni pravi denar. Saj ti ne morem verjeti, da je naš,« mu bo rekla. Strmela bo vanj in bo čakala, da ji pove, kako ga je dobil.
Zaprl je oko, očesni' živec mu je trepetal. Vinko pa je govoril: »Cmager, si videl, da te pot ni zdelala. Vzdržal si do konca. Prav je tako. Na, tukaj imaš plačilo. Mislim, da boš zadovoljen in boš šel z menoj vedno, ko te bom potreboval. Tiho bodi in ne povej nobenemu, kje si bil nocoj. Med nami mora ostati, kar se je v tem času zgodilo. Vidiš, to je pravi zaslužek. Toliko nisi zaslužil že več mesecev. Zato je vredno, da greš še v slabšem vremenu in v vsaki uri, kamor ti bom naročil. Toda ne boj se. Samemu ti ne bo treba hoditi. Šli bomo vedno skupaj. Toda jezik drži za zobmi. Živa duša ne sme zvedeti, ker bi ti bilo sicer slabo. Zaprli bi te in mi ti tudi ne bi odpustili. Vem, da mi ne želiš kaj slabega, zato ti tudi jaz tega ne želim.«
Cmagerjeva roka se je sama od sebe iztegnila. Prsti so se skrčili. Srce mu je močneje udarjalo. Na hrapavi dlani je začutil mehek papir. Zmečkal ga je, ko da se boji, da mu ga bo nekdo vzel nazaj. Vedno bolj vroče mu je bilo po telesu. V očesu ga je zaščemelo kakor takrat, ko je stal na vetru in se mu je orosilo, da ga je moral obrisati z rokavom. Previdno je zopet pogledal in — o tri sto zelenih — zagledal dva stotaka. Dve sto dinarjev! Vsega ga je prevzelo. To je bilo nepričakovano bogastvo. Vsa leta dela in vendar težko pride do stotaka, ker doma vse sproti porabijo. Po glavi mu je šumelo. Ni videl več tovarišev ob sebi, strmel je brezizrazno v denar na hrapavi in žuljavi dlani.
Zjutraj je bil Cmager zaspan, ni in ni se mogel predramiti. Oči so mu same od sebe lezle skupaj. V polsnu je slišal ženo, kako se je premaknila v postelji. Iztegnila je noge in se dvignila in naslonila na komolce ter pogledala skozi okno. Vstajala je vedno, ko se je začelo svitati. Z obrazom se mu je približala in na svojem je čutil ženino toplo sapo. Hotel je odpreti oči, vendar ga je spanec zazibal, da je ni več slišal.
Cmagerca je še malo poležala. V sobi je ležala tema. V kokošnjaku je kikirikal petelin.
Nebo se je proti jutru zjasnilo. Zadnje zvezde so ugašale.
Otroci so ležali razbrcani. Katica je tiščala glavo v steno, Lizika se je z nosom naslanjala na njen hrbet, najmlajši Tonček je imel prst v ustih. Pavel ga je z eno roko priklepal k sebi, druga mu je visela ob postelji. Pretesno je bilo za vse štiri; morali so se stiskati.
Tonček je v spanju kašljal. Vzdihoval je in se zvijal. Pred tedni se je bil prehladil.
V izbi se je polagoma danilo. Cmagerca ni hotela zbuditi moža. Naj spi, saj je šele proti jutru ves moker prišel domov. Slišala ga je, a ni hotela spregovoriti z njim. Jezilo jo je, ker se je tako pozno vrnil. Nič ji ni povedal zvečer, kam se odpravlja. Dekle pa ni hotela vprašati. Mogoče je pri gospodarju krava teletila, si je dopovedovala. Deklicama je morala pokazati šibo, da sta si umili noge. Otroci so zaspali, ona pa se je dolgo premetavala po slamnjači, natlačeni z ličkanjem.
Pogrešala je moža. Otroci so jo vprašali, kje je ata. Niso hoteli v posteljo, dokler se ne vrne. Navajeni so bili, da je bil oče zvečer doma. Pogovarjala se je z njimi, vendar Pavel ni mogel razumeti, zakaj bi njegov oče moral delati tudi ponoči. Nazadnje jih je le pomirila.
