Cena ednoga drobca 20 fil.
Štev. 38.
Maribor, 4. okt. 1919.
Leto VI.
Političen list za Prekmurske Slovence.
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin je na letošnje leto brez Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga 6 K, s tema pa 10 K.
Krščanska politika.
Politika ie gospocka hunentarija, pravi Poljski pregovor. Nekaj rešnice je v toj trditvi, posebne če mislimo na politiko, štera ;stoji 'na šajtravih nogaH.^šajtravè imenüjemo tiste tíóge pri politiki, štere ne 'nosijo krščanskih prá*yic. Vednako samo krsčanska politika stoji.
A kaj je politika i kda je krsčanska. Pač »politika« izvira iz grčke »poliš«, štera pomeni mesto, varaš. Politika bi potem pomenila ravnanje tistih krajaj/ kje ljüdje prebivajo. Té pokrajine pa, kde ljüdje prebivajo, so vekše ali menjše i se imenüjejo države (öllapaj, Dcžavp r^yna politika. Kakša je politika; takša je držáva. Če je politika pravična, je držáva v dobrem stani, če je politika krivična, jeci: držáva. Državo, t vonj o naime živa bitja, čüteča srca, razumne düše. Tem se godi krivica, . če je ; politika krivična.,
Kda je pa politika, krivična ? Če politiki, iščejo sami sebé. Če je politik, naj je te že poslanec, minister, profesor, delavec/ kmet ali štokoli, če je, pravim, politik toga namena, naj zagotovi sebi čast, peneze, dobro slüžbo, za državi] ane se pa brigati njem je deveta skrb, je krivičen politik, njegova politika škodi celoj državi.
Politika mora biti. iresebična. To je iskati mora samo i jedina ljüd-ski blagor, blaženstvo ljüdstva. Če se to ne išče, jé politik izcecevalec, pijajca svojih sodržavljanőv, je vče-íak, šteri v !koši samo med- ceca a ne zleti pa niednok ne ž njega, da bi ga prineso.
Če državo zato takši' ljüdje ravnajo, šteri niti ne vejo, kaj je nese-bičnost, ne more njihovo ravnanje hasni ti. nego mora škoditi Glejmo en zgled iz življenja naših občin. Vsaka občina ma župana, šteri do rok prijme dohodke cele občine. Če te župan ne pozna nesebičnosti, nego je sebičen, to je sebé, svoj žep išče, te de občina vsikdar menje dohodkov
mela i vsikdar več potrošov, te de v njej vsikdar več nežadovóljnih kak zadovoljni veščanov, bo Šla dol i ne gor, rakovo pot de hodila. Kaj briga takšega župana blagor Občine? Kaj ga tere sirote nevola? On bo iskao samo sebe, pio i jo de na stroške občine, dohodke njene sebi v žep devaö, občinska vrednost: mostovi, šole i. t. d. de se pa tak dalje süšilo kak prle. —
Iče te župan v dugoj osebi nad večimi Občinam!, pravimo nad vsemi Občinam!; države raztegne kak minister svojo sebíčnp , ravnanje, de se vsem Občinam tak godilo kak irne-nüvanoj ednoj, tö je Šla de cela držáva rákovo pot: nazaj i ne naprej, Politika, štera išče lastni hasek,, je smrt za državo. I politika, štera _ svoj hasek išče, je vsaka,, štera je konči v dühi ne krsčanska. Od stvorjenja sveta koliko držav, velikanski!! držav je cvelo! In zdaj ? Vnogim niti' iména ne vemo: Politika njihovih voditelov je bilá sebična, záto so prišle ž njimi vred. Zgodovina nam svedoči, kak trdno so stale grčka, rimska, kaldejska itd. države, dokeč .šo vzga-jale politiko iskajočo blaženstvo državljanov i ne svojo. Čeravno so poganske bile te države,1 dá so meli V sebi düha krščaristVa: nesebichöét',
: ostale so. A kák so toga1 stirale, pro-padnole, poginole so
Podlaga države je krsčanska politika. . Kristušov navuk i njegove jákosti so večna tla. Ki na drügi fundament zida na pesek zika. Glejte Matercerkev. To je Kristušova državaj šlö-ni na njegovom nauki i njegovom življenji. Dvejezero lét stoji že, čeravno jé vsikdar prégánjena. Koliko držav je prešlo v teh dvejezero letih P Ona je ostala i bo do konca sveta i z njov vred ostane tüdi tista držáva, štera na njenom krili bo iskala zavetje.
