primorski uTrp MAREC 2001 letoV številka 85 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ~ 1 .- =a^BrAJfA 15. V MtESlECU — Droga Portorož, Živilska industrija d. d.. Obala 27, 6320 Portorož •fC. Banica Koper Država bi se lahko vključila v odpravljanje turističnih sramot Nova državna podsekretarka za turizem Darja Radič pravi, da so dolžni turistične sramote odpravljati subjekti predvsem v kraju, kjer te nastajajo, a država bi se kljub vsemu lahko vključila v njihovo odpravljanje. Previdno o turistični sezoni, nič vnaprej podarjenega, a tudi bolj odločno do negativnosti v turizmu. V Sola bi Piranu prinesla življenje«^ Občina Piran se je odločila prodati del svojega premoženja, med katerim je tudi palača Trevisini v Piranu. Izklicna cena: 113.054.372,70 SIT. Odpiranje pisnih ponudb je bilo 12. 3. 2001 ob 13.00 uri v občinski palači. Boris Kočevar nam je povedal, da sta ponudbo za odkup poslali dve družbi; Gasspar Invest d.o.o. iz Pirana in Gea College d.d. iz Ljubljane. Slednja za potrebe Visoke strokovne šole za podjetništvo Portorož. Direktor šole Viljem Pšeničny pravi: »Šola bi v Piran prinesla življenje«. Pogovor z njim preberite na 6. strani. ŽIVLJENJSKIJKROG zavarovalnica triglav Novinarska nagrada gre tudi na Primorsko Nagrado Društva novinarjev Slovenije Consortium veritas/Bratsvo resnice 2000 je prejel tudi urednik našega časopisa Franc Krajnc. Čestitke direktorice Urada Vlade za informiranje dr. Alje Brglez. Med letošnjimi sedmimi nagrajenci - za življensko delo, za izstopajoče novinarske stvaritve v preteklem letu, za novinarske dosežke v glasilih lokalnih skupnosti in nagrade za dosežke mladih novinarjev - je žirija podelila nagrado za izstopajoče novinarske dosežke tudi Francu Krajncu, uredniku Primorskega utripa. Nagrado za življenski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva so podelili Leopoldini Bogataj z Gorenjskega glasa. Nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve v preteklem letu pa bosta po odločitvi porote (sestavlja jo devet članov, pet jih je iz vrst DNS in štirje iz vrst uglednih javnih delavcev) poleg Petra Kolška, enega najboljših novinarjev redakcije Dela, prejela še Filip Šemrl (Radio Slovenija) in Mihela Zupančič (STA). Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v tem poklicu manj kot pet let, sta prejeli Vanessa Čoki (Večer) in Erika Štular (Radio Slovenija). Nagrado za novinarske dosežke v glasilih lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih družbah ter zavodih in organizacijah pa je prejel Franc Krajnc, urednik Primorskega utripa, ki je s svojimi prispevki v časopisu ustvaril pri bralcih zaupanje in spoštovanje do medija. Nagrajencu je čestitala tudi dr.Alja Brglez, direktorica Urada Vlade za informiranje. Novinarske nagrade bodo podelili v četrtek, 22. marca, v ljubljanski dvorani Krke na Pomladnem novinarskem dnevu. Žalna slovesnost v Strunjanu V petek, 16. marca 2001 ob 11.00 uri bo pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja v Strunjanu spominska slovesnost. Letos mineva že 80 let od tragičnih dogodkov v Strunjanu, ko so fašisti 19. 3. 1921 streljali z vlaka na otroke in pri tem dva ubili. Organizatorji žalne slovesnosti. Združenje borcev in udeležencev NOB Piran, KS Strunjan in Občina Piran pričakujejo množično udeležbo. Piranske občine še ne kaže drobiti na več manjših Največ možnosti za oblikovanje lastne občine ima KS Lucija, ki (poleg piranske KS) zadostuje skoraj vsem zahtevanim kriterijem. Vzorčna anketa Informe Portorož je sicer pokazala na določeno nezadovoljstvo ljudi glede učinkovitosti trenutno oblikovane lokalne (samo)uprave, ki bi jo kazalo res posodobiti, reorganizirati, vendar ne za ceno nadaljnjega drobljenja že izoblikovane Občine Piran. Tihe pobude, včasih kar neresne, pa je kljub temu treba pričakovati. V Državnem zboru naj bi predloge za začetek postopkov za ustanovitev (novih) občin sprejemali do 31 maja letos. Sicer pa se postopek predlogov lahko izvede enkrat v obdobju med rednimi volitvami v občinske svete. Nove občine se lahko ustanovijo, ali pa spremenijo njihova območja, najpozneje šest mesecev Pred razpisom rednih volitev v občinske svete. Zadnje lokalne volitve so bile v drugi polovici Novembra 1998. Od tedaj imamo v Sloveniji 192 občin. Pred tem smo jih imeli 147, kar pomeni, p je z zadnjimi volitvami nastalo novih 45 občin. To pa kot kaže ne pomeni konca drobljenja jokalnih skupnosti Tik pred odločitvijo v DZ o novih občinah se je namreč kar 18 večjih Krajevnih skupnosti želelo preoblikovati v samostojne občine. Ker pa so bili že vsi roki zamujeni to ni bilo mogoče. Te KS se bodo lahko šele letos vključile v postopek, ki se bo začel v Vprašanje pa je, kakšni bodo novi predlogi za občine in koliko jih bo, saj so se marsikje Politične razmere, in tudi volja prebivalcev, od zadnjih lokalnih volitev spremenile. Nove lokalne ^olitve bodo jeseni leta 2002. Nekaj tihih pobud za nastanek nove občine je v Luciji in celo "ortorožu. Velika uganka o tem, kako bo z drobitvijo lokalne samouprave v Kopru pa še do danes d' r!>zvozlana. Kaj menijo o oblikovanju nove občine Lucija tamkajšnji krajani Pavel Godnič, Jure Cihlar in Jože Jeršinovič preberite na 12. strani Robert Časar se je umaknil z vodstvenih mest SDS V sredo 7. 3. 2001 je bila redna letna konferenca OO SDS Piran, na kateri so izvolili novo vodstvo Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Piran, predsednika in Izvršilni odbor. Nova predsednica OO SDS Piran je Lea Žnidaršič iz Portoroža. Dosedanji predsednik OO SDS Piran Robert Časar, sicer direktor JP Okolje Piran, se je umaknil z vseh vodstvenih mest SDS, tako v občini kot v regiji. ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 Srečanje borcev iz Lucije Letna volilna seja organizacij e Združenja borcev in udeležencev NOB Lucija bo v petek, 23. marca ob 17.00 uri v prostorih KS Lucija. Predsednik Pavle Šuc bo poročal o delu organizacije v preteklem času, pogovorili pa naj bi se tudi o bolj sodobnem vodenju in delu v prihodnje ter pretresli možnosti njenega pomlajevanja. odbora krajevne D iško M M AK ki I PETRA LucijA DiskoNi z buffETOM In vElikiivi IastnIm pARkiRNilM PROSTOROM IzkoRisiiiE uqodi\o poNudbo In nas obiščiiE ob dEUvNikih od 7.00 do 20.50 NEdelje ii\ pRAZNiki od 8.00 do 15.00 Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME & Koper Velika slovesnost ob Dnevu pomorstva Na proslavi (v sredo, 7. marca) pred stavbo Uprave RS za pomorstvo , Ukmarjev trg 2 v Kopru je Štefka Kučan, soproga predsednika republike, krstila novo reševalno nadomestno, 13,5 metrsko patruljno plovilo. Slavnostni govornik je bil minister za promet in zveze Jakob Presečnik. Minister Jakob Presečnik Nov čoln na otvoritveni vožnji. Nepotopljiv aliminijski čoln koprske Kapitanije, ki deluje v okviru Uprave RS za pomorstvo je primeren za nadzor pomorskega prometa in iskanje ter reševanje na morju tudi v slabih vremenskih pogojih. Plovilo poganjata dva motorja z močjo po 473 kilovatov, je izredno dobro voldljivo in zanj skorajda ni ovir na morju. Doseže hitrost 40 vozlov. Izdelali so ga v italijanski ladjedelnici Vittoria v Rovigu za ceno 230 milijonov SIT. »Pomorstvo je našemu narodu prirojeno, zato bo na Slovenskem, tako kot naš narod, tudi preživelo«, je na proslavi dneva pomorstva, ki ga v Sloveniji praznujemo 7. marca, uvodoma dejal minister za promet in zveze Jakob AKCIJA MOJ ZDRAVNIK 2001 Cenjeni bralci, glasujte za svojo zdravnico ali zdravnika! Primorski utrip se je tudi letos vključil v akcijo Moj zdravnik, ki jo že tradicionalno organizira revija VIVA iz Ljubljane. Poleg našega časopisa sodelujejo v akciji Domžalsko kamniške novice, Glas Savinjske, Gorenjski glas. Naš kraj. Novi tednik, Savinjske novice in Zasavc ter dvajset komercialnih radijskih postaj. Akcija Moj zdravnik 2001 je že v polnem teku. Skupaj je zbranih je že več kot 2000 glasov. Za koga lahko glasujete? Doslej ste glasovali za najbolj cenjeno družinsko ali splošno zdravnico ali zdravnika. Revija VIVA je prejela nekaj predlogov sprememb in jih je tudi upoštevala. Zato so letos razširili krog zdravnikov, za katere lahko glasujete. To so: družinska zdravnica ali zdravnik , ginekologinja ali ginekolog, pediatrinja ali pediater. Glasujete lahko samo za enega med njimi ali za vse skupaj. Oddate lahko en sam glas ali tri glasove, seveda pa neomejeno število kuponov. Kako glasujete? Tako, da izpolnite kupon, objavljen v Primorskem utripu ali v reviji Viva ter ga pošljete na naslov, ki je napisan na kuponu. Lahko tudi pokličete v uredništvo Primorskega utripa tel. 05/ 6777-140 (Obala 125, Lucija) in tukaj oddate svoj glas. Ali pokličite radakcijo Vive tel.: 01/ 300 59 00 in tam od ponedeljka do petka med 12. in 13. uro oddate svoj glas. Kdo bo tisti zdravnik ali zdravnica, ki bo prejel oziroma prejela največ glasov, zavisi predvsem od vas, dragi bralci. Naj spomnimo, daje v lanski akciji Moj zdravnik 2000, kar lepo število glasov in hkrati tudi veliko priznanj za njegovo nesebično požrtvovalno delo zbral dr. Peter Bossman. Do kdaj traja akcija? Akcija Moj zdravnik 2001 traja že od 5. januarja pa vse do 30. marca 2001. Zaključili jo bomo s slovesno prireditvijo na predvečer svetovnega dneva zdravja, torej 6. aprila 2001, ko bodo podeljena tudi vsa priznanja. Kot rečeno, kupone lahko pošiljate na uredništvo Primorskega utripa, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož ali neposredno na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. Pohitite! Morda bomo tokrat uspeli zbrati dovolj glasov za enega izmed zdravnikov z Obale, saj vemo, da si mnogi to tudi zaslužijo. Upoštevali bomo kupone, ki bodo prispeli do 28. marca 2001. Kdo so bili posamezni zmagovalci? V štirih letih, odkar traja akcija revije Viva, so priznanje Moj zdravnik prejeli naslednji splošni ali družinski zdravniki: Leta 1997 Franc Novak iz Zagoija, leta 1998 Tatjana Gazvoda iz Novega mesta, leta 1999 Mila Safitč s Ptuja, leta 2000 Drenka Jovanovič Gračak iz Zreč. Glavni pokrovitelj letošnje akcije je Lek. KUPON primorski uvp Glasujem za Mojo družinsko zdravnico an zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra PRIIMEK NASLOV | ' v,-:’ KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA Številni znani gosti na proslavi. Presečnik. Pudaril je predvsem dosežke koprske Luke in menil, daje treba pomorsko naravnanost Slovenije uveljaviti z dograjevanjem ustrezne železniške in cestne povezave. »V celoti smo usposobili pristaniško pomorsko inšpekcijo in postali pridruženi člani pariškega memoranduma, kar je veliko priznanje Sloveniji kot pomorsko usmerjeni državi«. Minister Jakob Presečnik je govoril tudi o Pomorskem zakoniku Slovenije, ki naj bi bil sprejet še ta mesec v Državnem zboru. Pomorski zakonik pripravljamo v Sloveniji že kar nekaj let in doživlja nenehne popravke in dopolnitve. » Zagotavljam vam, da imamo v tem trenutku usklajena vsa določila zakonika«, je povedal minister. Veliko zaslug za to, da bo Slovenija dobila nov pomorski zakonik ima Edvard Roškar, državni sekretar za pomorstvo. Med gosti na proslavi so bili tudi viceadmiral Vid Stipetid, poveljnik hrvaške vojne mornarice, župan Mestne občine Piran Dino Pucer, podžupan Občine Piran Drago Žerjal, in drugi predstavniki gospodarskega in političnega življenja Slovenske obale. Družabno srečanje je bilo v restavraciji Hotela Koper. Portorož Tradicionalno srečanje krvodajalcev V hotelu Marko v Portorožu je bilo v petek (9.3.) zvečer