Tako prazno je bilo in njej tesno pri srcu. Ni se bala tatov. Saj nimajo kaj odnesti. Postalo jo je strah. Vlekla je na ušesa, da bi takoj slišala korake, ki se bližajo h koči. Toda le deževnica je curljala s slamnate strehe in veter je podil kaplje, ki so udarjale v šipe. V skrbeh je bila za moža. Lahko se mu kaj zgodi. Noč. slaba pot. on še podnevi ne vidi dobro. Tiho se je pripravljal na pot. Čez dan ji niti z besedico ni omenil, da zvečer ne bo doma. Če bi vedel, kako jo bo skrbelo, bi ji gotovo povedal, kam je šel. Naj gre h gospodarju, bo vsaj zaslužil spet nekaj dinarjev. Uprla je oči proti stropu. Ali ji ni popoldne rekel: »Liza, za denar bi šel tudi ponoči kamor koli, če bi bilo treba. Ne morem več gledati lačnih otrok...« Je že božja volja taka. da moramo trpeti na tem svetu, mu je odvrnila. Izbočil je spodnjo ustnico in se zaničljivo nasmehnil. Molčal je ko ga je vprašala kako to misli, kar je pravkar povedal. Odšel je iz koče in stal precej časa na pragu pred njo. Znova je zaprla oči. izmolila večerno molitev in se prekrižala. Trdno je zaspala šele potem ko se je njen mož vrnil. Oddahnila se je in se zahvalila bogu, da se mu ni nič zgodilo.
(Nadaljevanje sledi)
PO PREKMURJU IM PRLEKIJI
Mladinski aktivi si volijo svoja vodstva
BELTINCI
Pred volitvami so se sestali mladinski voditelji in se pomenili o pripravah. Na tem posvetovanju so se pomenili tudi o zborih mladih volivcev, na katerih bodo razpravljali o vsem, kar mora volivec vedeti, pa tudi o tem, katere kandidate bodo volili v občinski ljudski odbor.
TIŠINA
Mladinski aktivi v občini Tišina so si že skoraj vsi izvolili nova vodstva. Na volilne sestanke je prišlo skoraj 80 odstotkov vse mladine v vasi, kar pomeni, da so prišli tudi neorganizirani mladinci, ki se zanimajo za delo mladinske organizacije. Na sestankih so se menili tudi o volitvah v občinski ljudski odbor in o raznih tečajih, ki naj bi bili pozimi Najživahnejše je razpravljala o svojem delu mladina v Gradišču.
BOGOJINA
V	bogojinski občini so doslej izvedli volitve v Bogojini in v Ivanjcih. V Filovcih pa se mladina ni zbrala ob napovedanem času. Živahen je bil sestanek v Ivanjcih, na katerem so se zmenili, da bodo ustanovili svojo mladinsko strelsko družino in se vadili v streljanju. Uredili si bodo mladinsko sobo, v kateri se bodo zbirali ob dolgih zimskih večerih.
PROSENJAKOVCI
V	občini Prosenjakovci so si štirje mladinski aktivi že izvolili svoja vodstva in sicer: v Prosenjakovcih, Selu, Motvarjevcih in Ivanjševcih. Poleg kulturno-prosvetnih stvari so se na sestankih menili tudi o gospodarskem napredku svojega kraja, za kar imajo precej zaslug. Mladina  v Prosenjakovcih je popravljala ceste. Mladinski aktiv v Selu pa je obljubil, da bo na cesti posul 180 kub. metrov gramoza. Naučil se bo tudi eno igro.
V	vaseh beltinske občine so doslej imeli mladinske sestanke v Beltincih, Melincih, Ižakovcih in Gančanih. Mladinci v teh vaseh so sklenili, da bodo ob pomoči domačega učiteljstva naštudirali po eno prireditev. Udeležba na teh sestankih je bila po 75 do 80%. Najboljši aktiv je še vedno v Beltincih, ki. se pripravlja tudi na volitve občinskega ljudskega odbora in razpravlja o delu mladine v raznih društvih.