Država, štera je sovražna Matericerkvi,! sama sebi koplje grob. Bolj. ; ševizem, te peklenska sovražnik njeni je sam sebe vničo. Kje ne. funda-menta, tüdi ne obstanka.
Krčme.
Dobre krčme so potrebne, ner poštene pa nesmejo biti. Dobre so tiste, štere greh branijo, slabe so pa tiste, štere dobro rüšijo, greh pa zi-dajo. To smo dozdáj pisali. Omenili smo še, dá so dobre krčme vredne i potrebne naše pomoči, slabe pa moro dobre postati i še vse2v'edno-drüštvo spraviti. To drüštvo náj ! bi; ustanovni dobri krčmarje, šibo tem povdarjati i njim tüdi iiarisalij dužnosti.
Zdaj še ednok spregovorimo od, toga predmeta. H krqmarom se obrnémo z prošnjov i svetom (tanačom). Prošnja meri na to, da ustanovilo tci drüštvo, svet pa na to, »kakda«,.
Prosimo ; kratko i jedrnato. Pro-, širno v imeni Boga, ki je .storitelj i Sodnik vseh nas, krčmáre, naj si ne vzemejo na dušo odgovornosti, da bi zavoljo njihove krčme samo en človek postao . bóžji ražžalivec — pöbijavee svoje drüžine i spaka drüj| gih. Prosimo je, naj ne dovolijo, da bi se zavoljo njihove krčme samo edna sveta meša, edna predga, edna pobožnost opüstila. Greh namreč neskončno žali, sv/ meša, predga i drügo dobro delo pa hvali Boga. Zato prosimo v njegovom imeni, to je on sam prosi vas, krčmarje, ná j to. Té njegove ,prošnje jé'pá nemogoče špolniti, če neste zdrüžena neste si slüžili.
Zdrüžiti se morata Kakdá? Mi bi to le svetovali. Naj edenj zmed vaa da en sestanek narediti, na šteroga , bi potem pozove'svoje nvarše.2
Vabilo »Novine«, brežplačno bbjavijg,' Na tom sestanki si svoje zadele dobro pogučite, pretrosite, i končrjo . sklenete,, da se, zdrüžile y eno drü-j~ štyp, štero si za dužnost bo štelo zdržati j tiste točke, štere smo.že omenili. To drüštvo date potem po svec-koj oblasti potrditi i, jo naznanite
. tüdi .cerkveni, oblasti, štera, .k veseljom bo. $jla Vam na roko v vsakoj zadevi.
Str. 2.
NOVINE
Leto VI
To je edna pot. Ta drüga je pa samo cerkvena. Drüštvo bi imelo namreč samo cerkveno lice i bi se kak cerkveno drüštvo dalo potrditi. V te namen pa bi si mogli z svojimi dühovniki pogövoriti, da bi vam oni svoje mnenje, svoje želje povedali.
Vse eno naj bo to že tak ali etak, naj samo bo. Krčme trgajo jezere z naročja božjega Zveličao, je sirotijo, je v beteg spravlajo i nakladajo strašne odgovornosti na düšo krčmarom, staršom, dühovnikom i vučitelom, a najvekše pa li krčmarom samim. Tü se nekaj mora delati, tű se nekaj mora predrügačiti. Začnejo pa naj tisti z delom, na šterih ramah nájveč leži, krčmarje i starišje. Tem mi menjše odgovornosti, ki smo dozdáj itak kazoli na nevarnosti krčem, dühovniki i učitelje, drage volje bomo pomagali, da zmagajo naša krsčanska načela, da bomo meli krščanske krčme, v šterih de se pravica küpila, širila, — krivica pa menjšala, trebila. — V te namen vam ponüja-mo, krčmarje, roko, Vzemite jo.
Orli v Prekmurju.
