Letnik XXIX JANUAR 1982 ŠTEVILKA 1 Leto kongresov in delegatskih volitev Priprave na kongrese Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine ter delegatske volitve že dalj časa tečejo. S prestopom v leto 1982 smo torej na pragu izredno pomembnih političnih dogodkov. V pripravah na volitve in kongrese pa moramo kar najbolj kritično in samokritično presoditi, kaj smo od dogovorjenega in sprejetega na preteklih kongresih naredili in kaj nismo. Že Stane Dolanc je v novoletnem razgovoru z uredništvom Dela med drugim poudaril, »da moramo v sedanjem položaju delati izredno hitro, natančno, organizirano, pametno, znanstveno, politično, kajti prednosti socialističnega samoupravljanja moramo nenehno dokazovati«. Izvršni odbori sindikata pripravljajo že drugi krog kandidiranja delegatov v zbor združenega dela in SIS-e. Vsi dokumenti, ki urejajo potek predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov v času priprav na volitve v naši občini so objavljeni v Indok informacijah občine Celje št. I/VII, z dne 16. januarja 1982 pod naslovom Volitve ’82. Istočasno odbori pripravljajo občne zbore, na katerih bodo izvolili nova vodstva in člane izvršilnih odborov. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v naši delovni organizaciji pa imajo še eno važno nalogo; učinkovito morajo izpeljati akcijo razprav o planu 1982 in zaključnem računu. Prav bi bilo, da bi se tudi mi lotili izdelave analize izvajanja Zakona o združenem delu v obdobju 1976-1981, pobudnik pa bi lahko bil sindikat. Vsi do zadnjega pa bomo morali vestno in odgovorno delati, da bomo kos stabilizacijskim nalogam, da bomo leto zaključili močnejši in bolj trdni. Urednica Potrebno je kakovostno letno planiranje Kot nekaj let nazaj, bomo tudi tokrat šele v začetku planskega leta sprejemali letni plan. Nič ne bi bilo napačno, če bi bil namen planiranja pripravljanje in popravljanje podatkov, ki se dajo stoodstotno izpolniti. Tedaj bi bilo utemeljeno, da letne plane sprejemamo šele v začetku planskega leta, ker poznamo preteklo poslovanje in vemo več o tekočem. Pri takem gledanju pa izgubi letno planiranje svoj smisel. Bistveno v procesu planiranja je namreč odločanje med raznimi predlogi. Takšen plan mora biti izhodišče za aktivnosti, ki zahtevajo čas za izvedbo, takšen plan torej usmerja. Npr. odločitev o asortimanu uresničuje prodaja s pridobivanjem naročil, plan ji torej mora dati usmeritev že v času, ko pridobiva naročila in ne obratno, da se prej pridobijo naročila in šele potem napiše plan prodaje. Isto velja za sporazumevanje z dobavitelji, povečanje ali zmanjšanje števila zaposlenih, spremembo ur itd. Naš problem in naša odgovornost torej ni v zakonitvi pri izdelavi letnega plana, ampak v tem, da je letni plan samo formalnost in ne usmeritev k uspešnejšemu poslovanju. Predpogoj za pravočasno izdelan letni plan je njegova usmeritev. V zadnjih mesecih leta 1981 smo si prizadevali navedeni problem razrešiti, toda brez končnega uspeha. Na to je vplivalo več notranjih razlogov, med katerimi naj omenim izhodiščne osnove za pripravo letnega plana, metodologijo letnega planiranja, informacijski sistem in reorganizacijo. Pravočasna in kvalitetna priprava osnov za planiranje je temeljna naloga pri izdelavi letnega plana. Od kvalitete izhodiščnih osnov je odvisna kvaliteta letnega plana. Najpomembnejše osnove za pripravo letnega plana so določitev ciljev in politike za realizacijo ciljev, poznavanje stanja koriščenja zmogljivosti, normativna poraba, sistematiziran pregled vseh vrst materiala, določitev cen in kalkulacij ter določitev stroškovnih mest in ključev za razporejanje nekaterih stalnih stroškov. Najprej moramo torej določiti kje smo sedaj. To je, napraviti moramo analizo sedanjega poslovanja delovne organizacije in temeljnih organizacij. Nato