IN DRUGOD
V	več občinah so že imeli volitve v nekaj aktivih, vendar še ne v večini. Pri proizvodnji nafte pa so si že izvolili nova vodstva v, vseh aktivih v podjetju. Tudi ostali mladinski aktivi bodo morali pohiteti, ker se približujejo volitve občinskih ljudskih odborov in okrajna mladinska konferenca.
Črensovski gasilci so našli svoj avto
Pred vojno si je Prostovoljna gasilska četa v Črensovcih nabavila za svoje potrebe gasilski avto. Preuredila si je tudi brizgalno in navadna kolesa zamenjala s pnevmatičnimi. Tako so staro brizgalno uporabljali kot prikolico k novemu avtomobilu in v primeru potrebe hitro odbrzeli na kraj požara. Vojaške oblasti pa so leta 1941 mobilizirale tudi gasilski avtomobil. In gasilci ga niso videli več. V Črensovcih so se le še včasih, pa bolj za šalo kot za res, spomnili na ta avto
13. septembra pa so bili v Dolenjskih Toplicah prijetno presenečeni — našli so svoj predvojni gasilski avto. Ogledali so si ga, zapisali številke, da preverijo, če se po dokumentih ujemajo. In so se. Sedanji lastnik se je sicer malo vznemirjal, vendar je upanje, da bodo črensovski gasilci na osnovi dokumentov spet zagospodarili s svojim starim, že poznanim avtomobilom.
Iznajdljivi člani Ljudske tehnike v Cezanjevcih
Že več kot leto dni deluje v Cezanjevcih Ljudska tehnika. Sprva je to bila le skupina 11 mladih članov, ki so hoteli postati vozači motornih vozil. Prebrodili so kup težav — tudi oviranje nazadnjaških Ijudi, ki so govoričili, da iz vsega ne bo nič, ter v zadnji zimi organizirali tečaj, sicer še brez praktičnih vaj, ker niso imeli potrebnih avtomobilskih delov. Tečaj je obiskovalo 12 vaščanov. Letos pa je cezanjevska avto-moto skupina izvedla dve prireditvi in z dobičkom kupila motorno vozilo, tako da bodo lanski tečajniki letos lahko praktično preizkušali svoje znanje.
Vaščani se čedalje bolj zanimajo za delo mladih tehnikov in se jim tudi pridružujejo. Posebno se zanimajo za radiom in fototehniko. Letos je vstopilo v društvo 28 novih članov, tako da so lahko ustanovili društvo. Uredili so tudi delavnico, ki nudi pomoč tudi vaščanom s popravili kmetijskih strojev. Kaj, ko bi se z mladimi cezanjevskimi tehniki povezali še domači gasilci? 	-ne
SEDEM MESECEV ZAPORA
IN POVRNITI ŠKODO Ludvik Županek iz Gornjih Petrovec. bivši tajnik KLO Gornji Petrovci, je med drugim pobiral tudi davek. Nekaj tega zbranega denarja pa je lansko jesen porabil za popravilo svoje hiše. Sicer je trdil, da si je ta denar le izposodil, da bi ga pozneje vrnil. To pa je slab zagovor, ker niti tega ne bi smeh Tako si je pridržal skupno 29.541 din. Okrajno sodišče v Soboti ga je vsled tega obsodilo na sedem mesecev zapora in na povračilo prisvojenega denarja. 
MARIBORSKI PEVCI SO SE DOBRO ODREZALI Preteklo soboto je v ljutomerskem Domu kulture, gostoval moški pevski zbor SKUD »Slave Klavora«  iz Maribora. Gostje so zapeli več partizanskih, umetnih in narodnih pesmi, ter poželi obilo priznanja pri ljutomerskem občinstvu. Na željo poslušalcev so morali več pesmi ponoviti. Koncertu je kljub slabemu vremenu prisostvovalo nad 200 ljudi.