Veseli odvečarek, šteroga so črensovki Orli napovedali za nedelo 21. avg. odvečara, se je obednem spremeno v Velikansko orlovsko slavje. Prvikrat so obisbali bratje brate v rešenom Prekmurji. Pri Brodi na G. Bistrici se čakali vezniki s cvetjom okinčanimi kolami. Bratje so se pre-peljali v pol 2. vöri na Slovenska Prekmurska tla i korakali skoz slavo-lok, tű so pa soli na deseta kola. Bili so gostje iz Maribora — brat načelnik Tratnik z dvema bratoma. Lotmerški orlovski odsek je bio z načelnikom bratom Novakom po svo-
jih 27 kotrigah zastopani. Iz Središča je bilo 10 bratov. S seboj so pripeljali godbo, ki se je vsedla na prva kola. Celi red se je začno premikati med hišami Gornje in Srednje Bistrice. Neštevilna množíca je pozdravlja brate, vmes je pa igrala godba. Cela kolena se je peljala na D. Bistrice. Pri vhodi v ves je čakala več sto ljudi breječa množica, štera je na. ves glas pozdravi]"ala brate v rdeči robačaj in šikani kapicaj, šteri so kak cvetlice sedeli na kolah— gödba je pa igrala. Tu je celi sprevod henjao. Načelnik Novak je meo pozdravni govor. Skoz po vesi so bile vulice na obeh straneh z vejom pa cvetjom okinčane, iz okenj so visele narodne zastavice. Posestnik Žabnt Andraž je pestavo pred svojo hišo lepi slavolok. Bratje Orli so bili iznenaden! nad slovestnostjo. Iz Črensovec je prišlo več sto ljudi proti. Tudi prekmurski legionari s svnjo zastavo so prišli naproti brate pozdravi!. Gostje so stopili s kol ter korakali k cerkvi, de je bila zbrao a je-zerojezerna množica od blizü i daleč, mladina pa starčki. Na ograjennm Prostori poleg cerkve, de je prvokrat plapolao naredna Slovenska zastava, so nastopili telovddci. Preč. g. župnik Klekl je zbranomi ljüdstvi razložo orlovsko organizacijo, štera je ne nikaj drugo kako popuno spoznava^ e Kristušovoga navuka v političnom, domačem življenji. Pozdravo je goste i jim obljübo, da jih bo naša mladina v tom tali kak najbolje posnemala. Na Pozdrav je edgovoro načelnik Novak, šteri je z ognjeviti-mi rečmi potrdo reči č. g. Klekla, — ka je ne življenski namen Grla hoditi okoli samo v rdečih robačah,
liki pravo katoličansko življenje. Po govori je nastopila mladenka v narodni noši, štera je prišla šče z ednov pajdišicov sküpno z brati Orli pnzdravit svoje sestre Prekmurke. Njeni Odločilni nastop in izrazita de-klamacija je bila jako dobro gor zeta. Nato so telovadci po rajalnom pohodi nastopili k prostim vajam. Vse jako dobro izpelano. Sledila je telovadba na drűgi. Gledalci posameznim telovadcom burno ploskali. Po končanom nastopi Orlov, šteri je poudrugo vöro trpo, se je množica delom a zavoljo preteče nevihte raz-išla, drugi pa so šli k predstavi, štero so napravili domači prekmurski dijak!. Po telesnom pokrepčili so bratje zapüstiti Prekmurje. Doživeli, so den kak so ga malokde. Kak zmagovalci so korakali in se vozili pe prekmurskom poli. Zaistino — kak zmagovalci na zvüna, šče bole pa znotra. Orlovska misel, prapor naših Orlov, se je z gnješnim dnevom posadila v Zdrava Prekmurska srca.
Ne bo dugo be zaplapolo orlovski prapor po celom Prekmurji. Pred nekaj tjedni je spadnola prva reč od orlovske organizacije na Prekmurje. Naši dečki so izražali sakši den želo po organizaciji. Žela se jim je spunila v tork, 23. avg., da se je ustanovil prvi orlovski odsek v črensovski fari. Zglasilo se pa že telko dečkov, ka de trbelo za sakšo občino ustanoviti pozoseb odsek. — Bog nam pomagaj — delo de napredüvalo!
Politični pregled.
Vogrsko. Ministrski predsednik Friedrieh je izjavo, da ne bo pri-
Podlistek.
Od živali.
Narodna.