moramo postaviti cilje in določiti politiko. Le-to zahteva veliko usklajevanja, saj morajo postati cilji delovne organizacije tudi cilji vsakega posamezni- ka. Navedeno fazo nismo uspešno opravili zaradi časovne stiske in manjkajočih analiz, kar se nam je v nadaljevanju planiranja negativno obrestovalo. Pred začetkom planiranja moramo prav tako poznati stanje koriščenja zmogljivosti. To področje je pomemben element aktiviranja notranjih rezerv in možnosti zmanjšanja stalnih stroškov na enoto proizvoda. Prav tako je Ob rob razpravi In sprejemanju ZR Cinkarne za 1981 leto V delovni organizaciji že intenzivno potekajo priprave za izdelavo zaključnega računa za 1981 leto. Organizirana razprava o teh gradivih bo ponovna priložnost, da temeljito ocenimo, kako smo poslovali, kje bi bili lahko uspešnejši in kaj bomo storili, da bomo še povečali naš dohodek na podlagi odgovornega in pozitivnega dela ter uresničili zadane naloge na področju izvoza. Že sedanje ocene kažejo, da smo lani v Cinkarni dokaj uspešno gospodarili saj je fizični obseg proizvodnje za 8,1 % večji kot leta 1980. Tudi produktivnost je za 6,81 % večja nismo pa dosegli planiranega obsega proizvodnje. Čeprav gre to v veliki meri pripisati težavam pri oskrbi s surovinami in repromaterialom, pa je prav gotovo del krivde na nas samih, saj bi bolje organizirani in bolj usmerjeni v racionalno delo nedvomno lahko naredili več. Leopold Slapnik potrebno oceniti realnost uporabljenih normativov ter narediti potrebne dopolnitve. Normativna poraba, usklajena z dejanskim stanjem, omogoča pravilno sestavo materialne bilance in planskih kalkulacij ter izračun potrebnih finančnih sredstev. Na podlagi normativne porabe lahko izdelamo sistematiziran pregled vseh vrst materiala, ki se uporablja v procesu proizvodnje, kar omogoča planiranje popolne materialne bilance in sestavo popolnega umika planskih cen materiala. Politika cen je eden od ključnih problemov. Naš cilj je maksimiranje ostanka dohodka oziroma dobička. Če je to cilj iz katerega izhajamo, je potrebno planske ure surovin, goriva, materialov, polproizvodov, določiti pred izdelavo plana. Stroškovna mesta morajo biti znana, preden pristopimo k planiranju. Nekateri fiksni stroški so takšni, da jih je mogoče razporediti na stroškovna mesta šele na podlagi dogovorjenih podlag oz. ključev. Kot je razvidno, je za pripravo kakovostnega plana potrebno mnogo podatkov in informacij. Priprava osnov je torej tesno povezana s stanjem in razvojem poslovno informacijskega sistema. Tukaj pa seje pri nas zataknilo. Nimamo utečenega sistema, kdo potrebuje kakšne podatke, in kdo jih je dolžan posredovati. Na področju planiranja bomo ta problem rešili z izdelavo metodologije letnega planiranja. Le-ta je po svoji vsebini oblikovanje celotnega in sistematičnega postopka dela pri izdelavi letnega plana. Je prikaz procesa planiranja, v katerem pridemo do letnega plana. Z njegovo izdelavo bodo odpadle številne nejasnosti, kdo je dolžan posredovati planski službi kakšne podatke in v kakšni obliki. Tako se bomo lahko nosilci planiranja tudi ustrezno pripravili, kar bo onemogočalo časovne izpade. Sistem informacij za planiranje moramo vtem letu čimbolj povezovati z uporabo računalnika, kar naj bi še pospešilo in poenostavilo postopek planiranja. V letu 1981 smo precenili sposobnosti, ker smo hoteli istočasno pripraviti osnove za pripravo plana in jih povezovati z uporabo računalnika. Šele konec meseca novembra smo spoznali, da je to nemogoče v tako kratkem času in smo se vrnili nazaj na že utečen sistem planiranja v delovni organizaciji. Reorganizacija je bila v letu 1981 dodatno breme za planerje. Priprave dela v temeljnih organizacijah imajo ključno vlogo pri izdelavi izhodiščnih osnov za pripravo plana. Kadrovsko osiromašene, niso