tradicionalno srečanje krvodajalcev in prostovoljcev RK iz piranske občine, na katerem so podelili številna priznanja. Lani je 797 krvodajalcev darovalo 240 litrov krvi. Rekorder med krvodajalci je Janko Novak, ki je že 112 krat daroval kri. Krvodajalcem iz piranske občine in aktivistom RK sta se zahvalila tudi podžupan Občine Piran Drago Žerjal in dr. Irena Kramar, predstojnica Oddelka za transfuziologijo pri Splošni bolnišnici Izola. »Leto je naokrog in spet smo se zbrali, da izkažemo pozornost in javno zahvalo vsem, ki so v letu 2000 jubilejno darovali svojo kri za pomoč sočloveku. Ob tem želim izpostaviti tudi zahvalo svojim sodelavcem za organizacijo in pridobivanje krvodajalcev, kakor tudi osebju Oddelka za transfuziologijo pri Splošni bolnišnici Izola za varen in strokoven odvzem. Pohvala tudi naši županji Vojki Štular za podporo pri izvedbi današnjega srečanja«, je uvodoma dejala Ana Jakič, predsednica Območnega združenja rdečega križa Piran. Letošnje leto je nekaj posebnega. To pa zato, ker je leto 2001 generalna skupščina Združenih narodov proglasila za leto prostovoljcev. Tudi podžupan Drago Žerjal in dr. Irena Kramar sta v pozdravnem nagovoru izrazila zadovoljstvo nad podatkom, da se družina krvodajalcev piranske občine povečuje. Lani je bilo 797 krvodajalcev in darovali so 240 litrov krvi. V primerjavi z letom poprej je bil dvig krvodajalstva 15-odstoten, v zadnjih desetih letih pa nekaj več kot 380-odstoten. »Pirančani smo lahko resnično ponosni, da imamo take sokrajane«, je dejala Ana Jakič. To še zlasti zato, ker je bilo v letu 2000 kar 222 mladih krvodajalcev, starih od 18 do 27 let. Ob mednarodnem letu prostovoljstva pa so se tudi še posebej spomnili na aktivistke in prostovoljke Redečega križa, ki že dolga leta nesebično, s svojo človeško toplino pomagajo ljudem, ki so sc, ne po svoji krivdi, znašli v stiski in so manj srečni od nas. Za njihovo dolgoletno delo sta jim članica glavnega odbora RKS Sonja Budajer in sekretarka RK Piran Valentina Klemše podelili zlate, srebrne in bronaste znake Rdečega križa Slovenije. Zlati znak RK Slovenije je prejela tudi humanitarna organizacija S.O.G.I.T. iz Trsta, ki je predvsem materialno pomagala beguncem. Priznanja je podeljeval tudi podpredsednik RK Piran Jože Gantar. Žal je letos prišlo do nekaj tehničnih in organizacijskih težav z evidenco krvodajalcev. Zaradi nekompatibilnega kabla ni funkcioniral mikrofon, na prireditev pa so prišli tudi krvodajalci, ki so tudi že jubilejno - 25 krat darovali kri, vendar tam niso bili niti omenjeni. Menda bi se morali prej najaviti oziroma potrditi svoj prihod na srečanje. No, to pa kljub vsemu ni pokvarilo prijetnega večera, ki ga je odlično povezovala novinarka Nataša Benčič - Posega. Znaki RKS Posebna priznanja - Znake RKS so rejeli: Barbara Murgec , Dragica kapin, Cicilija Barlič, Lidija Barrile, Zvonko Firm, Roža Knaus, Rozi Mevešček, Ivanaka Ploj, Cesarina Smrekar, Rozi Ražem, Nada Nukšič in humanitarna organizacija S.O.G.I.T. iz Trsta. Priznanje je prejel predstavnik organizacije gospod Norman Salivan Ferdon, ki je tudi sam predal priznaje Rdečemu križu Piran, podžupanu Dragu Žerjalu. Jubilejni darovalci krvi: 5 krat: Ivan Koritnik, Sašo Margon, Silvo Nusdorfer, Goran Relatič. 10 krat: Roket Cafuta in Momčilo Vulevič. 15 krat: Dario Codiglia, Sofija Franza, Zdenko Pekarič, Milena Pinter, Marija Širovnik - Vulevič 20 krat: Lino Fabro, Gregor Lahajnar, Branko Krigl, Marko Marancin, Henrik Perat, Valter Suban, Nadja Šumcnjak in Nada Zetto. 25 krat so darovali kri: Marjan Vrčon in Riccardo Gei 30 krat: Codiglia Francesco, Milan Jremič, Mojca Tomič, Milan Vuk in Ljubomir Mahnič. 35 krat: Damjan Filipčič 40 krat: Silvan Franinovič, Mario Markežič in Fabio Sorgo. 45 krat: Milan Jeras in Valter Starc 50 krat: Boris Šink 65 krat: Tomaž Kuselj 75 krat: Zdravko Vesel in Anton Božič. 84 krat je daroval kri Željko Krištofič, ki je prejel tudi verižico z obeskom Zavarovalniške hiše Slovenica. Darilo mu je izročila Boža Felicijan - Hladnič. Posebne pozornosti sta bila deležna tudi Jelka Bužekijan, ki je darovala kri 78 krat in Janko Novak, ki je daroval kri že kar 112 krat. kar pomeni 34 litrov krvi. Prejela sta priložnostno darilce. Za prijetno nadaljevanje srečanja ob večerji je poskrbel Trio Bora, imeli pa so tudi srečelov. Glavni dobitek je bil Mercatorjev pršut, srečke pa so bile po 400 tolarjev. Rekorder Janko Novak Simbolično darilo za RK Piran in podžupana. Priznanje tudi CesarinL SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA PIRAN [="] Prvomajski trg 2 Piran S 05 / 671 0090 05 / 671 0091 E-mail; oi. p ir a ir a sik d. si VABIMO NA OGLED-VABIMO NA OGLED PETEK 6. 4.2001 - TARTINIJEVO GLEDALIŠČE ob 18.00 uri NAŠA POMLAD Medobmočna revija otroških in mladinskih pevskih zborov. •k -k -k -k & PONEDELJEK 9.4.2001 in SREDO 11.4.2001 -TARTINIJEVO GLEDALIŠČE MEDOBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH, MLADINSKIH IN ODRASLIH GELDALIŠKIH SKUPIN 9.4.2001 ob 13.00 uri - predstava zaprtega tipa, ogled organiziran Gledališka skupina GIMPV Piran Slavomir Mrožek : OTOK Režiser : Lada Tancer 9.4,2001 ~ ob 16.00 uri - predstava zaprtega tipa, ogled organiziran Gledališka skupina Osnovne šole Lucija Andersen - Maurice Jacquement » O DEKLICI KI JE HODILA PO KRUHU » Režiser : Lada Tancer 11.4.2001 - ob 20,00 uri N* Gledališka skupina Ščuka iz Planine Alan Ayckboum : NORČIJE V SPALNICAH Režiser : Franci Petkovšek k k k k k SREDA 18.4.2001 - AVDITORIJ PORTOROŽ ob 18.00 uri OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN Nastopile bodo plesne skupine iz Pirana. Izole. Kopra. Postojne, Ilirske Bistrice in Sežane k k k k k PETEK 20.4.2001 - TARTINIJEVO GLEDALIŠČE ob 20.00 uri PRIMORSKA POJE 2001 Nastopili bodo : Mešani pevski zbor Društva upokojencev , Ilirska Bistrica Ženska vokalna skupina Breginj Oktet Godovič MPZ Dragotin Kette. Ilirska Bistrica Mešani pevski zbor Primorje, Ajdovščina Mešani pevski zbor Ciril Silič. Vrtojba P&) Rilkejevi poti do Skupina članov piranske univerze za tretje življensko obdobje po zgodovinsko kulturnih in narodnostnih sledeh od Aquileie do Nabrežine. Na sliki: Skupina pohodnikov na Rilkejevi poli. V ozadju Devinski grad (Foto; D.Kezonovič) Devinski grad, tako kot njegov vzhodnejši sosed Miramar, z enim samim pogledom objemata ves Tržaški zaliv in še globlje proti jugu vse do Pirana. Oba sta tako in drugače povezana s slovensko zgodovino. Nič manj bolj zahodno ležeči Oglej in bolj proti vzhodu obrnjene nekdaj povsem slovenske Nabrežine. Okoli 50 pohodnikov si je najprej bolj od daleč ogledalo nekdaj povsem slovenski Devin (zdaj je tam le še 62 Slovencev) in znameniti Devinski grad. Tam je bil leta 1945 sedež Zavezniške vojaške uprave. Pri njej pa je bilo jugoslovansko vojaško predstavništvo, kije bilo nekaj časa (ko je bilo upanje, da bo vse ozemlje do izliva reke Timav pripadalo svobodni Primorski) domovalo v bljižnem Štivanu, pozneje pa v Nabrežini. Devin je v nekem smislu boleč spomin za Slovenijo. V svetu pa je bolj znan, daje tu vrsto let živel in delal znani nemški pesnik Maria Rainer Rilke. Dandanes pelje od Devina proti vzhodu, prav po robu strmega flišastega pobočja nad morjem turistično znamenita Rilkejeva pot. Po njej se je sprehajal pesnik do čudovite kraške jame, v kateri sije uredil romantičen prostor za svoje delo. Skozi odprtino je prelep razgled po morski Površini. Pesnik je menda tu ustvarjal tudi znamenite Devinske elegije. Nekaj deset kilometrov proti zahodu pa si je vredno ogledati zgodovinsko Aquileo. Mimo danes turistično razvitega Gradeža so prek morske lagune speljali nad deset kilometrov dolgo na nasipu zgrajeno cesto do že pred našim štetjem, znamenitega naselja. Nekdaj pomembno trgovsko in cerkveno središče je polno zgodovinskih spomenikov, ^jegovi začetki segajo tja do 181 leta pred našim štetjem. Tod čez je peljala znamenita pot proti vzhodu, osvajale so ga številne vojske od Hunov, do Longobardov in Zahodnih Gotov, mesto je bilo skozi stoletja središče posvetne in cerkvene oblasti v rokah oglejskega patrijarha. Njegova oblast je segala tudi čez slovenske pokrajne. Vrsto srednjeveških gradov vse do Drave so zgradili oglejski cerkveni in posvetni oblastniki. V polpreteklem času pa je ime Ogleja povezano s spotakljivim sporazumom med Slovenijo in Italijo. Takratni naši predstavniki so za kraj podpisa namerno izbrali mesto, ki v marsičem simbolizira politično in versko odvisnost od oglejskega patrijarha. Pohodniki piranske univerze za tretje življensko obdobje so se na povratku ustavili še v Nabrežini in si ogledali znameniti kamnolom. Slovenski pesnik Igo Gruden, nabrežinsko rojak, je napisal kar nekaj pesmi o nabrežinskih kamnarjih. Skoraj pol kilometra široko in več kot sto metrov globoko brezno je čudovit prikaz, kako so nekdaj pridobivali in še danes režejo marmorne sklade. Z njimi so obdelali številne tudi v svetu znane palače od dunajskega parlamenta do arhitektonskih znamenitosti v Rimu, Benetkah in drugod po svetu. To je spomenik večstoletnega trdnega boja za življenski obstoj ljudi tega okolja, nekdaj skoraj izključno slovenskega porekla. Gustav Guzej Udarec po taksistih? Taksisti v občini Piran ne bodo smeli več opravljati linijskih prevozov V 13. členu predloga Odloka o avto - taksi prevozih v občini Piran med drugim piše, da avto-taksi prevozov ni dovoljeno opravljati s ponavljajočimi se elementi linijskih prevozov, torej, da ob istem času in na isti relaciji ni dovoljeno ustavljati zaradi vstopov in izstopov potnikov. Taksisti verjetno s tem odlokom ne bodo preveč zadovoljni, saj so doslej nemoteno opravljali take prevoze, ceneje kot avtobusi I&I, v zadovoljstvo občank in občanov. 20. redna seja Občinskega sveta Piran bo v četrtek, 22. marca ob 9.00 uri v sejni dvorani občinske mestne palače. Na dnevnem redu je 17 točk. Med drugim bodo svetnice in svetniki obravnavali in sklepali o predlogu Odloka o javnem oglaševanju, predlogu Odloka o avto-taksi prevozih, načrtu izvajanja koncesijske dejavnosti opravljanja javnega mestnega in primestnega prometa v občini Piran za leto 2001, predlogu sklepa o pooblastilu za opravljanje nalog lokalne razvojne agencije, predlogu o načinu financiranja političnih strank v občini Piran (30 SIT za en volilni glas), predlogu Odloka o komunalnih taksah, predlogu Odloka o spremembi dela zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin, kar bo verjetno sporno, o zaključnem poročilu CRPOV, predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Piran (namesto Urada poslej Kabinet županje) in o drugih pomembnih zadevah. Več o tem v naslednji številki. Novo vodstvo Mestnega odbora SLS+SKD Koper Predsednik: Mitja Katavič Novoizvoljeni Mestni odbor SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Koper je na svoji ustanovni seji v četrtek, 15. februarja 2001 izvolil svoje novo vodstvo. Za predsednika SLS+ SKD Slovenska ljudska stranka je bil izvoljen Mitja Katavič, ki je zamenjal dosedanjega (samokritičnega) predsednika Marjana Kneza. Mestni odbor ima tudi dva podpredsednika. Izvoljena sta bila Olga Franca in Ivan Pinter. Tajnik je Florijan Mastnak, blagajnik Dejan Bordon. Novo vodstvo bo v okviru svojega političnega dela posvetilo še posebno pozornost čezmejnemu sodelovanju. Občni zbor pa je tudi naložil svetniški skupini, da ustanovi lastni klub, kajti dosedanja oblika delovanja ni prinesla pričakovanega uspeha. Veliko so si obetali tudi od Kongresa stranke, ki je bil v Murski Soboti. Kot je znano so na kongresu za predsednika stranke izvolili Francija Buta, ki je tudi sedanji strankin minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V glavnem odboru stranke (predsednik dr. Janez Podobnik) menda tudi zelo resno razmišljajo o spremembi imena stranke, ki se po volilnem porazu spet počasi postavlja na noge. Mestni odbor SLS+SKD Koper se trudi tudi pomladiti članstvo stranke. Novo mlado generacijo SLS v Kopru vodi predsednica Vanesa Knez, hčerka dosedanjega predsednika Marjana Kneza. Za podpredsednika Nove generacije je bil izvoljen Dražen Bajcer, za tajnika Bernarda Kocjančič. Nova generacija SLS Koper je, kot so zapisali, že pri prejšnjih državnozborskih volitvah pomagala s plakatiranjem in urejanjem volilnega biltena Zrno. Oktobra lani pa so mladi priredili javni mladinski koncert na Prešernovem trgu. Ankaran: Letos že 9. prodajna razstava cvetja Turistično društvo Ankaran organizira v času od 14. do 16. aprila 2001 deveto prodajno razstavo cvetja, ki bo, kot običajno, v prostorih hotela Adria v Ankaranu. Svečana otvoritev bo v soboto, 14. aprila ob 9.00 uri, ko bodo hkrati tudi podelili priznanja za sodelovanje. Posebnost letošnje razstave v Ankaranu je poročna kapela in aranžmaji na vodi. Portorož Ribiči so vendarle imeli srečo Prvič so vrgli mreže in ujeli 15 ton cipljev. Ribe so zadišale predvsem v domačih kuhinjah. Po dvomesečnih usklajevanjih različni interesov, kjer ni manjkalo medsebojnih prepirov, so ribiči slovenske obale, zbrani okrog vodje Zlatka Novogradca, so v petek, 23. 