25. obletnica PGD Dolenci
V nedeljo, 16. novembra, se je v Velikih Dolencih zbralo 120 gasilcev, okrog 20 pripadnikov JLA in nad 300 prebivalcev iz domače in okoliških vasi, da proslavijo 25-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Dolenci. V imenu Okrajne gasilske zveze v Soboti jih je pozdravil sekretar tov. Lebar. Pohvalno je, da so gasilci znali pritegniti v svoje vrste tudi nad 50 žensk. Ob zaključku so domači gasilci in gasilke nastopili z lepimi vajami s sekiricami, za kar so želi priznanje. Prihodnje leto si bodo dolenjski gasilci gradili novi dom. Za dobro delo tega društva pa je treba pohvaliti predsednika tov. Kurnjaka.
Predavanju „0 religiji“
je prisostvovalo 130 1judi
Pretekli teden je osnovna organizacija Zveze komunistov pri Proizvodnji nafte v Lendavi priredila odprti - študij oziroma neke vrste ljudsko univerzo s temo »O religiji«. Temu predavanju  bodo sledila še tri kot nadaljevanja. Predaval je inženir Koloman Cigit. Zbralo se je 130 ljudi, stanovalcev delavskega naselja. Snov je navzoče zanimala, zato se je po predava-
nju razvila krajša diskusija. Ta bi bila še daljša, pa so jo morali prekiniti zaradi večerne kino predstave. Zbrali so se namreč v dvorani, kjer predvaja kino Nafta.
Ob tej priliki so predstavniki Zveze komunistov in sindikata pri Proizvodnji nafte izjavili, da bi njihovi predavatelji bili pripravljeni ponoviti svoja predavanja nekje v centru Lendave; obenem pa so izrazili željo, da bi tamkajšnji predavatelji ponovili svoja predavanja tudi v njihovi dvorani. To bi služilo zbližanju med njimi in splošni izobrazbi ljudstva.
Mladinski aktiv pri OLO M. Sobota je napovedal tekmovanje
Mladinci aktiva pri OLO v Murski Soboti so napovedali tekmovanje v čast IV. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. Tekmovali bodo z mladino Lendave, Beltinec. Ljutomera in Radgone in z vsemi mladinskimi aktivi na področju MK LMS’ za Soboto. Tekmovalna napoved vsebuje 6 različnih točk.
25 LET GASILSTVA V MARKOVCIH
Predzadnjo nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo v Markovcih slavilo 25-letnico svojega obstoja. Svečanosti je prisostvovalo okrog 100 gasilcev in prav toliko drugih sovaščanov.
Markovski gasilci so v 25 letih svojega obstoja precej naredili. Prvo motorno brizgalno v Prekmurju so imeli Markovčani, zgradili pa so si tudi lep gasilski dom. Markovski gasilci so v petindvajsetih letih obstoja svojega društva sodelovali pri gašenju 40 požarov. Dobro pa bi bilo, da bi v svoje vrste pritegnili več mladine.
IN 20 LET v ŠULINCIH Istega dne so proslavili 20-letnico obstoja tudi šulinski gasilci. K lepemu jubileju so jim čestitali gasilci sosednjih vasi in domala vsi prebivalci domačega okraja. Na proslavi je gasilce pozdravil tudi zastopnik občinskega ljudskega odbora, kar daje lep primer sodelovanja gasilcev z ljudsko oblastjo.
Spet novi traktorji za zadruge
Ni še dolgo tega, ko so na Glavnem trgu v Ljutomeru razstavili nove traktorje znamke »Steyr«, ki so jih uvozili. Kmetje so si z zanimanjem ogledali orjake, motorne škropilnice, zobčasto in krožno brano, trobrazdni plug in umetni trosilec gnoja. Nedaleč vstran je stal tudi »Unimog«, traktor-vsedel z moderno motorno škropilnico za sadno drevje.
Na stotine kmetov in zadružnikov si je ogledalo modeme stroje. Mnogi so se zanimali za njihovo delovanje. Tudi privatni kmetje so izražali željo, da bi kupili take orjake. Res, rabili bi
jih, toda zaenkrat nimajo toliko denarja. Stroji so pa draga stvar. Zato se bodo morali slej ko prej odločiti za zadružno življenje, kajti; le v. zadrugi bodo lahko prišli do traktorjev in strojev, ki jim bodo olajšali napore, v kmetijski proizvodnji.