bile sposobne biti vir potrebnih informacij. Tudi končni dogovor o stroškovnih mestih je bil s stališča planiranja dogovorjen prepozno, saj morajo biti planerjem stroškovna mesta v naslednjem letu znana že oktobra tekočega leta. Neobstoj sistematizacije, glede na nove organizacijske rešitve, je povzročil dodatne zapetljaje pri planiranju kadrov. Med zunanjimi razlogi za kasnitev naj navedem, da ob pripravi ciljev in poslovne politike, občinska, republiška in zvezna resolucija še niso pripravljene oziroma jasne. Posebno poglavje med zunanjimi razlogi pa je samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, ki kot država deli uvozne možnosti, namesto, da bi bila samo mesto za dogovarjanje. Tak- šna njena vloga nam onemogoča, da bi pravočasno vedeli, koliko bomo lahko uvozili. S tem pa je seveda vprašljiva celotna proizvodnja. Spremembe na področju uvoza zahtevajo spremembo proizvodnje v planu, kar ima za posledico spremembo celotne vsebine plana. To se nam pravkar dogaja. Planska služba je zadolžena za celotno nalogo planiranja po strokovni plati. To nalogo sicer razčleni in jo posreduje kot delne naloge drugim nosilcem planiranja. Na področju prodaje in nabave jo posreduje delovni enoti marketing, oddelek za nagrajevanje planira osebne dohodke itd. Takšno delno planiranje planska služba ves čas koordinira, usklajuje delne plane in predlaga optimalne rešitve. Kakovost planiranja in njegova pravočasnost je torej odvisna od kvalitete medsebojnega sodelovanja. Kakovost in pravočasnost plana pa bosta izredno pomembna dejavnika pri sistemu upravljanja s pomočjo plana. Dušan Jereb Mikroorganizacija pred sprejemom Te dni bodo delavski svet delovne organizacije, tozdov in DSSS v svojih delegatskih okoljih obravnavali in sprejemali predlog nove mikro organizacije z opisi del in nalog za vse tozde in delovno skupnost. Pred tem smo samoupravno že sprejeli predlog organizacijske strukture delovne organizacije in notranje organizacije delovne skupnosti skupnih služb ter posameznih tozdov. Ta sprejem smo opravili na referendumih, ko smo potrdili samoupravni sporazum o združitvi tozdov v delovno organizacijo in statut delovne organizacije ter statute nekaterih tozdov in DSSS. S sprejemom teh aktov smo dosegli naslednje cilje in rezultate. - močnejšo povezanost vseh tozdov v sistem združenega dela delovne organizacije, kar nam daje ustrezne rezultate v smislu večje reprodukcijske sposobnosti tozdov in socialne varnosti vseh delavcev v okviru Cinkarne. - večjo racionalizacijo izvrševanja delovnih nalog na osnovi skupnega organiziranja v okviru delovne organizacije, kar se kaže v boljših učinkih na enoto vloženega dela. - večji usklajenosti interesov, ciljev in dela posameznih tozdov s skupnimi cilji vseh tozdov v okviru delovne organizacije. - učinkovitejše upravljanje delovne organizacije, kot celote s poudarkom na delovanju kolegijskega poslovodnega organa in poglobljenim delom samoupravnih organov. Za postopno praktično uveljavljanje nove organizacije so bile izvršene mnoge spremembe: organiziranje novih tozdov, združevanje marketinških in razvojnih ter investicijskih nalog in nalog kontrole kakovosti na nivoju delovne organizacije, organiziranje služb v delovni skupnosti, formiranje kolektivnega poslovodnega organa v okviru delovne organizacije, informiranje poslovodnih organov v tozdih glede na spremenjeno organizacijo, delna uveljavitev novih odnosov pri pridobivanju dohodka med tozdi skupnega pomena DSSS in proizvodnimi tozdi. V okviru predloga mikro organizacije sprejemamo: - strukturo vseh organizacijskih enot v sestavi delovne skupnosti in tozdih (službe, oddelki, obrati, skupine, samostojni referenti in drugo), - naloge, ki so posameznim organizacijskim enotam dodeljene, - strukturo del (delovnih mest) v