Ednok so v logi bili pes, pa Vuk, pa medved, pa oroslan, pa divji brav. Te se je pa zgodilo, ka so lačni postali, pa so si pogučavali, ka bi jeli. Pes je jako stráh bio, če bi njega jeli, zato je pravo, ka njim on prinese edno svinjo. Resan je šo krej od ovih, pa je za’n časek samo prignao edno svinjo. Z zobmi jo je za vüha držao, z repom jo je pa čejsao, pa jo je tak gnao v log. To svinjo so te ovi bujli, pa so si jo razdelili, psa so pa krej Stirali, pa so njemi nikaj nej dali. Pes se njim je nato popreto, ka de je tožo, pa je šo v vesnico, pa je s sebov vzeo kokota pa recaka, pa gosaka, pa mačaka. Ovi so se pa v tistom časi naj eli, pa so se te sposkrili: divji brav v listje, medved na bükev, oroslan, pa vuk pa v grm. Te so pa vuk, pa oroslan, pa divji brav pitali medveda, šteri
je najdele vido, či že što ide. Pitali so ga oprvim, te je šče níšče nej šo; pitali so ga drügoč, pa tüdi šče níšče; gda so ga pa tretjikrat pitali, te njim je pa pravo, ka že idejo. Najnaprej ide tisti, ka glavnik ma na glavi. Drügi je pa mali, pa debeli. Tretji je na dugih nogaj, pa jako droben šinjek ma. Štrti je pa takši, ka štiri noge ma, debelo glavo, pa žrd vleče za sebov. Prvi prej kriči: štototote ? drügi pa: vsevsevsevse; tretji: na gauge je! na gauge je! štrti je pa tiho; tisti nikaj ne pravi. Divji brav je nato pravo, ka se ovih vseh nej treba bojati, samo štrtoga. Gda so prišli pes, rečah, gosak pa maček v log, so šče pou svinje našli, vüha, pa brava, pa oroslana, pa medveda je pa nindri nej bilo videti. Te je pa tam nej daleč od ognja bio küp listja, pa se je v njem nekaj gibalo. Maček je mislo, ka je podgan, zato je skočo gor na küp, pa je škrample divjemi bravi v hrbet zasekao. Divji brav se je pa preštrašo, zato je skočo na bükev, ge je medved bio. Medved si je zdaj mislo, ka gda močnešega ovlada, ka te pá na-njega red pride,
zato se je püsto dol v grm na vüha pa na oroslana, pa njima je skoro vse lače spotro, Vsi, ki so mogli, so nato odbežali, samo maček je ostao, pa se je gostio s pečenkov, ka so nahali vuk, divji brav, medved pa oroslan.
Raznešeni tören.
Narodna.
Ednok se je rodilo edno dete, pa so prišle sojence, ka bi njemi oso-dile, kakšo smrt more gor vzeti. Oča je pa skriva poslüšao, ka so sojenice sodbe, pa je čüo, ka toga dečáka — dečak je bio, ka se je rodio — grojn-ska strela buje, gda de osemnajset let star.
Oča je zavolo toga vsikdar jako žalosten bio. Dečak je pa gor raseo, se zošolao, pa gda je osemnajset let star bio, je pitao ednok očo:
— Oča, zakaj pa ví ste vsikdar tak žalostni ?
Leto VI.
NOVINE
Str. 3.
Oča njemi je odgovoro:
— E, sin moj, vej sam lejko žalosten ! Gda boš ti osemnajset let vö star, te na tisti den te grojnska strela buje, To so ti osodile sojeniče. Liki nikaj se ne boj! Jaz tebe toga oslobodili Dam zozidaš takši tören, ka de z samoga kamenja. V te tören te tisti dan notri zapremo, pa vse dol-zadelamo, tak ka nede mogoče, ka bi grojnski kamen mogeo do tebe priti.
Sin pa je jako lepo proso očo:
— Oča, lepo vas prosim, takši okenček zato nahajte, ka bom jaz mogeo glavo vö porinoti, ka bi rad vido, odkod de se oblačilo.
Pomali je prišeo tisti den, ka je sin osemnajset let star bio. Oča ga je zaj v tören zapro, pa vse del zadeno, samo eden mali okenček je nahao ge bi sin glavo vö porino pa gledao odkod de se oblačilo.