2. zjutraj v portoroškem ribolovnem rezervatu prvič vrgli krožne mreže cipljerice, v katere se je ujelo okrog 15 ton okusnih cipljev. Poslovalnica TPC Lucija, teUfax: 05 6773 296 >- Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:05 6278 600, fax: 05 6276 788 * imiAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTFMU 'ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL Kr-____________________________________ ^ K portorškemu pomolu so jih pripeljali s štirimi ribiškimi ladjami in kaj kmalu se je tam zbrala množica ljudi. Ciplje so prodajali po 800 tolarjev za kilogram in šli so za med. Preostale količine je odkupil izolski Delmar, ciplji pa so bili na voljo tudi v ribarnicah, vendar nekoloko dražji kot na pomolu. Žal pa je treba tudi tokrat treba ugotoviti, da tradicionalnega ulova cipljev ne znajo izkoristiti gostinski in turistični delavci. Nikjer nismo videli nobenega žara, razen na turistični ladjici Lotos, na kateri je lastnik spekel nekaj cipljev za svoje prijatelje in znance. Videli smo tudi nabavnega Hotelov Palače in gre verjeti, da bodo nekaj okusne morske specialitete deležni tudi njihovi gosti. To pa je tudi vse. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva 1 ^ primorski utp Ulavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TeL/Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, P- - pošta: infonna.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk * PA Primorska tiskovna agencija: °t>ala 125, Lucija TeU fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 ^nično urejanje: Informa Portorož TkIc Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlag! zakona o davku na dodano vrednost (Ur lisi RS il S9/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračuna davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. Izola Neposredna prodaja rib ne bo zamrla Čeprav v Izoli tu in tam odprejo kakšno ribarnico (pred kratkim jo je na Kristanovem trgu odprl izolski Delmar), neposredna prodaja svežih rib v izolskem mandraču, kot kaže fotografija Primorskega utripa, zaradi tega ne bo zamrla. Ribič je pravkar prispel, na ogled postavil svoj nočni ulov in že so tukaj prvi kupci. Čeprav stanejo ribe na pomolih in v mandračih morda prav toliko kot v ribarnicah, je v tovrstni obliki ponudbe in nakupa veliko svojevrstnih čarov, kar pritegne domačine in turiste. Koper Odprli so Euro Info Center Ob navzočnosti predstavnikov Evropske komisije, direktorata Enterprise, so v sredo, 28. februarja ob 12.00 uri v sejni sobi Gledališča Koper, Verdijeva 3, tudi uradno odprli Euro Info Center. Inštitucija, bo zlasti skrbela za informiranje podjetij o delovanju, finančni pomoči, predpisih in zahtevah Evropske unije, delovala pa bo v okviru Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru. hTT. AA0DRI Nova oglaševalska revija ■ i3qd G ton*33 ¥ Banki Koper so zadovoljni z lanskim poslovnim uspehom Čisti dobiček v letu 2000je znašal 2,36 milijarde tolarjev Vodstvo Banke Koper je na novinarski konferenci (28. 2.) predstavilo nerevidirane podatke poslovanja v lanskem letu, kot novost pa tudi ustanovitev Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper, kar v bistvu pomeni njeno ponudbo za možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja. Banka je poslovno leto 2000 zaključila uspešno, saj je uspela kar za 19% povečati njeno bilančno vsoto. Taje znašala konec decembra 2000 skoraj 200 milijard tolarjev. Po bilančni vsoti sodi banka na 4. mesto v Sloveniji. Celotni kapital banke seje povečal za 15 % in je ob koncu leta 2000 znašal 21,673 milijarde tolarjev. Ustvarjeni bruto dobiček znaša 3,15 milijarde tolarjev. Po odbitku davčnih obveznosti pa banka izkazuje za preteklo leto 2,36 milijarde tolarjev čistega dobička. Predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok jc med pomembnejšimi aktivnosti banke v lanskem letu omenil začetek odpiranja transakcijskih računov, okrepitev tržnega deleža na področju plačilnega prometa s tujino, razvoj lastne tehnološke podpore, trženje storitev elektronskega bančništva, nadgradnja kartičnega poslovanja, reprogram družbe Cimos International, odprodajo kapitalskega deleža v družbi Lesonit, uvrstitev delnic Banke Koper na borzo (ena delnica je vredna že 40.000 SIT) in ustanovitev lastnega odprtega vzajemnega pokojninskega sklada. Skupščina delničarjev je napovedana za junj. Banka Koper izvaja plačilni promet v državi prek novih plačilnih sistemov in sicer prek bruto poravnave v realnem času in sistema plačil malih vrednosti. V letu 2000 jc bilo opravljenega 1.722,9|milijarde tolarjev plačilnega prometa. Prenos plačilnega prometa pravnih oseb iz Agencij za plačilni promet na banke pa ne teče tako hitro kot so predvidevali. Uspešno kartično poslovanje v sistemu Activa To kar je vredno še posebej poudariti je kartično poslovanje Banke Koper, ki se je izredno razmahnilo. Banke partnerice (9) so namreč tudi v letu 2000 uspešno tržile svoje plačilne kartice iz sistema Activa. Število izdanih plačilnih kartic sistema Activa je konec leta 2000 znašalo že 707.737, kar je za 71 % več kot konec leta 1999. Obseg poslovanja s plačilnimi karticami sistema Activa predstavlja v Banki Koper dobro tretjino poslavanja v sistemu, saj jc ta promet narasel kar za 65%. Na obalno - kraškem območju še vedno problemi z likvidnostjo Decembra je imelo 346 pravnih oseb blokirane žiro račune. Najslabše stanje v dejavnosti G-trgovina. Koprska Podružnica Agencije Republike Slovenije za plačilni promet nam je posredovala informacijo o likvidnostnih težavah pravnih oseb na obalno-kraškem območju v mesecu decembru 2000. Na območju sedmih občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana je imelo blokirane žiro račune 346 pravnih oseb. Pretežni del (188) blokiranih pravnih oseb je bilo v Mestni občini Koper, sledijo občina Piran s 59 blokacijami, Izola z 49. , Sežana 31, Hrpelje - Kozina 11, Divača 6, in Komen 2. Skupni povprečni znesek blokacij pri pravnih osebah v decembru v navedenih občinah je znašal 1,4 milijarde tolarjev. Tri četrtine ali dobra milijarda tolarjev odpade na pravne osebe v Mestni občini Koper, na drugem mestu po obsegu manjkajočih sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti seje povzpela Sežana, na tretje pa Izola. Za razliko od koprske občine seje v primerjavi s stanjem v mesecu juniju 2000 že zmanjšalo tako število pravnih oseb z manjkajočimi sredstvi za poravnavo zapadlih obveznosti, kot tudi obseg teh sredstev. Zlasti jc treba izpostaviti občino Piran, v kateri se je zmanjšalo število pravnih in obseg nezadostnih sredstev. Poglejmo še nekaj primerjalnih podatkov: V letu 2000 je bilo na obalno-kraškem območju povprečno 392 blokiranih pravnih oseb, leto poprej 588, leta 1998 522, in v letu 1997 450. Tudi zneski blokacij so v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno nižji. Pravne osebe, ki imajo likvidnostne težave oziroma blokirane žiro račune zamujajo z izplačili plač delavcem, običajno pa sprožijo tudi verigo nezmožnosti plačevanja njihovih poslovnih partnerjev na celotnem območju, kar jc lahko hud problem za gospodarstvo. Najslabše stanje glede tega je bilo v trgovini, sledijo predelovalna industrija, nepremičnine, najemništvo in tako naprej. Na likvidnostni položaj obalno kraškega gospodarstva v letu 2000 je, pa čeprav sc sliši malce nenavadno, vplivala tudi sprememba zakona o finančnem poslovanju podjetij, na podlagi katere je bil spremenjen tudi vrstni red poravnavanja dospelih neporavnanih obveznosti. Tako sc je obseg blokacij pravnih oseb začel bistveno zmanjševati že po 24. januarju 2000. 24. julija 2000 je začel veljati nov vrstni red poravnavanja neporavnanih zapadlih obveznosti. Izola Hotel Delfin posluje kar dobro Skupščina družbe Delfin hotel ZDUS d.o.o. Izola, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, je pred kratkim na svoji seji pozitivno ocenila in sprejela poročilo o poslovanju družbe v letu 2000, predlog zaključnega računa za omenjeno leto in usmeritve poslovanja družbe v letu 2001. Družbo že nekaj let uspešno vodi njen direktor Branko Simonovič, ki je bil nekaj let služboval kot pomočnik direktorja Obalno kraške turistične poslovne skupnosti v Portorožu. Družba je uspešno in v rokih zaključila dozidavo hotela in sicer 2.561 kvadratnih metrov koristnih površin (56 sob, razširitev notranjih bazenov, restavracije, restavracijske terase, parkirišče...). Tudi na račun povečanja teh zmogljivosti in odlične izkoriščenosti nastanitvenih zmogljivosti so zabeležili v letu 2000 zabeležili 113.590 prenočitev, kar je 18 % več kot leta 1999. Celotni prihodek je bil v primerjavi z letom 1999 večji za 24 odstotkov in je znašal 719,8 milijona SIT. Stroški poslovanja so se povečali za 22 % in so znašali 649,6 milijona SIT, čisti dobiček pa seje povečal kar za 46,5 %. Skupščina družbe je dosežene rezultate vzela kot izhodišče za nadaljnja vlaganja v urejanje okolja in modernizacijo hotelskega poslovanja ter za ustvarjanje boljših pogojev dela s posebnih poudarkom na izobraževanju zaposlenih. V hotelu Delfin je vedno precej živahno in zelo dobro znajo poskrbeti za razvedrilo gostov, ki so povečini upokojenci, člani društvene stanovske organizacije. Dohodnina 2000 V sedmih občinah na Obali in Krasu, ki jih »pokrivajo« Izpostave Davčnega urada Koper, pričakujejo 64.654 dohodninskih napovedi, ki jih je treba vložiti najkasneje do 31. marca 2001. Ker pa je v letošnjem letu 31. marca sobota, se rok za vložitev napovedi izteče 2. aprila, ko lahko napoved pošljemo priporočeno ali jo do 15.00 ure prinesemo na Izpostavo davčnega Urada. Zadnji teden v marcu bodo na Izpostavah dežurali do 18.00 ure, pravi direktor Davčnega urada Koper Franc Bergant. V piranski občini naj bi oddalo napoved 10.276 dohodninskih zavezancev, v izolski 8.844, v koprski 30.289 v ostalih štirih občinah na Krasu pa bo oddalo napoved v Izpostavi Sežana skupaj 15.245 dohodninskih zavezancev. Napoved sc šteje za nepravočasno, če je bila vložena v dveh mesecih po poteku roka za vložitev. Napoved, vložena kasneje pa se šteje za nevloženo. Med onimi, ki ne vlagajo dohodninske napovedi so osebe, ki v letu 2000 niso prejemale obdavčljivih dohodkov. Tudi zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 % povprečne bruto plače zaposlenih v RS, (v letu 2000 je bil ta znesek 253.003 SIT) ter učenec ali študent, katerega edini vir dohodkov so prejemki iz plačil za začasno in občasno delo prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posedujejo koncesijo za posredovanje, pod pogojem, da opravljena plačila niso presegla zneska 1. 