č-n.
Gospodarijo s tujim denarjem
Kaj vse se lahko zgodi, če ljudje ne poznajo pravil ali jih ne upoštevajo, je pokazala splošna kmetijska zadruga Krašči. Namesto, da bi si poskrbela kredit za svoje poslovanje, zadržuje 600.000 din, ki jih dolguje Okrajni zadružni zvezi v Soboti. Še bolj čudno je to, da kljub temu dolgu ima na zalogi blaga le za 500.000 din. Kako bo odplačala ta dolg. ko pa vse njene zaloge niso toliko vredne? In kako bo preskrbela blago za svojo trgovino, ko bo odplačala ta dolg? O tem morajo zadružniki razmišljati prej, ne šele takrat, ko bo trgovina prazna.
V BOGOJINI SE PRIPRAVLJAJO
 Nedavno so se v Bogojini sestali člani domačega IZUD in se pomenili o svojem delu v zvezi z bližajočo se okrajno skupščino Ljudske prosvete, ki  bo decembra v Soboti.
Izobraževalno-umetniško društvo v Bogojini je precej delavno in močno, saj šteje 58 aktivnih članov in nekaj manj podpornih. Posebno delavni pa sta dramatska in pevska sekcija. Zlasti letos, v pripravah za. »Prekmurski teden«, je društvo zelo razvilo svojo delavnost. Slabše pa je z izobraževalno sekcijo, ki ima 126 bralcev, prebrali pa so vsega 256 knjig, kar je za tako število bralcev odločno premalo. Število knjig so letos dvignili za 42, tako da imajo v knjižnici že nad 500 knjig.
Na  zadnjem sestanku pa so člani IZUD pogrešali prosvetne delavce. Nobenega ni bilo, kar vsekakor ni prav.
Zakaj so jabolka v Lendavi cenejša kot v Soboti
V Soboti je cena jabolkam na trgu porasla na 25 din, medtem ko se v Lendavi dobijo še po 20 din in celo izpod 20. Zakaj taka razlika? Kakor je bilo omenjeno na zadnji konferenci predsednikov upravnih in nadzornih odborov kmetijskih zadrug, so v soboški okolici dvigale ceno kmetijske zadruge. Od kmetovalcev so odkupovale po tako visokih cenah, da jih sedaj brez izgube ne morejo prodajati naprej. S tem niso nikakor koristile svojim članom, ker ti s svojimi deleži jamčijo za primanjkljaj, ali pa poslovodja trgovine, če je samovoljno določal ceno. Koristile so le ljudem, ki so vsled tako visoke odkupne cene dvigali ceno tudi na soboškem trgu; s tem pa škodovale soboškim potrošnikom.
BREZ OBRTNEGA DOVOLJENJA
Karel Sinic, Černelavci, je opravljal mizarsko obrt brez obrtnega dovoljenja. Samostojno opravljanje obrti mu je bilo odvzeto lani, ko je bil na sodišču obsojen za neke prekrške. Ko se je vrnil domov, se je spet lotil obrti. Zaposloval je celo enega pomočnika in enega vajenca. Tega vajenca je izkoriščal na najslabši način: delati mu je moral nad 10 ur dnevno, plačeval pa mu ni skoraj nič. Ko je to odkrila delavska inšpekcija, je ugotovila, da je vajenec prejel za ves čas svojega uka le 1200 din, pripada pa mu še 17.100 din. To bo seveda moral plačati. Toda kaj bi počenjal še naprej, če ga ne bi nihče kontroliral? Poleg tega je predlagan sodniku za prekrške v kaznovanje.
OGENJ V GERLINCIH Nedavno je zgorelo gospodarsko poslopje Partk Hermana v Gerlincih. Le hitri pomoči domačih gasilcev, katerim so prihiteli na pomoč še iz Pertoče, gre zahvala, da ni škoda še večja. S skupnimi močmi so gasilci rešili iz plamenov vso živino, nekaj orodja in obvarovali pred ognjem stanovanjsko hišo.
VSEM RIBIČEM V OBMURJU!