sestavi posameznih organizacijskih enot, - naloge, ki so oblikovane za posamezna dela (delovna mesta) Gradivo, ki ga obravnavamo, je prikazano v obliki organizacijskih shem in računalniških izpisov nalog za posamezne organizacijske enote in dela. Vsi predlogi, o katerih razpravljamo, so rezultat sistemskega metodološkega dela z uporabo avtomatske obdelave podatkov kot tehnike. Vsebina predlogov je plod sodelovanja strokovnih sodelavcev Cinkarne in strokovnih sodelavcev posameznih obravnavanih organizacijskih enot. Sprejet predlog mikro organizacije bo podlaga za analizo dela. Analiza dela bo osnova za razvid del, kjer bomo glede na strukturo določili pogoje, ki jih mora imeti delavec za izobraževanje nalog v okviru dela, ki ga bo opravljal. V razvidu del bomo za vsako delo določili tudi delovne razmere v katerih se naloge izvajajo. Razvid del bomo sprejeli v naslednji fazi kot pravilnik s prilogami po vseh vrstah del v okviru tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Sprejetemu pravilniku o razvidu del bo sledila izdelava ali dopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov, najprej kot predviden prispevek (analitična ocena) in nato kot dejanski prispevek (delitev po rezultatih). Sistem delitve osebnih dohodkov bomo uveljavili s sprejemom sporazuma o skupnih osnovah in pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. S postopnim sprejemanjem vseh orga-nizacijsko-kadrovskih in delitvenih samoupravnih splošnih aktov prehajamo v urejeno organizacijo. Za zagotovitev izgradnje celotnega sistema nas v naslednjih letih čaka še izgradnja in uveljavitev informacijskega sistema za upravljalne in izvajalne ravni z uporabo avtomatske obdelave podatkov, oblikovanje organizacijskih podatkov z dokumentacijo pri zahtevnejših nalogah (priprava proizvodnje, kontrole kakovosti, razvojno delo, sistem naročanja in drugo) in uveljavitev odnosov pri pridobivanju in sprejemanju dohodka, ki morajo skladno s cilji delovne organizacije zagotoviti posameznim tozdom dohodek glede na dejansko vloženo živo in minulo delo. Vseh naslednjih aktivnosti na tem mestu ne moremo navajati, bistveno pa je spoznanje, ki je v Cinkarni prodrlo, da je urejena organizacija eden od temeljnih dejavnikov naših nadaljnih učinkov. Pričakujemo ustvarjalno razpravo in skorajšnji sprejem mikro organizacije, da bomo lahko nadaljevali z delom na naslednjih nalogah. Martin Grum, dipl. oec. Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana Kje se je lani zatikalo v nabavi in prodaji! S prehodom na novo organizacijo, je vpliv organizacijskih sprememb prišel najbolj do izraza prav na komercialnem področju, kjer je prišlo tudi do najradikalnejših sprememb v poenotenju poslovne politike znotraj Cinkarne in pri nastopu na domačem in tujem trgu. Kljub temu, da je delovna enota Marketing začela delovati praktično šele v drugi polovici lanskega leta, smo uspeli doseči zelo ugodne proizvodne in poslovne rezultate pri realizaciji prodaje na domačem trgu, še zlasti pa pri izvozu ob zelo neugodnih in zaostrenih pogojih gospodarjenja. Rezultati prav gotovo ne bi bili takšni, če bi nadaljevali s starim načinom dela, ki ni omogočal učinkovitega nastopa Cinkarne na domačem in tujem tržišču. Seveda s tem ne trdimo, da smo v celoti uspeli razrešiti vse nastale probleme, povezane z uveljavljanjem nove organizacije na področju komerciale, niti, da smo že uspeli izkoristiti vse možnosti, ki so nam dane s prehodom na novo organizacijo dela. V letošnjem letu, ko so pogoji gospodarjenja še bolj zaostreni kot doslej, moramo organizacijo znotraj naše službe še bolj izpopolniti s povezovanjem s tozdi ter ostalimi službami v Cinkarni, da bi lahko zadržali nivo doseženih rezultatov iz preteklega leta. V letu 1981 smo se srečevali s številnimi problemi, zlasti