173.014 SIT in nekateri drugi. Vsem dohodninskim zavezancem, tudi zasebnikom, se prizna splošno znižanje dohodninske osnove v višini 11 % poprečne letne plače v RS, kar za leto 2000 znaša 253.003 SIT. Poleg tega znižanja lahko zavezanci uveljavljajo tudi znižanje osnove v višini največ 3 odstotkov. So tudi olajšave, ki smejo presegati 3 odstotke osnove za dohodnino. Davčni organ mora odmeriti dohodnino do 31. oktobra 2001. Preplačani znesek pa mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe dohodninskemu zavezancu. Davčni zavezanec mora hraniti dokumente, s katerimi lahko dokazuje resničnost navedb v napovedi še 5 let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. Zasebniki, ki vodijo poslovne knjige in se jim dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih stroškov, morajo pri izpolnjevanju dohodninske napovedi obkrožiti številko 31. Napoved se ne vpisuje, saj odmerjeni znesek vpiše davčni organa. Pod oznakama 33 in 35 pa podatke vpisujejo zasebniki, ki izdelujejo proizvode domače in umetnostne obrti in oni, ki sc ukvarjajo s čebelarstvom, kmečkim turizmom ter z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo. Davčni zavezanci.samostojni podjetniki, ki sami obračunavajo in plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna, so poleg dohodninske napovedi dolžni do 31. 3., oziroma letos do 2. aprila, predložiti davčnemu organu obračun davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2000. Obrazec je objavljen v Ur.L RS št. 122/2000. Če ste v dilemi, ali ste dohodninski zavezanec ali ne in ali ste dolžni oddati dohodninski obrazec ali ne, sc raje prej posvetujte z davčnim uslužbencem na najbližji vaši Izpostavi. Hoteli Bernardin Vsak tretji dan kongres ali seminar Kongresi in seminarji ter različna poslovna srečanja v Kongresnem centru Hotelov Bernardin dobivajo vse pomembnejše vlogo. V mesecu marcu 2001 naj bi našteli kar 76% več nočitev kongresnih gostov kot v enakem mesecu 1998. Ena od poslovnih usmeritev Hotelov Bernardin in sestavni del ponudbe je tudi kongresni turizem, za kar imajo vse pogoje; veliko večnamensko dvorano in več manjših, ustrezen kader, objekte za rekreacijo, bazene... V mesecu marcu gostijo kar 11 kongresov in seminarjev, od katerih velja omeniti srečanje Mednarodnega združenja tiskarjev (FESPA), seminar, ki ga je priredil Andragoški center Republike Slovenije, srečanje optikov. Slovenski oglaševalski festival - SOF (12. do 16. 3.) z okrog 500 udeleženci, seminar Skupnosti vrtcev, redno letno srečanje in seminar Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (21. do 23. 3.), sestanek anesteziologov (23. do 25. 3.), kongres ODIN - Javna naročila s 400 udeleženci ( 26. do 27. 3.), seminar FOV Kranj -Fakulteta za organizacijske vede (28. 3. do 30. 3.) z okorg 300 udeleženci, sestanek Ženevskega kluba pravnikov (30. do 31. 3.) in druga srečanja. V mesecu marcu 1998, ko so začeli z bolj aktivno kongresno pounudbo, so v Hotelih Bernardin našteli 2.265 nočitev kongresnih gostov, v marcu letos pa predvidevajo že okrog 4.000 tovrstnih prenočitev. V treh letih predstavlja to že 76 - odstotno povečanje. »Pozabljena« interpelacija Kaj bo storil Frane Goljevšček? Predlog državotvornim parlamentarnim strankam za interpelacijo (javno vprašanje) ministru dr. Dimitriju Ruplu se je menda že izgubil v labirintu birokracije. Civilna družba Slovenije za mejo v Istri, oziroma njen predsednik Frane Goljevšček, jc 12. februarja sestavila predlog interpelacije ministru Ruplu, v katerem mu očita nekakšen lahkoten nastop, ko se govori o problematiki nedoločne meje s Hrvaško v Istri. »Minister Rupel nastopa pred slovensko javnostjo s ponavljanjem lažne trditve, »daje meja s Hrvaško že določena« ter da so potrebne samo še nekatere korekture, s čimer spretno zavaja politike in javnost. Nikjer v Evropi, in najbrž redko kje v svetu bi našli ministra, ki bi z nasmehom poklanjal sosednji državi imetje svoje države zato, da bi uskladil interese vladajoče strukture s svojimi osebnimi interesi...« Javna vprašanja, ki mejijo že na obtožbe Izvršilnega odbora Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri zoper ministra, pod katere se je hrabro podpisal predsednik (sedaj morda že društva) Franeta Goljevšček so kar resna. Civilna družba se kot kaže ne strinja z Ruplovim predlogom o vsemogoči točki »nekje na morju«, okrog katere bi začrtali prostor , ki bi bil nikogaršnji in od vseh ter da bi tako rešili vprašanje slovenskega dostopa v svetovna morja in omogočili hrvaški stik z Italijo. Minister naj bi Goljevščaka že povabil na prijazen pogovor, na katerem bi mu dal javen odgovor. To pa je tudi vse, kar Frane Goljevšček menda lahko pričakuje od predloga interpelacije. Da bi rušil ministra? To pa je že malce preveč. g Jjj Začetek konca agonije Stečaj družbe Imperial Palače pomeni tudi konec zloglasne pogodbe za 99 let! Stečajni senat Okrožnega sodišča v Kopru je sprejel sklep o stečaju podjetja Imperial Palače Portorož, vendar sodni sklep še ni pravnomočen, ker se je dolžnik Imperial Palače d.o.o. pritožil- Pionir portoroškrega turizma Palače hotel kliče na pomoč. Prenova z vkalkuliranimi stroški začetka poslovanja in oponovne afirmacije na tržišču hi veljala že okrog 50 milijonov mark! FOTO: Primorski utrip V Občini Piran so zadovoljni in že pripravljajo inačice ustreznih rešitev, med katerimi ni izključena prodaja. Direktor družbe Imperial Palače Rafael Dodič, ki je hkrati občinski svetnik, ni ostal le brez plače, ampak bo, če bo dolžnik vztrajal na pritožbi, prisiljen delovati v nasprotju z interesi Občinskega sveta oziroma Občine. Stečajni senat Okrožnega sodišča v Kopru je sklenil, da se začne - in tudi takoj zaključi stečajni postopek za portoroško podjetje Imperial Palače d.o.o., ki ima že 353 dni zapored blokiran žiro račun. Firma nima sredstev in tudi ne zaposlenih. Stečaj je najprej zahteval manjšinski družbenik Hoteli Palače in se mu je v zahtevi priključila Občina Piran kot lastnica zgradbe hotela Palače in parka. Avgusta leta 2000 pa sta upnika vlogi zamenjala: Zahtevek sodišču za stečaj družbe Imperial Palače d.o.o. je sodišču poslala Občina Piran, priključila pa seji je družba Hoteli Palače Portorož. Stečaj namreč lahko zahtevata najmanj dva upnika. Družbo Imeprial Palače d.o.o. sta leta 1994 ustanovila Toncity Pacific Investicije m Hoteli Palače d.o.o. z namenom, da bi obnovila stari hotel Palače, vendar iz vsega napovedanega ni bilo nič. Nekateri so takrat govorili, daje najem starega hotela Palače samo krinka za hitrejšo pridobitev gradbenega zemljišča za Toncity Pacific investicije v Kopru, kjer pa se tudi ni nič kaj bistvenega spremenilo. Občina Piran, ki je po odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov takrat postala lastnica hotela Palače in parka, je skupaj z družbo Topncity Pacific Investicije in Hoteli Palače sklenila tripartitno pogodbo in zgradbo, ki je sedaj že v obupnem razpadajočem stanju, dala v dolgoročni zakup družbi Imperial Palače in to kar za 99 let! Pogodba je bila tako spretno sestavljena, daje praktično nihče ni mogel razdreti. Sedaj pa je očitno te zgodbe konec? Direktor družbe Imperial Palače je Rafael Dodič, občinski svetnik Občine Piran, bo moral, sedaj, ko seje firma Imeprial Palače pritožila na sklep Okrožnega sodišča, celo delovati v nasprotju z interesi Občine. Kot nam je povedal, doslej ni prejel še nobene plače, bi pa jo dobival, če bi prišlo do obnove starega hotela Palače. Očitno bo ostal praznih rok. Družba Imperial Palače ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki jih je prevzela od Občine Piran, saj občini dolguje z obrestmi vred ze milijonov tolarjev. Poleg tega Imperial Palače dolguje 162 tisoč tolarjev tudi upniku, manjšinskemu soustanovitelju - Hotelom Palače d.d . Večinski lastnik (72-odstotni) je Toncity Pacifik Investicije d.o.o., ki je kar sedem let uspešno obljubljal avstralski kapital. ... S stečajem je izgubila veljavo tudi zloglasna zakupna pogodba za 99 let, ki je bila vseskozi tudi neznanka in glavna ovira izhoda iz te agonije. Kot smo izvedeli pa le ni vse tako preprosto. Menda gre za pravno zmoto, kot bi temu rekli. Imperial Palače je Poravnal dolg Hotelom Palače, vendar ne neposredno apak je dolg nakazal n{| ZR Hotelom Palače kar večinski družbenik. Če Hoteli Palače tega nakazila ne bi zavrnili bi se avtomatko spremenili pogoji postavljeni v 99-letni pogodbi. Pa še nekaj je menda res. Tisti, ki ima največ zaslug za popolno zmašnjavo v piranski občini glede 99-letnin Pogodb naj bi trdili, daje njegova zasluga, daje Palače dobila Občina. Dancu: »Palače bi lahko vpisali tudi kot državno lastnino«. V razreševanje te zares zapletene problematike bi se, kot smo lahko slišali na Ministrstvu za gospodarstvo, vmešala tudi država, vendar ta ne namerava obnavljati hotelo, čeprav ima 7 milijard rezerviranih za gospodarsko (turistično) infrastrukturo. Palače hotel, pionir in nekoč ponos portoroških gostincev, je z nespretnim in nesrečnim načinom reševnja postal sramota slovenskega turizma. Če bo višje sodišče potrdilo sklep okrožnega sodišča bo to v piranski občini pomenilo začetek razpleta, zadeva pa še, kot vse kaže, zdaleč ni končana. Nihče pri tem ne omenja botrov, ki so z znamenitimi 99- letnimi pogodbami pred skoraj osmimi leti spravili občino Piran v nezavidljiv položaj. ____________________ Izola Občinski svet ponovno o članarinah LTO V četrtek, 15. marca ob 16. uri bo v Izoli 24. seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev pravilnika o določitvi načina plačevanja članarine lokalni turistični organizaciji LTO- Zavodu za turizem. Poročali smo že, daje Občina Izola 7. februarja na 800 izolskih naslovov poslala zahtevke za dostavo podatkov za odmero članarine lokalni turistični organizaciji za leto 2001. Med naslovniki so vsi, od trgovcev do gostincev, sobodajalcev, gradbincev, mizarjev prevoznikov... , ki so v skladu z določili Zakona o pospeševanju turizma oziroma njegovega izvedbenega akta avtomatsko obvezni člani Lokalne turistične organizacije (LTO) in so hkrati tudi dolžni plačevati letno članarino. Ta ni tako neznansko visoka (od 2.000 do 70.000 tolarjev), a je vse skupaj kljub temu v Izoli povzročilo med podjetniki veliko hude krvi. Če drži, da nekateri, ki so protestirali, niso niti vedeli zakaj morajo plačati članarino, potem lahko sklepamo, da gre v Izoli za še slabo informiranost o tem vprašanju. Kakor koli že, obvezni članarini se ni mogoče izogniti. V izolski občini je okrog 1200 pravnih oseb in drugih subjektov, ki so po kriterijih dolžni plačevati članarino. V občinsko blagajno naj bi se nateklo le skromnih 5 milijonov tolarjev. Sicer pa Občina Izola v proračunu za leto 2001 namenja 70 milijonov tolarjev za potrebe turizma. RADIO opčim; Informacije iz zamejstva