Naprošamo vse člane, da predajo kontrolne knjižice-koledarčke svojim pooblaščencem. Oddati je treba do 15. decembra t. l., ker so potrebne za izdelavo statistike za leto 1952. Vsak naj odda knjižico tistemu, od katerega jo je prejel. — Upravni odbor Ribarske zadruge Ljutomer.
VSAK TEDEN ENA
Demokracijo si razlaga vsak po svoje
Mali Jožek: »Ko bi oče odšel v gostilno, mama pa k sosedi, bi lahko delal, kar bi hotel.«
Špekulant:	»Ko bi ne bilo
Fronte, me ne bi nihče nadzoroval in rešetal mojega dela na sestankih.«
VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 27. novembra
Nestalno s pogostimi padavinami. Domnevni padavinski dnevi so: 20., 22., 25. in 27. novembra. Približno do 24. novembra razmeroma milo vreme, v roku med 25. in 27. novembrom ohladitev in sneg do nižin, nato nastop mraza.
TEDENSI KOLEDAR
Petek, 21. novembra — Marija Sobota, 22. novembra — Cecilija Nedelja, 23. novembra — Milivoj, Klemen
Ponedeljek, 24. novembra — Janez Torek, 25. novembra — Katarina Sreda, 26. novembra — Januša, Konrad Četrtek, 27. novembra — Bernard, Valerija
Petek, 28. novembra — Jakob Sobota, 29. novembra — Ustanovitev nove Jugoslavije
Nedelja, 30. novembra — Andraž
gibanje SONCA: v petek, dne 21. novembra vzide ob 7,10, zaide ob 16,25. dolžina dneva 9,15; v četrtek, dne 27. novembra vzide ob 17,18, zaide ob 16,21, dolžina dneva 9,03.
GIBANJE LUNE: prvi krajec dne 24. novembra ob 12,34.
SPOMINSKI DNEVI:	23. novembra
1941. leta se je pričela prva sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. — 23. novembra 1942. leta sta Cankarjeva brigada in Vzhodnodolenjski odred napadla belogardistično postojanko Sv. Križ pri Kostanjevici. — 25. novembra 1942. leta je več tisoč Nemcev brezuspešno napadalo Pohorski bataljon na Črnem vrhu. — 26. novembra 1942. leta je bilo prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču.—  28. novembra 1820. leta je bil rojen Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma. — 29. novembra 1943. leta je bilo v Jajcu drugo zasedanje AVNOJ. To je dan ustanovitve nove Jugoslavije. — 30. novembra 1943. leta se je pričela šesta sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ.
KINO
MURSKA SOBOTA predvaja od 21. do 23. novembra ameriški film .»POSTAJA UNION" — od 25. do 27. novembra pa ameriški film ,,BOJEVITI 0'FLYNN".
DOLNJA LENDAVA predvaja 22. in 23. novembra ameriški film ,,ZMAGA NAD TEMO" — 25. novembra ameriški film „M0Ž V BELEM".
LJUTOMER predvaja od 21. do 23. novembra ameriški barvni film ,,Šeherezada" — od 25. do 27. novembra angleški film  ,,RUMENI METULJ".
GRAD predvaja dne 23. novembra ,,GENTLEMAN JIM".
MALI OGLASI
PRODAM POL ORALA NJIVE,
 primerno za stavbišče. Poizve se: Lendavska cesta 11.
MARTA KOLARIČ preklicujem izgubljeno dijaško knjižico ekonomske srednje šole v Soboti.
PRODAM POSESTVO, 4 ha, s 
hišo in gospodarskim poslopjem. Kamovci 35.
PREKLICUJEM vse žaljivke, ki sem jih izrekla zoper tov. Petra Benka iz Gornje Radgone, in se zahvaljujem, da se odstopil od sodne razprave. Ana Senger, Gornja Radgona, Lackova ulica 4.
STAVBNO PARCELO v Lemerju, veliko 3 male orale, prodam. Ponudbe pod šifro »Dogovor« na upravo lista.
,,OBMURSKI TEDNIK" — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild. — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave:	Murska
Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52. Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota št. 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek — Tiska Mariborska tiskarna.