pri priskrbi potrebnih surovin in repromaterialov z domačega trga in iz uvoza. Kratek povzetek problematike po posameznih oddelkih delovne enote Marketing, ki so ga pripravili posamezni vodje prodajnih programov in priskrbe, je le delna predstavitev problemov, s katerimi se soočamo. ORGANIZACIJA PRISKRBE IN PROBLEMATIKA NABAVE Del delovne enote Marketing je tudi priskrba, to je služba, ki zagotavlja surovine, embalažo, repromaterial in rezervne dele, skratka vse, kar je potrebno za nemoteno delo proizvodnje in vseh spremljajočih obratov. Priskrba zajema domačo nabavo in uvoz. Organizacijsko je nabava razdeljena na tri področja: 1. Nabava surovin za vse tozde, je organizirana tako, da so združene posamezne surovine oziroma dobavitelji, ne glede na koristnika. 2. Nabava embalaže, nabavlja vso potrebno embalažo. 3. Tehnična nabava pokriva področje nabave repormateriala, rezervnih delov, nabavo osnovnih sredstev in naročanje uslug. Probleme s katerimi se srečujemo, lahko razdelimo v tri skupine: - Nedokončana reorganizacija Cinkarne v celoti. Zizdvojitvijokomercial iz tozdov, v skupno delovno enoto Marketing, je nastal problem povezanosti - proizvodnja - nabava - prodaja, zaradi neizdelanih organizacijskih predpisov. V proizvodnji še vedno niso zaživele priprave dela, ki so nujno potrebne za nemoteno delo, še bolj pa za pravočasno koordinacijo proizvodnje in nabave pri naročanju surovin. Zaradi tega prihaja v nekaterih tozdih do nepravočasnega naročanja potrebnih surovin. Ne trdimo, da je to edini vzrok pomanjkanju posameznih surovin, menimo pa, da bi posamezne probleme lažje reševali ali pa do njih sploh ne bi prišlo, če bi bila dogovorjena in sprejeta organizacija Cinkarne izpeljana do kraja - Pomanjkanje surovin, embalaže in repromaterialov na domačem trgu. Zaradi znanih gospodarskih težav na jugoslovanskem trgu kronično primanjkujejo posamezne surovine, ki so jih proizvajalci primorani izvažati, na drugi strani pa je občuten primanjkljaj surovin, ki smo jih pred tem uvažali. - Pomanjkanje posameznih surovin iz uvoza. Nerealen plan izvoza za leto 1981 in neaktivnost v izvoznih poslih v prvem polletju nam krojita usodo uvoza v letošnjem letu. Zaradi nedoseženega izvoza imamo bistveno omejeno kvoto dovoljenega uvoza, kar pa se odraža na zmanjšani proizvodnji nekaterih obratov. Ključni problem, s katerim se Cinkarna srečuje v zadnjih letih, je pomanjkanje cinka in ostalih barvnih kovin. Domači proizvajalci cinka ne pokrivajo potreb po tej kovini, ki pa jo kljub temu še izvažajo, zaradi pokrivanja svojih izvoznih obvez oziroma zagotavljanja uvoza. V zadnjih letih so proizvajalci cinka razvili lastne predelovalne kapacitete in s tem bistveno zmanjšali dobave cinka klasičnim predelovalcem kot je Cinkarna. Republika Slovenija in vodstvo Cinkarne se zavedata, da je cink ena od strateških surovin, zato je dosežen dogovor o sovlaganju v rudnik Toranica v SR Makedoniji, ki zagotavlja dolgoročno oskrbo s cinkovim koncentratom in s tem vsaj delne potrebne količine cinka. Zaradi pomanjkanja cinka je v letih 1980 do 1981 prišlo do težav v proizvodnji, vendar le v manjših obratih (žica, čašice), zmanjšala pa se je tudi proizvodnja cinkovih legur in anod. Pri ostalih izdelkih so predvsem problematične uvozne komponente, kot so topila, pigmenti, kemikalije zaradi česar beležimo nižjo proizvodnjo v nekaterih tozdih. Posebno poglavje so neurejene nabavne cene. Neurejena politika cen, skrivanje neproduktivnosti za samoupravnimi sporazumi za formiranje cen, zahteve po sovlaganju, kot tudi devizna soudeležba, je ustvarilo nered na jugoslovanskem trgu, ki bi ga bilo nujno potrebno razrešiti z enotnimi ekonomskimi ukrepi. Kljub navedenim problemom smo z združitvijo komercial v delovni enoti Marketing dosegli enoten nastop pri nabavi