Za nakup cigaret parkiranje v garaži ___ t® | ~■ rt ‘V ■" *•' :• 11 iu.2x..uJLis.. _ m Na fotografiji Primorskega utripa lahko razločno vidimo, da je novo parkirišče na prostem, namenjeno kupcem v novem delu Trgovsko poslovnega centra (TPC II) v Luciji že sedaj dodobra zasedeno, čeprav ne deluje niti polovica tamkajšnjih poslovnih prostorov. Maja naj bi začela tukaj delovati banka, ki bo pritegnila kar nekaj motoriziranih komitentov, neupoštevajoč vozil, s katerimi se pripeljejo zaposleni. Če pa bi se v novi TPC zares preselila Upravna enota iz Pirana, bi bila zmeda s parkirišči popolna, v Piranu pa bi si seveda glede tega oddahnili. Tisti, ki so prej parkirali pred Blue barom in Hartisom (okrog 60 avtomobilov), parkirajo sedaj na robu cestišča in na tem novem parkirišču, za zamudnike pa naj bi bilo dovolj prostora še v novi garažni hiši, seveda proti plačilu. Kot nam je povedal Atilio Radojkovič, predstojnik Urada Županje Občine Piran, ki sije pred nedavnim sam ogledal stanje, je Občina že urgirala in tako naj na vznožju hribčka, kjer je predvidena cerkev, uredili še nekaj novih parkirišč, pa čeprav le na makadamu. V novem delu TPC je garažna hiša z 210 parkirnimi mesti, ki pa še nima veliko obiskovalcev. Nekaj parkirnih mest je namenjeno prodaji ali zakupu. Nekaj prostora za železne konjičke najdete tudi na drugi strani TPC, ob novi osrednji avtobusni postaji, ki še vedno sameva in ne sprejema avtobusov, ker na občini ne vedo komu bi zaupali koncesijo. Če bo šlo tako naprej bo v Luciji ob sobotah dovolj parkirnega prostora le še v garažni hiši. Seveda pa to lahko nastane problemček, če bi na primer želeli kupiti le cigarete ali skočiti na kavico in bi morali iskati (in plačati) parkirno mesto v garažni hiši. Kdo je zamudil veliko ribiško “fešto”? Del Liminjanske ceste tr -sl- J - U ~ J ~ skoraj obnovljen Kaže, da bodo delavci Cestnega podjetja Koper malce prekoračili rok za dokončanje dela Liminjanske ceste in novega 250 metrskega pločnika. Po načrtu naj bi dela dokončali do 15. marca, vendar se kot kaže to še ne bo zgodilo, saj morajo dvigniti kanalizacijske jaške na novo višino. Zaradi del je bil zelo oviran promet, izvajalcem pa je ves čas nagajalo tudi slabo vreme. Potrebnih je le še nekaj popravkov in vse bo kot novo. Seveda ne manjka tudi kritičnih pripomb. Zaščitni betonski zid nekoliko zastira pogled voznikom, ki prihajajo s stranske ceste. Stanovalci hiše tik ob cesti, v katero so se ponoči zaletavali avtomobili, so si morali na lastne stroške postaviti protihrupno zaščito oziroma varnostni zid. Nekateri najbolj nejeverni pa spet znajo poreči, češ kam so zabili toliko denarja. Raje bi ga namenili za tovorno cesto, ki je res nujno potrebna, saj bi le tako lahko preusmerili tovornjake. Z lepotnim popravkom nekoliko metrov Liminjanske ceste hrup , ki ga ti povzročajo, ne bo nič manjši. Zvone Šnuderl je menda edini “portoroški gostinec”, kije v času uspešnega ulova (15 ton) cipljev, uspel pripraviti malo ribiškega veselja. Na svoji turistični ladjici LOTOS, zasidrani ob portoroškem pomolu, na katerem so ribiči prodajali sveže ciplje, jih je nekaj hitro spekel in (brezplačno) ponudil znancem in prijateljem. Portoroške ribiške “fešte” žal tudi letos ni bilo. Sicer pa, ali je kaj takega za gostince sploh izvedljivo? Domačini so se hitro znašli. Takoj, ko so izvedeli za velik ulov so prihiteli na portoroški pomol, kupili ciplje in v marsikateri kuhinji je zvečer žc zadišalo. Le kdo bi obremenjeval portoroške turiste z nekakšnim ribiškim praznikom. Tega imajo v Izoli. Informativno razvedrilni časopis *Brezplačni mali oglasi Tel.&fax: 05/626 11 66, E-pošta: info@primorski-sejem.si lilORItA TRSTE LJ 67 KANAL Viljem Pšeničny, direktor in predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo Portorož Šola bi prinesla Piranu življenje Če bo Visoka šla za podjetništvo, ki se sedaj stiska v prostorih Avditorija, lahko odkupila palačo Trevisini, bi v Piran pripeljala okrog 300 študentov. Mesto bi zaživelo in v nekaj letih spremenilo svojo podobo. Perspektivo mu lahko zagotovijo turizem, kultura in šolstvo, je prepričan Viljem Pšeničny. Občina Piran se je odločila prodati palačo Trevisini na Kidričivem nabrežju 2 v Piranu. Izklicna cena je 113 milijonov tolarjev. Nepremičnina, ki je predmet pisne dražbe. je po prostorskem aktu namenjena za kulturno-izobraževalno dejavnost. Rok za oddajo pisnih ponudb se je iztekel 12. marca. Pisno ponudbo za nakup palače Trevisini je poslala tudi Gea College d.d. Ljubljana, ki je skupaj z Obrtno zbornico Slovenije ustanoviteljica Visoke šole za podjetništvo v Portorožu. Meril za izbor najugodnejše ponudbe je kar šest. Prednost pri nakupu palače, ki je sicer v obupnem stanju, ima ponudnik, ki je sposoben ponuditi višjo kupnino. To pa še ne pomeni, da bi se morala komisija, ki jo je imenovala županja Vojka Stular, odločati izključno na podlagi enega kriterija. Visoka šola za Podjetništvo v Portorožu je samostojni (neprofitni) visokošolski zavod. Ustanovila sta jo Gea College d. d. in Obrtna zbornice Slovenije. Formalno deluje že od 16. 2. 1996. Prostore ste najeli v Avditoriju, vendar vse kaže, da se že nekaj časa ubadate s prostorsko stisko. Po našem mnenju gre tudi za nenakšen drugačen odnos do zasebnih visokošolskih zavodov kot do javnih? Nekako moti tudi spodletel poskus, da bi se šola preselila v prostore stare bolnišnice v Piranu. » Zavod je leta 1995 podpisal pismo o nameri z obalnimi občinami in Visokošolskim središčem v Kopru, da naj bi se nekako skupaj delalo na reševanju tudi prostorske problematike. Z naše strani je bilo tudi večkrat neposredno ponujeno Občini Piran, da bi pristopila med soustanovitelje našega zavoda. Občina Piran bi si lahko prek soustanoviteljstva zagotovila tudi dovolj velik vpliv na razvoj zavoda. To bi po mojem mnenju bilo koristno na dolgi rok, prav zaradi pomislekov, češ to je zasebni zavod. Za nas velja popolnoma ista zakonodaja in procedura, kot za javne zavode. Gre za veliko nepoznavanje zakonodaje o zavodih. Razlika je samo v tem, da je bil za začetek delovanja zavoda v našem primeru zagotovljen zasebni kapital, pri javnih zavodih pa to vlogo uresničijo s proračunskim denarjem.« Zakaj se pri snovanju univerze na Primorskem tako skromno (ali pa sploh ne) omenjata pomen in vloga zasebnih visokošolskih zavodov? » Pomembna je raven izobraževanja. Zakon pravi, da so lahko sestavni deli univerze le fakultete. Naši zavodi pa so v bistvu vsi visokošolski strokovni zavodi. Zaenkrat pač nimamo fakultetnega programa. Lahko smo sicer člani, temelj univerze pa tvorijo fakultete - in recimo, lahko tudi visokošolski zavodi. Ampak to je po moje že problem naše zakonodaje. V bistvu bi lahko imeli tudi zasebno univerzo, ki bi bila na tej ravni«. Izvedeli smo, da računate na dve ali tri nove lokacije v piranski občini. Če bi vaša šola dobila prostore v Piranu, bi temu lepemu in zanimivemu mestu verjetno začrtali nekakšno novo razvojno pot, ki je sedaj praktično nima, saj koleba od turizma do ne vem česar vsega že. »Hoteli ste vprašati kako naj se v bodoče razvija Piran, kako naj zaživi? Poznam podobna mesta v svetu, kjer živijo v tesni povezavi turizem, šolstvo in kultura. Prepričan sem, da bi prihod Visoke šole za podjetništvo v Piran bil naš dolgoročni prispevek k razvoju mesta«. Koliko študentov bi prišlo v Piran? Šola bi že na začetku preselitve pripeljala v Piran okrog 300 študentov, v perspektivi okrog 600. Letno okrog 100 ljudi iz tujine, saj naš izobraževalni program predvideva tudi mednarodno sodelovanje.. Dodajte k temu profesorski kader, sorodnike, obiske, porabo. Mislim, da bi bil s tem korakom v Piranu že čez 10 let marsikaj drugače, boljše. Franc Krajnc Direktor Turistične organizacije PORTOROŽg.Lz. občine Piran -LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE sklicuje 3. redno sejo skupščine ki bo v torek. 3. aprila 2001 ob 11.00 uri. v Avditoriju Portorož, Senčna pot 10, PortoroL Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti. 2. Imenovanje organov skpščine. Predlog sklepa: Na predlog direktorja se imenuje: - za predsednika skupščine_________________________ - za zapisnikarja__________________________________ - za preštevalca glasov____________________________ 3. Poročilo o izvajanju poslovnega načrta in programa dela združenja za leto 2000. Predlog sklepa: Skupščina sprejme Poročilo o izvajanju poslovnega načrta in programa dela združenja za leto 2000 v predlaganem besedilu. 4. Sprejem letnega finančnega načrta združenja za leto 2001. Predlog sklepa: Na predlog direktorja skupščina sprejme finančni načrt 2001 za izvedbo programa dela združenja 5. Pobude in vprašanja članov Pravico do udeležbe na skupščini imajo člani LTO (Lokalne turistične organizacije), to so vse pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Skupščine se lahko udeležijo vsi člani oz. njihovi pooblaščenci. Glasuje se osebno ali po pooblaščencu, na podlagi glasovnice, ki jo član prejme ob vstopu v prostor skupščine. Uresničevanje glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do ponedeljka. 2. aprila 2001 prijavili svojo udeležbo na obrazcu za prijavo udeležbe na 3. redni skupščini. Obrazec za prijavo udeležbe lahko člani dobijo na sedežu združenja oziroma v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16 (zgradba KS Portorož) in v Turistični informacijski pisarni v Piranu (bivša Pošta) ali ga zahtevajo oziroma naročijo po telefonu na telefonski številki 674 82 60 vsak dan od 10.00 do 17.00 ure. Prijave morajo prispeti v navedenem roku ali oddane osebno na naslov: Turistično združenje Portorož, Obala 16,6320 Portorož Popolno gradivo za skupščino je na voljo na sedežu združenja v Portorožu, Obala 16. vsak dan od 10.00 do 17.00 ure. Morebitni nasprotni predlogi k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti pisno sporočeni direktorju združenja najkasneje 7 dni pred sklicom skupščine, to je do 28.03.2001. Direktor združenja Ivan Silič Koper Šola na daljavo Ljudska univerza Koper bo v šolskem letu 2001/2002 uvedla pomembno novost na področju izrednega študija. Šesto stopnjo izbobrazbe poslovnega sekretarja si bo namreč mogoče pridobiti prek Interneta, s tako imenovanim študijem na daljavo. V Sloveniji so tovrstni eksperimentalni študij začeli izvajati na mariborski Višji strokovni šoli v okviru Zavoda za izobraževanje Doba, letos pa načrtujejo ustanovitev petih enot po Sloveniji, v katerih bodo imeli centre za študij na daljavo. Eden teh bo tudi na Primorskem, na Ludski univerzi v Kopru. Višješolski strokovni program Poslovni sekretar traja tri leta. Prednost takega študija je predvsem v tem, da lahko študentje študirajo takrat, ko jim najbolj ustreza. Vpišejo se lahko vsi, ki so opravili maturo ali z zaključnim izpitom zaključili štiriletni srednješolski program, pa tudi s triletno poklicno šolo, če imajo tri leta ustreznih delovnih izkušenj, vendar morajo opraviti preizkus znanja iz nekaterih splošnoizobraževalnih predmetov. Šolnina na daljavo za en letnih znaša 190 tisoč slovenskih tolarjev. Informativni dan bo v sredo, 28. marca ob 16.00 uri v prostorih Ljudske univerze v Kopru, Cankarjeva 33. Benetke in Piran spet bolj trdno skupaj Občini Piran in Benetke bosta sodevali na področju kulture in kulturne dediščine V okviru programa INTERREG II Italija - Slovenija in projekta CULTUCADSES, ki ga financira EU (Program Interrcg II) bodo že julija pripravili prvo razstavo v Piranu V sredo, 28. 