Gda se je záčelo oblačili, je oča od strahote odbežao domo, sin seje pa skoz oken čaka potegno, pa je odišeo na pole pod edno grüške.
Tam je na gola kolena poklekno pa tak molo Boga, naj ga gospodni Bog tisti den oslobodi smrti.
Oblacje so že te prišli do törna. Ednok se je samo naskriž zblisnolo, pa je strela vdarila v tören pa ga je vse raznesla, tak ka se je nanič poznalo nej, ge je bio. Sin je pa ostao živ pod grüškov.
Gda je grmlajca minola, je oča šo gledat, ka se je zgodilo. Tören je najšeo vse raznešeni tak, ka se je nanč poznalo nej, ge je stao.
Oča se je nato jako začno ne-volivati:
— Bog moj dragi, zaj nemam nej sinü pa nej törna.
So je zato jako žalosten domo.
Gda je domo prišeo, je sinü doma najšeo. Bio živ pa je pravo oči:
— Oča, jaz sam bole Čeden bio kak ví. Tam sam pod grüškov Boga molo, pa me je Bog oslobodo smrti; če bi pa ostao v tomi, kak ste vi šteli, te bi me pa raznesla grojnska strela.
Pred Bogom se človek zaman skrivie.
püsto v kabinet, kak antanta zahteva, niednoga socialističnoga ministra. — Glasi se, da je antanta priznala Fried richovo vlado i da se bo ž njov po-gajala za mir. — Kun Bela je v štirih mesecah več kak dvanajset milijardov koron zapravo i vmorili dao, do desetjezero ljüdi.— Ljüdstvo je iz boljševikov do 15 jezér •dozdáj skončalo. — Rumuni so pripoznati zahteve antante, zapüstijo Budimpešto i predstavlja protokol o vseh iz Mažarske odnešeüih reči pred komisijo. A vüpajo se, da njim ne bo trbelo ničesa. vrnoti. — Na Vogrskem je odredjena rekvizicija zrnja ravnotak kak lani, od šeštnajst let više se neha 20 K na en mesec, na 16 let više pa 16 kil na edno osebo. Odati se samo drüžbi sme za vojni pov, kak je za časa boja bilo v našem kraji. — Angleži so vložiti štiri milijarde na Vogrsko i spoküpili vse fabrike, kje so strlivo delali. — Vogrska vláda je dovolila, da vogrski častniki smejo v Prekmurji ostati i obljübo vernoga slüžbovanja položiti, ne pa prisege. To ide na sodnike, fiškališa itd.
Italija. Italijanski vstaši so v Dalmaciji zasedli mesto Trogir i bi radi, celo Dalmacijo. Proti puntarom bo nastopila cela antanta. Zavoljo puntarije na Reki bo moglo ministerstvo odstopiti.
Avstrija. Tirolci protestirajo proti mirovnoj pogodbi. V Beči ravnajo socialnidemokrati, Kun Bela hodi prosto i agitira za boljševizem, šteri tla ma zopet pripravljena. — Železnice v Beči ne vozijo po mesti, nemajo premoga. Čehoslovaška v teh dnevih pomore Dunaj čune iz nevole.
Čehoslovaška. Iz Sibirije se vráča domo 65 jezer Čehov. — , 1 i 2 kronska banke so potegnjene iz prometa i nove do izdano. — Tešenske premogovnike (kje se premog kopa) so küpili Angleži. Tü za tri mesece bo glasüvanje, po šterom se odloči, pripada le Tešen Čehoslovaški ali pa Poljski.
Ukrajina — Rusija. Iz Helring-forsa se poroča: Ofenziva ruske se-verozahodne armade proti boljševikom se razvija proti Lugi. Pet bolj-ševiških polkov (regementov) je bilo vničenih. Ruska severozahodna vláda dela z vsemi silami, da olajša pot svojoj vojski do Petrograda. Neprestano prihajajo ententni transporti, šteri dovažajo topove (štüke), puške, strlivo. — Angleško vejno ministrstvo javi, da so čete generala Denjikina dobile veliko zmago nad boljševiki i zavzele mesto Kursk. — Kijev majo zopet naši. Boljševiki do se mogli v kratkom obrnoti proti močvirji v Polesji. — Mihael nadvojvoda, brat vmorjenoga cara se nahaja v glávnom stani admirála Kolčaka i dela za to, da bi prišo na carski tron.