surovin, povezavo kompletnega proizvodnega programa Cinkarne z nabavo, kar je razvidno predvsem iz gospodarskih rezultatov, ki jih beležimo v letošnjem letu in tudi določene premike v boljšem zagotavljanju surovin. PRODAJA KEMIJSKEGA PROGRAMA Organska barvila in tekstilna pomožna sredstva Letni plan 650 ton, vrednostno okoli 130,000.000,00 din smo do konca leta količinsko dosegli, vrednostno pa nekoliko manj. Plasirali smo nekaj več cenejših barvil, v škodo dražjih. Smernice proizvodnje in prodaje je, v- tjTavnem narekovala devizna sitiračfja. Vedno večji interes za domače proizvode nismo mogli zadovoljiti z našimi uvozninS možnostmi. Lani pomladi smo z našimi številnimi kupci začeli sodelovati na osnovi delnega združevanja deviz. Poslovanje je le težko steklo, predvsem od jeseni naprej pa je s strani kupcev vedno večji odziv. Z rezultati takšnega poslovanja smo zadovoljni, saj imamo ogromno neizdo-bavljenih naročil. Lani aprila smo uveljavili nove cenike. Z ozirom na splošne podražitve in povečanje kurza tujih valut v zadnjih mesecih, je nekaj skupin barvil že na meji rentabilnosti in je takoj potrebno pristopiti k izdelavi zahtevka za spremembo cen. Žveplena kislina Vse kaže, da je bila lanska prodaja in s tem tudi proizvodnja, rekordna. Ob planu 135.000 ton, je bila že konec novembra dosežena prodaja skoraj 131.000 ton. Vrednostno kaže dosedanja realizacija še ugodnejši rezultat, k čemur je prispevala seveda tudi aprilska podražitev kisline. Po planu je bila dobra polovica žveplene kisline predvidena za tozd Ti02. Ta odnos titanovega dioksida napram zunanjim kupcem bo tudi obveljal. Žal ob takšnih internih potrebah, primanjkuje kisline za ostale kupce, s katerimi so bile sklenjene letne pogodbe za skupaj 77.000 ton. Urgence dobav in poizkusi kupcev da pridejo do blaga po stranpoteh, so zato vsakdanji pojav. Problem oskrbe zunanjih kupcev s kislino povečuje še premajhen vozni park, (tri avtocisterne, 32 železniških cistern) pri čemer jih je zaradi dotrajanosti in dolgotrainih revizij v prometu samo 21. Zanimanje za kislino je tudi letošnje leto veliko, saj je že zdaj seštevek prijavljenih količin zunanjih kupcev skoraj 126.000 ton, k čemer je treba dodati še potrebe interne prodaje, okoli 75.000 ton. Piritni ogorki Pri tem vzporednem proizvodu bo predvidoma prodana le dobra tretjina (plan 20.000 ton). Vzrok so tehnološke težave pri uporabi, zaradi česar sta v zadnjem času odpadla dva večja kupca ter nerazumno iskanje dinarja več tam, kjer to ni primerno. Slednje je po vsej verjetnosti vzrok, da se v začetku leta nismo »našli« z Železarno Sisak. Izvoz bo verjetno uspel prodati (ob enakem planu 20.000 ton) nekaj več kot dvojno količino (doslej 12.859 ton). Cinkov sulfat Očitno je bil plan tu prenapet, saj bo od planirane količine v najboljšem primeru več kot tretjina izpada (plan 2.500 ton). Zaradi preoptimističnega planiranja cen, bo realizacija verjetno še nekoliko manjša. Vzrok v izpadu je v podaljšanem remontu, pogostih okvarah, v zimskem času slabi pari in v tem, da se ob pritisku za čim večjo proizvodnjo litopona, na cinkov sulfat gleda omalovažujoče. Modra galica Zaradi pomanjkanja bakra nismo proizvajali modre galice (plan 500 ton). Cuprablau Z Proizvod je zelo konjukturen že celo desetletje, pri čemer pa naše proizvodne količine v »najboljših« letih dosegajo okoli 600 do 700 ton. Pri tem je že nekaj let zapored plan 800 ton. Tega blaga na tržišču redno primanjkuje, predvsem v sezoni (februar - junij). Poleg ozkega grla proizvodnje (sušilnica, o razširitvi katere govorimo že nekaj let) je predvsem letos treba v opravičilo nedoseganja plana dodati kronično pomanjkanje bakra. V planu je bila upoštevana tudi ugodnejša cena kot smo jo dosegli med letom, zaradi česar vrednostno pričakujemo neugodnejši odnos