2. je v okviru programa Interreg II Italija-Slovenija Občino Piran obiskal koordinator projekta Cultucadses Gilberto Zinzani iz Benetk. Ob tej priložnosti so sklicali tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili nekaj začetih aktivnosti v okviru projekta, ki ga financira Evropska unija iz programa Interreg II in predvideva sodelovanje na področju kulture ter kulturne dediščine na območju med Jadranom in podonavskim območjem. Lani novembra so v Piranu pripravili prvi del skupnega znanstvenega posveta o utrdbah in obrambnih sistemih v severnem Jadranu, maja pa bodo v Benetkah pripravili še drugi zaključni del posveta - o obnovi in novi namembnosti obrambne arhitekture. V letu 2001 je predvideno zelo bogato sodelovanje obeh občin, saj sta predvideni dve razstavi med Piranom in Benetkami. Sprejetje bil predlog, da se v mesecu juliju pripravi v Piranu razstava 12 navtičnih kart Pietra Coppa. O tem je govoril direktor muzeja Flavio Bonin. Druga razstava bo potekala v Benetkah v mesecu oktobru kjer bodo razstavljeni portolani (stari navtični priročniki, pisane knjige ladijskih poveljnikov) in navtične karte v organizaciji Beneškega muzeja Corer. Lani so v Piranu pripravili prvi simpozij. Na njem so sodelovali beneški in naši strokovnjaki. Tema posveta je bila utrdbe in obrambni sistemi. Sodelovali so Pietro Marchesi, državni tajnik italijanskega združenja gradov, Marino BudiČin iz rovinjskega centra, Antonio Manno, umetnostni zgodovinar (imel je opazno predavanje o obrambnih sistemih v beneških utrdbah od 15. do 18. stoletja, namestnik glavnega direktorja beneškega muzeja Corer Camilo Tonini, Milenko Domjan iz Zadra (predstavil je zanimivosti utrdb Zadra), Ivan Matejčič iz Poreča, kjer pravkar prenavljajo poreško Baziliko), Majda Škrinar, ki je predstavila obrambni sistem na Kraškem robu in dr. Sonja Ana Hoyer, ki je predstavila utrdbene sisteme Pirana in Kopra. V programu je predvideno tudi sodelovanje med mestoma na področju turizma in podjetništva. A.K.V. ■ Nova državna podsekretarka, pristojna za turizem v Ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radič je na novinarski konferenci v stavbi ministrstva Kotnikova 5 v Ljubljani (2. 3.) predstavila nekaj strateških ciljev za področje razvoja turizma. Previdno o turistični sezoni, nič vnaprej podarjenega, a tudi bolj odločno do negativnosti v turizmu. Dalja Radič, nova državna podsekretarka za turizem povezavi s politikami, ki lahko zagotovijo stabilno makroekonomsko okolje in podpirajo konkurenčnost gospodarstva. V ta namen je ključnega pomena smiselno vpenjanje prej parcialnih oblik v integralni program za pospeševanje razvoja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, da bi dosegli sinergije za dolgoročno gospodarsko rast”. Kako se bo v tem znašel turizem, ki je vendarle nekaj specifičnega, niso povedali. Tri glavne usmeritve in cilji na področju turizma, še prej pa nov turistični program. Vlada Republike Slovenije je 22. februarja imenovala 34-letno Darjo Radič za državno podsekretarko, pristojno za turizem v Ministstvu za gospodarstvo. Dolžnosti prevzame ‘5. marca 2001. Diplomirala in ^■agistrirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Nazadnje je bila direktorica Zavoda za promocijo in razvoj turizma Občine Kranjska '-'ora, koordinatorka za območje te °bčine v skupnosti Julijskih alp, zastopala pa je tudi interese tamkajšnjega turističnega gospodarstva pri Slovenski turistični 0rganizaciji. V turizmu ima 10 let Prakse. Darja Radič je vodila (ali pri njih sodelovala) nekaj projektov, med drugim tudi pripravo modela °rganiziranosti turizma na turi-stičnem območju Kranjske Gore. Magistro Darjo Radič je uvodoma Predstavila državna sekretarka mag. Mateja Mešl, vodja Področja za razvoj odjetniškega sektorja in konkurenčnosti, v okviru katerega je organiziran tudi turistični sektor. odročje za razvoj podjetniškega sektorja tako združuje vse programe ln ukrepe razvojne politike za spodbujanje podjetništva in razvoja malega gospodarstva, povečanje konkurenčne sposobnosti slovenske industrije ter spodbujanje tehno-oškega razvoja in inovacij. To je z v>dika turizma kot gospodarske Panoge z močnimi multiplikativnimi Ucinki še posebej pomembno, so Poudarili. Takšna organiziranost bo omogočila tudi učinkovitejše 'Jključevanje turističnega gospodarstva v integralne programe, kot na Primer ukrepe za spodbujanje mo vati vnesti, internacionalizacije Podjetij, podjemištva in podobno. Zakaj turizem nima več samostojnega ministrstva? vprašanje Primorskega utripa, ali Se/ milijone tolarjev za Vtis v • čiščenje kraških jam DOMŽALE, 12. marec 2001 -Poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor bosta tudi letos nadaljevala sodelovanje na področju zaščite voda. Gre za Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda, ki ga je pred tremi leti ustanovil Helios ob strokovno-tehnični podpori Ministrstva za okolje in prostor. S pomočjo Heliosovcga sklada za ohranjanje slovenskih voda uspešno potekata ekološka projekta, čiščenje kraških jam in oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov. O delovanju sklada in njegovih načrtih so podrobneje seznanili tudi ministra za okolje in prostor Janeza Kopača ob nedavnem obisku v Heliosu. Takšno sodelovanje Heliosa in Ministrstva za okoje in prostor pomeni predvsem oblikovanje aktivnega partnerstva med državnimi organi, gospodarstvom in lokalno skupnostjo pri varovanju in rabi naravnih virov. Ob mednarodnem Dnevu voda, 22. marcu, bo Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda v javnih občilih objavil razpis čiščenja kraških jam, razpis obnove vodnjakov bo sledil kasneje. ©UIV& IM M®©1 *Mi®MlMA ©MIVA IM M®©! *Mi®MIKA DNEVA IM M®©! Lucija Kdo je odvrgel akumulatorje v potok Fazan? Jezen bralec iz Lucije nam je prišel smo si ogledali in res, v potoku pod povedat, da je nekdo odvrgel mostičkom ob Ukmarjevi ulici ležita akumulatorje kar v potok Fazan, v v vodi dve odsluženi avtomobilski katerem nič hudega sluteč že nekaj bateriji, za nameček pa še nekaj ct živijo vsem znane račke. Zadevo steklenic, tu in tam pa najdemo še kaj, kar ne sodi v potok. Okoljsko neosveščen človek se morda niti ne zaveda, da s takim neodgovornim ravnanjem pomaga uničevati naravo. Kislina in svinec, ki sta ponavadi sestavni del avtomobilskih baterij sta zelo nevarni snovi kajpak tudi za nedolžne živalce, ki nič hudega sluteč plavajo gor in dol po potoku in iščejo svoje naravno zavetje. Žal je račk vsako leto manj, ker mlade vsako pomlad zdesetkajo potepuške mačke. Odsluženih akumulatorjev v potok ni odvrgel kakšen otrok (ker so pretežki) ampak kar odrasla oseba. Ker jo bo težko izslediti, ne preostane nič drugega kot, da odpadke pospravijo dobri ljudje ali kar občinske redarstvene službe. FOTO: Primorski utrip Skuterju zaprl pot? Na križišču pri Blue baru v Luciji seje v petek, 9. 3. 2001 nekaj pred 14. uro zgodila prometna nezgoda, v kateri sta se lažje poškodovala dva udeleženca. Voznik S.Š. je vozil iz smeri Portoroža proti regionalni cesti. V križišču je Polkrožno zavijal v levo, tako, daje najprej močno zavil v desno, potem levo, kar je v nasprotju s 36. členom zakona o cestnem prometu. Vozniku skuterja J-S., ki je vozil za njim v isto smer, je verjetno zaprl pot. Ta je trčil v levi bok voz.ila. Voznika skuterja so odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ugotovili •ažje poškodbe po telesu, voznik avtomobila pa je dobil ureznine po obrazu zaradi razbitega stekla na svojem vozilu, katero je potem odpeljala vlečna služba. FOTO: FK-INFORMA Zagorelo je v kleti stolpiča Obala 118 Sredi lepega dne, nekaj pred 14.00 uro seje Nenadoma začel valiti dim skozi okna in oalkone stolpiča na Obali 118 v Luciji (kjer je samopostrežna trgovina) in že so se zaslišale sirene kar treh gasilskih vozil, ki so prihitela na kraj dogodka iz Sečovelj in Marine Portorož. Takoj za gasilci je prispela tudi lokalna rajonska policije. Kaj se neki dogaja, so se spraševali okoliški krajani in nemočno opazovali gasilce, ki so že vlekli dolge cevi. No, na srečo ni bilo tako hudo. Gorelo je v drugi kleti v prvem nadstropju levo, tik nad stanovanjem Draga Fanedla, ki je poklical gasilce iz Marine. Piranski policisti so ugotovili, da je neznanec zažgal lesen kletni boks, last 51-letnega N.V. iz Lucije. Ker je bilo v boksu več vnetljivih predmetov seje ogenj razširil še na dva sosednja boksa, kjer pa je na srečo delno zgorela le ograja. Če gasilci ne bi pravočasno posredovali, bi sc lahko zgodilo še kaj hujšega. Tako pa je bilo škode le za okrog 500 tisoč SIT. V stolpiču se je nabralo veliko strupenega dima, gasilci so uporabili zaščitne maske, stanovalci, ki so ostali zunaj pa so morali na vstop v stolpič nekaj časa počakati. Prijeli so 9 članov organizirane kriminalne združbe V času izvajanja prikritih policijskih ukrepov so delavci PU Koper opravili več hišnih preiskav in prijeli 9 članov organizirane kriminalne združbe z Obale, ki se je ukvarjala s prepovedanim spravljanjem oseb čez državno mejo. Pribežnike so sprejemali na meji z R Hrvaško, nato so organizirali prevoze prek Slovenije do državne meje z R Italijo, večkrat pa so opravljali prevoze pribežnikov tudi po Italiji, običajno do Mestcr pri Benetkah. Eden izmed organizatorjev je bil tudi 26-letni T.R. iz Kopra, kije povezan s 33-letnim R.L. iz Kopra ter 30-letnim državljanom R.V., začasno prebivajočim v Izoli. Slednja sta T.R. zagotavljala pribežnike, T. R pa je skrbel za organizacijo prevoza pribežnikov prek Slovenije ter za njihovo prepovedano spravljanje v R Italijo. T.R. je privabil k sodelovanju še 23-letncga S.H. iz Kopra, 25-letnega G.D. iz Kopra, 23-letno I.J. iz Portoroža, 20-letnega R.V. iz Kopra, 20-letnega D.B. iz Kopra ter 27-letnega S.V. državljana ZRJ, začasno stanujočega v Kopru. Delavci Uprave kriminalistične policije so ugotovili tudi, da se T.R. ukvarja tudi s trgovino s prepovedanimi drogami. Ugotovljeno je bilo, da T.R. dobavlja večje količine mamila, katerega so nato S.H., G.D. in R.L. posredovali odvisnikom z območja Obale in zamejstva. Delavci PU Koper so v času izvajanja prikritih ukrepov prijeli 45 pribežnikov ter podali štiri kazenske ovadbe. Prijetih je bilo 9 članov kriminalne združbe. Tudi pri tokratni obravnavi kriminalne združbe so se delavci UKP PU Koper povezali s pripadniki policij Hrvaške in Italije. KDO «91HAME? 6. marca zjutraj so piranski policisti dobili obvestilo, da je neznanec na privezih v kanalu Jernej v Seči, zažgal 4 čolne in enega potopil. Pri ogledu so ugotovili, daje ponoči neznanec z neznanim vnetljivim sredstvom polil čoln tip Pasara, last 39-letnega B.L. iz Pirana in ga zažgal. Čoln je v celoti pogorel. Med gorenjem seje ogenj razširil še na 4 čolne, ki so bili privezani v neposredni bližini. Pri tem seje prvi čoln ravno tako tip Pasara, last 47-letnega J.L. iz Pirana, zaradi poškodb potopil. Čoln last podjetja Mariva d.o.o. iz Izole, ki je bil zasidran zraven potopljenega čolna pa je tako poškodovan, da je neploven. Ostala dva čolna, za katere lastnika še niso uspeli ugotoviti, pa sta bila le ožgana. Materialna škoda je velika. Zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari bodo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. FOTO: FK- INFORMA V spomin ALANU SERGAŠU BiH so lepi dnevi in še lepše noči, ko skupaj smo bili, sedaj pa te več ni. Kruta usoda te je 1. marca 2001 iztrgala iz naše sredine. Spominjali se te bomo kot dobrega prijatelja, skrbnega moža in očka. Tvoji prijatelji 8. marca dopoldne je neznanec v Kopni na Kvedrovi ulici, večkrat pozvonil na zvonec stanovanja, last 41-letne B.T. iz Kopra. Ker se na zvonenje ni nihče oglasil si je z lomljenjem cilindrične ključavnice vhodnih vrat omogočil vstop v hodnik. V tistem trenutku pa je iz dnevne sobe prišel stanovalec in vlomilec je iz stanovanja zbežal v klet, nato pa skozi stranski vhod na prosto. Na srečo ni uspel ukrasti ničesar. Ker neznanca še niso izsledili prosijo vse, ki bi lahko prepoznali moškega starega od 20 do 30 let, suhe postave, visokega okoli 180 cm, temnorjavih kratkih las, oblečenega v jakno temnozelene m modre barve, da o tem obvesti najbližjo policijsko postajo. ©BslIiTMiŽ V KOPRSKI ©M^MAZMI Mnogo dima, malo ognja in okrog 500.000 SIT škode so posledice objestnosti zaenkrat še neznanega požigalca, kije 9. marca, nekaj pred poldnevom v moških sanitarijah na koprski gimnaziji zažgal zavitek toaletnega papirja. Ogenj se je razširil na plastični nosilec papiija in pokrov straniščne školjke ter poškodoval ploščice in omet v prostoru. Na kraj so poleg gasilcev prihiteli tudi policisti, ki za neznanim vandalom še poizvedujejo. 