Glasi.
Za potüvanje po železnici iz Špilja proti Ljutomeri (Lotmerki) je potrebna izkaznica brez- slike (fotografije) štero da komisarijat, a podpisati pa mora to izkaznico poveljništvo dravske divizije.
Protižidovski list. V Osjeki bodo izdali i po ceni odavali list, šteri bo pisao proti židovom. .
Stavke. Stavkali (Straj kali) so te dni: v Zagrebi stavci (štamparje), v Ameriki 280 jezer jeklarov (jekla, o cel obdelavajo) na Francoskem 600 jezer delavcov v Nemčiji pa mornarje. — Vse se postavlja, samo kmet dela, pa bi on li ne dobo svojih pravic?
Zagreb je küpo v Čehoslovaški 80 vagonov premoga i 40 vagonov sladkorja (cukra). Cena cukra tam je 5 K 50 fil. češke vrednosti, naše pa 9—10 K po kili.
Razbojniške četo so vlovili v Subotici, štera je celo okolico v strahi mela. Reparski glavar podnarednik Grujič je ubit, njegov glavni Pomočnik težko ranjen,- ostali reparje pa vlovljen!.
Visoka kazen (kaštiga). Italijan Ivan Burbo je brez dovoljenja Spravo v Belgrad 500 jezer kil petroleja. Petrolej je zaplenjen, Burba pa plača ' 2 milijona i 700 jezér dinarev kaštige. t
Bogata letina je v jüžnoj Ruski. Ententine ladje se z oblekov i črevlji pripovala v odeško pristanišče, da izmenijo svoje blago z zrnjom.
Rumunski prestolonaslednik, koga so kaštigali, da si je ne vzeo iz kraljevsko drüžine žene, je stopo v socialno- demokratično stranko i šče postati poslanik. Norci so pač na sveti.
Umro je v Ljubljani naj starejši i naj boljši slovenski gledališki umet-nik (v teatri špilao) Ignacij Borštnik.
Ogenj. Na otoki Marain pri Ar-changelskom i v Kristianiji, glávnom mesti Norveške je gorele več dni. Kvar znaša stomilijone.
Most prek Müre. Deputacija je hodila v Ljubljani zavoljo mosta prek Müre. Odgovor je dobila, da pride vojaštvo iz Koroškoga pa popravi poti do brodov i napravi dva veliki-va broda, da bodo še automobili lehke po njima prek vozili. — I če Müra zmrzne ? Kje de pa te automobil vezo? Za prvo silo je zaistino zadosten brod, a občinstvo s tem zadovoljno ne more biti. Most je jedina pomoč, konči eden most na Gornjem Prekmurji na Petancih, eden pa na Dolnjem v Dokležovji, ali na Bistrici. Najlepši prevoz do Müre ma Srednja Bistrica. Tü je gladka pot i ne treba niednoga mosta delati pred Mürov, samo skoz nje, indi je pa dosta strüg, pa drügi kraj Müre je tüdi sam brodec, trdna tla. Odtod je poleg toga še vednaka zveza z Ljutomerom. — Naj vláda dovoli, da se drüštvo osnovi, štero most zazida, pa je pitanje rešeno. Če brod plačajemo, most tüdi lehko plačamo. — I kda se izplača, se lahko izroči državi i bo prost prehod brez most-nine za vsakoga. V Dokležovji pa se z železnicov bo most delao. Ali pa tam lesenoga i železniškoga na Bistrici. To bi še bolše bilo.
Zveza Prekmuija z Mariborom. Kakor se nam piše, bo kmalu vozil
Str. 4.
NOVINE
Leto VI.
med Mariborom in Radgono avtomo-bil, ki bo vozil pošto in potnike. Av-tomobil (po slovensko samodrč) bo vozil vsak 'dan zjutraj zarano iz Maribora in Sicer na tej li poti: Sv. Marjeta na Pesnici, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. gor.. Radgona. Nazaj! z Radgone bo vozil popoldne ob 4. uri. Na avto-mobilu bo imelo prostora . 12—15 oseb.