10. marca ob 2.40 je policijo poklical 65-letni Ž.M. iz Pirana in povedal, da mu sin razbija po vratih ter grozi, da ga bo ubil. Žal so bili policisti prepozni, ker je do pretepa že prišlo, pred njihovim prihodom. Kratko je potegnil sin. Oče je s palico za hojo sina večkrat udaril v telo. Zaradi lažjih telesnih poškodb je bil 40-lctni V.M. z reševalnim avtomobilom odpeljan v izolsko bolnišnico. MlSPRITNl PADALE© 10. marca popoldne seje na Vrenščici med jadranjem s padalom lažje poškodoval 45-letni I.Ž. iz Portoroža. Ob pristajanju je zadel ob veje dreves in nato z višine 2 m padel s hrbtom na tla. Reševalci so ga na zdravljenje odpeljali v izolsko bolnišnico. Medklubski VSL v Forniu tudi za prvenstvo strokovnih kadrov ZUTS Obala Množična udeležba smučarskih klubov Caprisa Portoroža, Izole in Ilirske Bistrice je v največji meri zasluga smučarskih strokovnih kadrov, je povedal predsednik ZUTS Obala Zdenko Vozlič. Stroka je tista, ki nauči smučati, naj bi tudi naučila tekmovati, nauči pa tudi spoštovati pravila obnašanja na smučišču... Učitelji ZUTS Obala, so aktivni v SK Capris Portorož in Izola ter praviloma tekmujejo za svoje klube. Tokrat pa se je medklubski veleslalom štel tudi za prvenstvo strokovnih kadrov (učitelji in trenerji smučanja). Rezultati po kategorijah: Zenske: do 30 let: 1. Špiler Romina46.10 2. Viler Monika 46.32 3. Malej Alenka 46.63 31- 45 let: 1. Pišot Saša 46.01 2. Vadnjal Vlasta 50.57 3. Jakomin Darinka 1.05.14 Moški: do 30 let: 1. Mažgon Samo 42.71 2. Oblak Sandi 44.40 3. Puc Tomi 44.56 31- 45 let: 1. Kostanjšek Aleš 43.20 2. Parovel Aldo 44.49 3. Turk Robert 44.94 46 - 55 let: . Vozlič Zdenko 39.97 2. Šturm Bojan 41.01 3. Kobal Mitja 41.93 nad 55 let: 1. Kozlovič Lucijan 45.82 2. Moljk Dušan 49.31 Deskanje: 1. Malej Matevž 42-32 2. Reščič Tomo 44.48 3. Oblak Sandi 44.84 Strokovnim kadrom je to bila odlična priprava na njihovo državno prvenstvo 23. 3. 2001. Še dvakrat pa se bodo srečali na posezonskem seminarju 31.3.2001 in tako sklenili sezono 2000/ 2001. ZUTS Obala Prepričljiva zmaga Katje Klemenc in plesno akrobatske skupine Flip na Orionu Prestižno pevsko tekmovanje za mlade talente ORION, ki vsak mesec od oktobra do maja poteka na TV Slovenija 1, je tokrat, poleg petih mladih bodočih pevskih talentov, gostilo tudi mlado, komaj 13-letno, talentirano pevko iz Cerknice Katjo Klemenc in Plesno akrobatsko skupino Flip iz Pirana, ki je pela spremljevalne refrene pesmi Do vsakega srca, avtorjev Aleša Lavriča in Mojce Mehora Lavrič ter pesem seveda tudi spremlja z zanimivo odplesano koreografijo šestindvajsetih deklet in štirih moških predstavnikov skupine Flip. Pesem oziroma njen spremljevalni refren, ki je poslanica miru na zemlji, pa so člani Plesno akrobatske skupine Flip prikazali tudi v govorici gluhih, ki jo je, dekleta in fante, naučila Portorožanka Nadja Kokotec, dolgoletna sodelavka Zavoda za korekcijo sluha in govora Portorož. Katji in Flipicam vsi želijo uspešen nastop na končnici Oriona in seveda, da bi dobila pesem po televotingu še več glasov, kot takrat, ko jih je kot prvouvrščena dobila kar 10.200, kar je okrog 7000 več kot drugouvrščena. Katji želimo uspešno pevsko pot, ki jo namerava nadaljevati na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Po zadnjih uspehih v Športni dvorani v Luciji lahko rokometašice M-Degro zares računajo na drugo mesto državne lestvice. v Se dobro, da imamo Pusta Za tegobe in neuresničene želje na Belem križu bi tako ali tako morali nekoga pokarati. Pust pa je bil ravno pravšnji krivec. Pustno rajanje na Belem križu v sredo, 28. februarja, si je letos morda prav zaradi slabega vremena ogledalo nekoliko manj ljudi, a vseeno je bilo tam popoldne živahno. Potem, ko so “muzikanti” zaigrali nekaj koračnic sta glavno vlogo prevzela sodnik in župnik. “Kriv si za to, ker nisi razširil belokriške ceste, nisi uredil kanalizacije, ne pločnikov, obsojamo te za “nevarno” sevanje belokriške antene, pa tudi pri pri dogovoru na letošnjih pogajanjih za ulov cipljev nisi bil najbolj spreten”, je dejal govornik. “Zato te obsojam s sežigom na grmadi”! Župnik mu je dal še zadnji blagoslov, zadonela je salva iz topa bivše JLA in objokani pogrebci so ga djali na kup, na katerem je Pust med ognjenimi 'zublji doživljal tranzicijo - njegova duša je šla v nebesa, težave pa so ostale - na Belem križu. Za sedmino so žalujočim in ostalim ponudili topel čaj in kuhano vino. Tudi za to gre organizatorjem vsa pohvala. Akcija »Sklada Silva« Občina Piran, svetnice in svetniki občine Piran, podjetniki in drugi občani so zbrali sredstva nujne pomoči za prekritje strehe nad stanovanjem Alenke Kokalj, Med vrtovi 6, Portorož /upanja Občine Piran s sodelavci in podžupan Drago Žerjal so ob zaključku del, v četrtek, 8. 3. 2001 obiskali Alenko Kokalj in skupaj nazdravili uspešni akciji. FOTO-FK-INFORMA. Alenka Kokalj živi v stanovanju na gornjem naslovu in plačuje redno mesečno najemnino Hotelom Palače. Streha nad stanovanjem je postopoma toliko razpadla, da ni samo prepuščala in je bilo ob deževju potrebno postavljati posode po celotnem stanovanju, temveč je bilo strokovno ugotovljeno, da grozi resna nevarnost, da se streha zruši in je s tem ogroženo življenje stanovalke. Ker Hoteli Palače Portorož niso hoteli prevzeti popravila, se je SKLAD SILyA v imenu Alenke Kokalj obrnil s prošnjo za pomoč v sili na gospo Vojko Štular, županjo Občine Piran in na ostale znance in prijatelje. Vojka Štular sc je takoj odzvala in organizirala razne oblike pomoči. Predlagala je občinskim svetnikom, da bi z enkratno pomočjo sodelovali v zbiranju denarja, povabila je podjetnika Šerifoskega, da opravi dela prekritja strehe ob minimalnih cenah in zagotovila, da se del potrebnih sredstev dodeli iz sredstev materialne pomoči občanom ob izrednih razmerah. Akcija ie uspešno zaključena, denar na so prispevali: 1.Svetniki občine Piran, ki so darovali po 10.000 SIT: Bedene Rado, Bossman Peter, De Reggi Janez, Dekleva Ivan, Fonda Ugo, Grižon Emil, Jeretič Marjan, Jeretič Sebastjan, Joras Joško, Kravanja Sandro, Lulik Bogdan, Manzin Alberto, Maver Jože, Milok Luciane, Monica dr.Luciano, Oblak-Juh Milena, dr. med., Ožbolt Rajko, Špeh Rozana, Šraml Sašo, Tolja Jana, Veber Bojan, Vlačič Patrick, Štular Vojka, Žerjal Drago. 2. Žerjal Marija 40.000 SIT in preko sorodnikov in znancev še Alons d.o.o. Izola 40.000 SIT, Podgornik Mitja 15.000, Žerjal Aljoša 15.000, Žerjal Miloš 10.000 in Peroša Stana 10.000 SIT. 3. Preko Irme Peroša, Lesnina Trgovina Ljubljana 50.000 SIT. 4. Center za socialno delo Piran 50.000 SIT. 5. Ostali: IO Sklada Silva 35.000 SIT, Klaj Vojko 10.000 sit Skupaj je bilo zbrano 515.000 SIT. Izvajalec Šcrifoski je dal na svoj račun 20% popust in je bila končna cena del in materiala 928.904,48 SIT. Ker Sklad Silva nima lastnih sredstev, da bi pokril celotno razliko, se je s prošnjo obrnil na županjo Vojko Štular, ki je odobrila, da se doda 200.000 SIT iz proračunskih sredstev materialne pomoči občanom v izrednih razmerah. »Uprava Hotelov Palače Portorož, ki ima sedaj prostore nad portoroškim Kompasom, se že nekaj časa ubada s prostorsko stisko, zato iščemo primerne prostore, kamor bi se lahko preselili«, nam je na vprašanje kaj dogaja v vili Vatovec na Stari cesti pri hoteli* Apollo, povedal Danilo Dancu, generalni direktor Hotelov Palače. Namreč pred kratkim nas je tamkajšnja stanovalka (delavka) obvestila, da se bodo morali iz Vatovca vsi izseliti in da ne ve kaj naj naredi.. Danilo Daneu: »Stanovalcem v vili Vatovec sm0 res že poslali pisno obvestilo. Naš namen je, da bi stavbo, (na sliki) ki je potrebn3 temeljite sanacije preuredili v prostore za upravo«. V Vatovcu stanuje tudi nekaj Ijud* (menda štiri družine?) od katerih nekateri ne plačujejo stanarine, bivši pomočnik vodje recepcije (GHP) in še kdo, pa v družbi Hoteli Palače, kije lasmica zgradbe, že nekaj l®1 ne dela. Relativno skromna stanovanja v vili Vatovec že dolga leta služijo za začasno ali tu**' stalno bivališče delavcev I lotclov Palače, zlasti onih, ki si ne morejo privoščiti boljšeS3 bivalnega standarda. Kot je dejal Dancu, je firma nekaterim že ponujala ugodne pogdH za nakup stanovanj v bivšem hotelu Istra, pa se niso odločili za nakup. Stanovalce1,1 »prisilna« izselitev postavila v neugoden položaj? »Podjetje ni socialna ustanova«’ pravi Danilo Dancu, »sporne zadeve pa naj rešujejo odvetniki«. ■ 'm*' primorski urp Ob nalivih malo jezerce V lucijskem Blue baru in Hartisu se verjetno še nekaj časa ne bodo mogli sprijazniti z dejstvom, da pred njihovimi obrati ni več parkirišča, na katerem je našlo svoj prostor okrog 60 avtomobilov. Njim v tolažbo so na tem mestu uredili zelenico in široko krožno sprehajalno pot, na kateri bi bilo dovolj mesta tudi za odprto tržnico. Toda glej ga zlomka, nagib sprehajalne poti ni pravšnji in ko dežuje nastane tam pravo malo jezerce (na sliki). Piranski “roštilj” pušča Arhitektonsko čudo, ki so mu nadeli ime roštilj in o katerem so večkrat vneto razpravljali tudi občinski svetniki, češ, da ne sodi v to okolje, je začel najedati zob časa. Po steni se cedi nekakšna temnorjava barva, menda rja, zato že vse skupaj izgleda dokaj klavrno. Sedaj nekateri ne vedo kaj bi bilo najbolje, ure in ure modrovati o odličnosti znamenite arhitektonske posebnosti Pirana in vložiti v prenovo nekaj občinskega denarja, ali vse skupaj lepo odstraniti. FOTO: Primorski utrip Stališče OO LDS Piran o čezmejnem sodelovanju Nadržavna regija ne pride v poštev 0’iran, 11. marec) Člani Občinskega odbora LDS Piran so organizirali Posvet o tako imenovani Istrski Evroregiji. Zamisel o čezmejnem Povezovanju v Istri je v letošnjem januarju objavilo Društvo istrskega Prijateljstva in je v tukajšnji in širši javnosti doživela precejšen odmev, ^ato se je vodstvo OO LDS Piran odločilo, da s pomočjo članstva |azčisti dileme, ki jih sproža ta pobuda in se do nje opredeli. Posveta se Jp udeležilo veliko število članov piranske LDS, prisoten pa je bil tudi zunanji minister Dr. Dimitrij Rupel. Na posvetu so udeleženci sprejeli stališče, da je čezmejno sodelovanje in Povezovanje v interesu vseh ljudi, ki živijo v tem prostoru. Vprašanje pa je, •mko tesne institucionalne povezave so pri tem možne in kakšne naj bi bile, ua bi ustrezale vsem zahtevam in potrebam časa in prostora. Potreben je tezen razmislek, realno ovrednotenje argumentov in danih okvirov. V tedanjem obdobju je široko odprta možnost sodelovanja in povezovanja strskih občin v okvirih, ki jih ponujajo programi Sveta Evrope, stanavljanje nekakšne naddržavne regije pa je v tem trenutku nerealen Projekt, ki lahko sproži negativne odzive in odvečno politizacijo zamisli ter eelo zavre že vpeljano sodelovanje in razreševanje aktualnih odprtih vPrašanj. ; bčinskj odbor LDS Piran meni, da bi morala Slovenija glede na svoj geopolitični položaj in vlogo v tem prostoru prevzeti pobudo pri širjenju prožnosti za sodelovanje lokalnih skupnosti v Istri. Pri tem je v prvi vrsti reba jasno definirati skupne interese in uskladiti poglede na možnosti in ea ne okvire njihovega skupnega uresničevanja. o ninenju ministra Dr. Rupla je prav, da sc članstvo LDS kot najmočnejše adne stranka opredeljuje tudi do takšnih vprašanj. Na kratko je predstavil osedanje aktivnosti Ministrstva za zunanje zadeve glede obravnavane Pobude in je zagotovil, da bo ministrstvo podpiralo lokalne skupnosti ovenske Istre pri iskanju možnosti za ustrezno razvijanje obmejnega in cezmejnega sodelovanja. Boris Vuk HOROSKOP Avtor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-IT OVf-N Ž1.5.-Ž0.4, Zdravje: Presenečeni boste, kako v največjem stresu nepričakovano doživite senek pozitivne energije in ste že na konju. Ljubezen: Zgradite hišo do konca, cilji so, temelji tudi. Sprejmite ponudbo, ne bo vam žal. Posel: Odložite načrte na prihodnji mesec, ta mesec boste samo želi, kar ste sejali zadnje mesece. 3!K 21.4.-Ž1.5. Zdravje: Pravijo, da ljubezen gre skozi želodec, uživanje v hrani vam lahko pusti odvečne kilograme in maščobo na telesu. Previdno. Ljubezen: Pustite se, da vas usoda preseneti. Amorjeva puščica čaka na vas, da vas zadene. Približuje se. Posel: Na žalost opravki nikoli ne mirujejo, to boste čutili ta mesec. Živahno bo. ^ DVOJČKA Ž2.5.-Ž1.6. Zdarvje: Glejte, da vašo melanhonijo ne spremeni v depresijo. Ne pretiravajte. Ljubezen: Pojdite v družbo, praznujte, veselite se. Preznujte, čeprav ni konkretnega razloga. Posel: Posel dobro teče, zaupanje imate, sposobnosti tudi, ni razlogov za strah. KAK ŽŽ.6.-2Ž.R Zdravje: Ne dvomite vase. Poskusite meditirati ali pa si privoščite dan ali dva izključno zase. Ljubezen: Pokažite del svojih kart, partner pa svoje, pogovorite se, razčistite nejasnosti. Posel: Dobro vam gre od rok, finančno super dobro obdobje. Zavidajo vam. V UV Ž5.R-2Ž.&. Zdravje: Vam ne bi škodovalo, da si vzamete vikend prost in greste na oddih po svežo energijo. Ljubezen: Zvezde so vam naklonjene. Uresničenje sanj. Posel: Čas je za spremembe na bolje. DEVICA 25,Q. -22,9. 0 Zdravje: Malo več aktivnosti vam ne bi škodovalo, napravite nekaj zase, za svojo telo in svojo dušo. Ljubezen: Pojdite v družbo, sprostite se, vse ostalo pa bo prišlo samo od sebe. Posel: Včasih si morate vzeti čas za načrtovanje, drugače boste preveč tekali sem ter tja. TEHTNICA 23.9.-22.10. Zdravje: Odlično. Ne imejte nepotrebnega staliža. Vitalni ste in j zdravi. Ljubezen: Posvetite se partnerju, to je idealni mesec za to. Posel: Denarni prilivi so vam zvesti. Pozitivne spremembe. SKOKPUON 23.10.-21.11. Zdravje: Ne bo vam zdravje ta mesec na prvem mestu. Ljubezen: Prepustite se toku življenju, vse ob pravem času. Posel: Dober čas za reševanje obveznosti, delajte zmerno. as ‘ij (£>(£)(£> SOUOtPOTos K \ MALI OGLASI •'.£ . Č-VC - -»•Vffirn tr 1 - p'- Zeliščar Rizvič Moč narave - Škrlati balzam Za gastritis, atrozo, vensko trombozo, osteoporozo, prostato in hemeroide. Kapljice, krema, čaji. NON STOP Tel.: 041/886 345_________ Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel. Resne ponudbe na tel. št. 031/823-187 in 02/829 - 0- 488. Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti. Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina . S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136 Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08 ,00 do 12,00 in od 14 ,00 dol8,00 ure Prodam mladiče škotskih ovčarjev - Lesi, edina dvakratna slovenska šampijonka. Cepljeni z rodovnikom. Tel.: 03 491 99 00 ali 041/ 60 00 16 Oddamo poslovni prostor V centru Lucije (nad pošto) oddamo v najem poslovni prostor (20 m2). Informacije na tel. št.: 6778 - 750 V Luciji ugodno prodam staro pohištvo za dnevno sobo. Tel. : 040/291 425 Rogla in Terme Zreče Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, Žlebov in drugo . Naročila tel. 041-789-413 3TKJ1EC 22.11. -2112. Cl Zdarvje: Vzor ste ljudem. Ljubezen: Iskre! Vi že dolgo veste, da vas partner ljubi, prepustite se mu. Sreča v dvoje! Posel: Nič vas ne ustavi, delate s polno energijo in se dobro zavedate, da ste na pravi poti. KOZOKOCj 22.12.-20.1 Zdravje: Zdravje žari iz vas. Uživate, norite. Le tako naprej. Ljubezen: Ta mesec vam prinaša jasnost. Našli boste, kar ste iskali. Posel: Igraj te igre na srečo. Tako se bo vam delal denar, to je mistično, izkoristite priložnosti. VODNAK 211-20.1 £ Zdravje: Vi boste kipeli od zdarvja. Spomladanska utrujenost se vas ne tiče. Ljubezen: Razganja vas, iz zime v spomlad, narava se prebuja in vi z njo. Posel: Uspeli boste napraviti načrt, ali ga boste izpeljali, je odvisno od vas. Napravite in izpeljite do konca. KJ3I 19.2.-20.3. £ Zdravje: Alkohol in cigarete stran. Pljuča in srce obremenjujejo. Več narave in gibanja ne bi škodilo. Ljubezen: Ljubezen je za srce in ne za razum. Ne bodite skeptični, poglejte okoli vas so ljudje, ki želijo biti ob vas. Sprejmite ponudbe. Posel: Ta čas je raj za vaše posle, za vaše zamisli. Žanjite, sejte, žanjite,... Nova rubrika VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. primorski uMp Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUCA S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica Vprašanje: Ime: Rojstni datum: Šifra: I________ Tradicionalni rotarijski ples Rotary klub Portorož prireja tradicionalni rotarijski ples v soboto, 17. marca 2001 ob 19.30 uri v Restavraciji Ljubljana. Člane in goste bo najprej pozdravil predsednik RK Portorož dr. Boris Filli. Sledijo kulturni program, otvoritev tradicionalnega ratarijskega plesa, svečana večerja, ki jo bodo pripravili kuharski mojstri iz Grand hotela Palače in dražba umetniških slik. Za razpoloženje in glasbo za ples bo poskrbel ansambel Cocktail Band. Izkupiček od prireditve je namenjen humanitarnim projektom Rotary kluba Portorož. ■ w primorski utp Pavle Godnič, Lucija »Sem proti ustanovitvi občine Lucija« »Moje stališče glede drobitve občin je isto kot pred leti, ko so stranke ustvarjale nove občine, ker so upale, da dobijo svoje župane in pridobijo volivce. Žal se kljub množici novih občin ni nič spremenilo na bolje. Tudi jc—«* v j delitev premoženja med starimi in iJfeTv? novimi občinami se v glavnem ni ' \r-^ opravila. Drobitev kapitala pomeni hkrati tudi drobitev politične moči in - M to naj bi veljalo tudi za Lucijo, da ne omenjam delitve dolgov, ki so se nabrali v piranski občini. Končno tudi vprašanje, katere KS naj bi spadale pod novo občino Lucija? Vem, da praktično nobena KS, razen morda piranske, nima pogojev, da bi lahko v tem trenutku postala občina. Mislim pa, da je treba učinkovitost lokalne samouprave povečati na drugačen način - povečati samoupravo v Krajevnih skupnostih.« Jože Jeršinovič, univ. dipl pravnik, Lucija » Mislim, da Lucija že izpolnjuje zahtevane kriterije za ustanovitev občine. Verjetno pa je predhodno potrebna temeljita analiza.« » Mislim, da je občina Piran že zdavnaj zrela, da se razdeli na več lokalnih skupnosti in to najmanj na dve; Lucija z zaledjem in mogoče Piran s Portorožem. Mesto Piran se ukvarja in pozablja zlasti ' toliko prerasla začeti skrbeti ljudi in ne mora biti odvisna od mesta Piran, ki ima čisto drugačno razvojno politiko (odnos do prostora, turizem). Lucija , kot že razvito mesto pa mora predvsem skrbeti za svoj lastni prostor. Ko bo občina Lucija razpolagala s svojim prostorom, bo imela tudi drugačen odnos do njega. Kaj pa je smisel lokalne skupnosti? Smisel lokalne skupnosti je predvsem obvladovanje prostora, ki ji pripada z ustavo in natančnejši vpogled v gospodarstvo in socialno sfero svoje občine. Bliže je Lucija tudi zaledju in bolj pozna tudi to problematiko. Če bi prišlo do delitve občine, bi seveda prišlo tudi do obvezne razdelitve občinskega premoženja. Glede tega je boljše, da se gre narazen prej kot pozneje, saj gaje potem težje razdeliti. Mislim tudi, da Lucija že izpolnjuje zahtevane kriterije za ustanovitev občine. Opozoril bi še na razvoj drobnega gospodarstva. Imamo prostor, območje obrtne cone v Luciji, s katerim se zdajšnja občina zelo slabo ukvarja. Tu vidim močan bodoči gospodarski potencial občine Lucija. Kje bi potegnili mejo? Marina bi vsekakor morala soditi k občini Lucija. Glede delitve premoženja pa mislim, da bi Lucija potegnila kratko. Postala bi dolžnik za dolgove, ki so nastali v Občini Piran, za katere v bistvu ni bila nič kriva. Omenil bi tudi nekatere neproduktivne naložbe v kulturo. Ta lahko funkcionira le, ko bo »pošlihtano« gospodarstvo občine. Glede statusa KS? Padna in Sv. Peter sta veliko bolj aktivni. Imam občutek, da so začutile kaj je njihova pristojnost, s piransko KS pa se ukvarja občinska uprava. KS Lucija formalno pravno deluje, mislim pa, daje preveč pod vplivom občinskih organov, saj je večina občinskih uradnikov iz KS Lucija«. Jure Cihlar, dipl akademski slikar iz Lucije »Človekova primarna težnja je sobivanje v organizirani skupnosti, z željo in namenom realizacije lastnih ciljev, želja, Proslavile so svoj praznik, 8. marec Takole veselo razpoložene so delavke Izpostave davčnega urada v Luciji, v Pizzeriji Zlato sidro proslavile S.marec, praznik ki mnogim ženskam, čedrugega ne, prinese nekaj več pozornosti in morda še šopek cvetja. Naši bodoči bralci? Malčki iz lucijskega vrtca Morje so se na njihovem sprehodu skozi Lucijo v pustnih oblačilih za trenutek ustavili tudi pred uredništvom našega časopisa in že je postal tale simpatični posnetek. Otročičke sta spremljali vzgojiteljici Dolores in Angelika. interesov v soodvisnosti z drugimi člani. V zgodovinskem razvoju so se osnovne celice ali skupnosti razvijale, večale v obsežnejše enote, občine, državice... Vemo pa, da se predimenzionirani organizmi sesujejo in razkrojijo na svoje osnovno bistvo. Piran, kot zgodovinski fenomen obzidne varnosti, je dosegel svojo zadnjo fazo lastne negacije v smislu dojemanja razvoja svojega zaledja, o katerem odloča. Dati bi mu bilo treba novo dimenzijo funkcioniranja in revitalizacije. Podcenjevalni očitki, da je Lucija zgolj spalno naselje, s prizvokom manjvrednosti znotraj celote, se zdi spričo njenega razvoja v zadnjih letih prav naivno metanje peska v oči. Mislim, da je želja in razpoloženje krajanov Lucije v zadnjem času dozorelo do te meje, da si želijo upravljanja in odločanja o svoji usodi, razvoju in napredku svojega kraja - v lastni Občini Lucija. Zakaj? Ko gre občan piranske občine v Piran, se počuti kot bi šel v drugo državo (rampa). Pomembno se mi zdi poudariti potrebo pojavnosti nadzora pri odločitvah in uresničitvah skupnega interesa. Pripravil sem tudi krajši program razvoja nove občine«. ■ii. Ž 1/t k prodati vr papirje na ■sr: Oglasite se v eni od poslovnih enot ali pri ti na sedežu banke, telefon: (05) 665 12 67. {C Banka Koper Banka Koper d.d. Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, tel: (05) 666 12 82,fax: (05) 639 74 54,