Cerkveno.
Nemški škofi (püšpek!) so se zbrali v Trüdi pa tű izdali sküpni pastirski list, v šterom tolažijo svoje vernike. Med tolažbov se Čte tüdi to opominanje: »Mir med narodi ne bo boljši, dokeč se ne poboljšajo narodi in narodi se ne bodo poboljsali, če ljüdje ne postano pali pravi krščeniki.«
Slovenski socialnodemokratični list »Naprej« piše proti veri. proti oltarskom! sVetšVi, 1 norčüje se iz vsega, kaj je svétoga. Piše, da to nema podlago; da bi se krűh i vino spremenilo' v Kristušovo telo i krv, da so svetniki itd. V njihovom srci, zaistino to nema podlage, da kje se Kristus, te najboljši prijatelj sirot sovražo tata njegova vera nej doma. — Krščéniki pazite, da se lista »Naprej «' ne teknete! Ki se z Kristuša norčavi, je; naš nájvekši sovražnik, njegove, stranke (pari) niti ne pogled-nemo. Dobro Znamo, nej smo pozabila iz socialne demokratične stranke se je rodila róparska banda boljševikov. @
. Na Češkom ; preganjajo Matercerkev. Cerkve, kloštra zapirajo i sprèmérijajo v sVèčke prostore. Zaistino kakši začetek ma nova držáva, takši konec bö mela tüdi. Za časa sv. Váelava je tüdi tar delala, pa je prèpadnöla i vendar se ne vči:
Nedela po Risalih 17. Bože poti so V vesnici čüdovitne, nego njegovo neskončno smilenje do lüdi je pa tüdi neizmerno. Gospodni Bog, ki poleg reči svétoga pisma me žele smrti grešnika, nego naj sé spökori, pa naj žive, vabi k sebi grešnika na razne načine.
Za časa francoske reberije je živo v mesti Lion eden človek, šteri je že davno zgübo vero. Nateíko je bio vtopleni v nasladnosti sveta, ka se> je lOgibao vsega, ka bi ga vteg-nolo opominati na yero. Te pomilü-vanja vreden človek se je ednok na ulici srečau z ednim dühovnikom, šteri je neso zadnjo Popotnico nekom! betežniki. V zadregi je bio zdáj te človek, pa njemi je na:misel prišlo, ka bi se konči z olikanosti spodo-bilo,, ka bi; vzeo krščak z glava: Da
njemi je pa to bilo na težavo, zato se je šteo ogniti dühovnika, pa se je obrno v edno stranske vulico. Nego Čüdno, dühovnika je tüdi ta pelala pot, pa je šo za pobegnjencom. Zdaj je bio pobegnjenec ešče v vek-šaj zadregi, pa se je obrno v edno drügo vulico, nego dühovnik je tüdi mogeo iti ravno v to vulico. V toj vulici so bila odpreta edna vrata. Po-bégnjenec je hitro šo notri nad ta vráta ka bi se tak oslobodo dühovnika. Pa ka se je zgodilo? Betežnih je bio ravno v toj hiži, kama se je on šteo skriti, pa je komaj stopo notri, je vido, ka dühovnik ide poleg njega s svestvom, šteroga se je on vsakojački šteo ogniti. Nego zdaj se ga je že do-teknola boža milošča, pa je etak pravo proti sebi:
»Kak je to? Jaz božim pred Bogom, on pa za menov. Né! Gospod, neščem ti več proti stati! Ne bom duže neveren, nego veren do konca svojega življenja«. Na drügi den se je spovedao, s svojih grehov, pa je začno novoj, pobožno življenje, štero je nadaljavao do poskradnje vüre.
Glejte, dober paster je šo za svojo zgüblj enov ovco v, pa jojé šče. Za časa pripelo nazaj v ovčárnico. Sama ljübezen je ü©n, zato zapover dava, naj ga všče vsegg^ ljübimo.
Pastirski list somboteljskoga škofa. Somboteljski püšpek, gr o f Mikes Janoši šo dva pastirska lista izdali, ' ednoga na svoje dühovnike, drügoga na, vernike. Naše Prekmurje spada pod njihovo . oblast, zato" objavimo tidva pastirska lista konci po vsebine 1
V listi na dühovnike je na krátci to povedano: Skoro pol leta sem bio V vozi, daleč v teli ali blizu pri vas v düši, Do suz‘ so me večkrat genola poročila, štera sem dobo v temnico od stanovitnost! svoje dühoV-ščine v obema županijama: y Železnoj i Zalavskoj. Viher je, mimo, ne pa nevole. Življenje bo težavno a siromaško. A delati moramo. Nevarnost socialne dekmokracije je še zmerom pred vratmi. Delati pa.moramo po zgledi socialnih demokratov, to je malo gučati i tem več j včiniti. Bo-ljševizem nam pokaže, ka držáva. só-cijalnodemokratična ne more obstati. Čeravno so oni dosta zemeljskih dobrot delili svojim pristašom, j da so njim vere ne dali, še jemali,' so pro-padli, ne ravnajo, več., Včimo se od njih. Pomagajmo ljüdstvi, zdrüžimo ga v krščanski tábor, Čte naj samo krščanske liste. Kdé so prle protkrščahske časopise čteli, so odprli vrata pred boljšèviz-mom, kje pa krščanske,-so čisti od njega ostali. Vesnice so stanovitno bile1, mesta (vároši) i trgi so spadnoli. Dűhovniki v najvekšoj večini so bili stanovitni v groznom
preganjanji samo 1—2 so odstopili od svoje zvišene slüžbe i se potopili v greh. Katoličanskih vučitelov večina je odstopila od krščanskih načel i pristopila k boljševikom, kaj več, mnpgi izmed njih so postali ravno njihovi Voditelj! i mantralci, morilci zavednoga katoličanskoga ljüdstva. Te vučitele ravnotok i Kotrige šolskoga stolca, šteri so se zamazali z grintami boljševizma, na svojih verskih šolah ne bom trpo — za svoje dühovnike se pa bom skrbo, da# bodo v prihodnjih sedmerih nevolnih letah znali shajati.
.—. Pastirski list, v šterom se višji pastir na svoje vernike, v prihodnjih številkah Novin v celoti objavimo.
Kmečka Zveza.
Kmečka zveza, zveza krščansko mislečih kmetov se je ustanovila v Lipovcih. Kotrig ma 80.
Shodi. Dnes 5. okt. bo shod ná Cveni zaodvečara ob 2. — 19. okt. bo na Tišini predpoldnom, zaodvečara pa na Cankovi, Če vreme dopüsti, pride z g. Jbšenjakom tüdi »Orel« iz Ljutomeri, s 26. okt. pri Sv. Sebeštjani. — 1. nov. pri Sv. Benedikt. 2. nov. pri Nedeli..,^— Če bi se kje ne moglo shod zvršiti, se bo oznanilo. :
Slovenska kmečka Zveza je drüžba krščanskega slovenskega prebivalstva na kmetih. V njej se zbirajo. vsi Posestniki, nájemnik!;- delavci, viničari, rokodelci in izobražena na deželi. Slovenska Kmečka zveza hoče zdrüžiti vse slovensko ljüdstvo v pravi tábor. Ona se bori proti tistim, ki hočejo širiti nevero, sovraštvo in prepir v naše kraje. Take l stranke so: »Samostojna Kmetijska Stranka«, ki pa ni samostojna, ampak od brez-, verske gospode najeta, potem pa Iiberalna in socialdemokratska stranka. Če pride kak tak krivi > prerok v vaše kraje,- kakor je tisti Roškar na Cveni, ali nek Memolja, naženite jih. Taki ljüdje bi radi Vas v nesrečo zapelati. Ti so plačani zato od bogatašev, da sejejo nevero in sovraštvo med nas. Prekmurci pristopimo vsi Kmečki Zvezi. Kmečka Zveza ima v Mariboru v Cirilovi tiskarni svojo kmečko pitamo. Če želite kje shod ali kako pojasnio, pište Kmečki Zvezi v Maribor.
OREL
Orlovska slavnost se je vršila dnes tjeden v Dobrlivasi na Koroškom. Povábljeni so bili tüdi prekmurski Orli, a vabilo je prišlo pre-pozno.
Izdajatel] in odgovorni urednik Klekl Jožef, vp. pleb.
Tisk tiskarne sv. Cirilá v Mariboru.