v primerjavi s količinskim. Zelena galica V prvi polovici lanskega leta nam je tega blaga čestokrat primanjkovalo, ni bilo ljudi za pakiranje problemi so bili tudi v internem transportu. Prodaja zelene galice pa bi se še lahko povečala ob primerni strokovno tehnični pospeševalni službi. Ob aktivnejši prodaji bi se tega blaga prodalo več. Predvidoma bo plan (2.000 ton) dosežen količinsko približno z 90 procenti, vrednostno pa tudi za dobrih 10 procentov manj. Flovit Že z nekajletnim konstantnim planom 120 m3, smo se v letu 1981 po vsej verjetnosti najbolj približali z okoli 80 procenti planirane količine Letos Flovita ni nikoli primanjkovalo, toda v tovrstni konkurenci smo premalo aktivni. Res pa je, da je naš program gnojil ozek, oziroma pravzaprav niti ne moremo govoriti o programu, ter zato večjega uspeha tudi ne moremo pričakovati. Humovit komplex Ob izboljšani kvaliteti (po dodatkih Humovitu plus, smo prešli na Humovit komplex) smo imeli v plasmaju tega blaga letos ponovno dobre možnosti navkljub neugodnim kupoprodajnim pogojem (znatno višja cena v odnosu na Humovit plus, pariteta). Žal nas je tu prizadela omejitev v uvozu šote. Spomladi je bilo uvoženo le nekaj madžarske šote, medtem ko nam je ruske šote zmanjkalo že marca. Humovit V in P kompleks smo zaradi tega povsem prenehali izdelovati, toda tudi pri ostalih šota iz Bosanskega Grahova glede kvalitete ni ustrezna zamenjava. Skoda, saj je pri tem izdelku 42 % pokritje planirane količine konec novembra predstavljalo v vrednostni realizaciji plana 79 %. Hygromull Je edini proizvod, pri katerem je presežen sicer simbolični plan 132 m3 in to kar za desetkrat. Ob planiranju smo predvideli večjo količino le za lastno uporabo (mešanje s Humoviti komplex) in le manjši del za široko prodajo predvsem v obliki dražjih palic in ploščic. Nasprotno pa so kupci prevzeli večje količine blaga, pakiranega v cenejši obliki, zaradi česar bo vrednostni plan nekoliko slabši. Za razširitev prodaje bo potrebno tržišče še intenzivneje obdelati v obliki demonstracij in predavanj kupcem ter z morebitno povečano reklamo. Titanov dioksid Za letošnje leto smo planirali 9.800 ton prodaje titanovega dioksida vseh tipov na domačem trgu, 10.000 ton izvoza v DDR ter 200 ton izvoza za konvertibilno področje. Do konca meseca novembra je bilo glede na gornji plan realizirano naslednje: prodaja na domačem trgu 8.868 ton izvoz v DDR 9.915 ton ter izvoz na konvertibilni trg 1.096 ton, kar znese skupaj 19.879 ton prodaje. Iz tega sledi, da je bil plan izvoza v DDR v 11 mesecih prekoračen za 85 ton, konvertibilni izvoz pa za 896 ton. Ker je vse leto proizvodnja titanovega dioksida potekala zelo dobro, brez večjih zastojev in bo plan prekoračen celo za okoli 1700 ton, bomo lahko izvozne obveznosti v glavnem realizirali, vendar na račun domačega trga, kjer bo izpad ob koncu leta približno 1.000 ton. V prvem polletju lanskega leta je prodaja potekala brez zastojev, težave so se pričele predvsem v drugem polletju. Povečan je bil izvoz v DDR za 1.500 ton, kar je kljub rekordni proizvodnji bilo nemogoče nadoknaditi, da se ne bi občutila pomanjkljiva oskrba domačega trga. Zaradi povečanega izvoza na račun domače prodaje, smo domačim kupcem zmanjšali dobave na minimum. Odjemalce smo seznanili s težavami, ki jih imamo in z nekaterimi smo se dogovorili za združevanje deviznih sredstev. V primeru, da nam je kupec nudil uvozne surovine, ali domače surovine, ki jih nismo mogli dobiti po redni poti, smo mu v protivrednosti odpremili titanov dioksid. V mesecu decembru planiramo maksimalno 400 ton prodaje doma, tako da bo izpad ob koncu leta precejšen. Cinkovo belilo Plan proizvodnje cinkovega belila je bil v lanskem letu 5.500 ton. Od tega je bil plan prodaje na domačem trgu 4.000 ton, izvozni plan pa 1.500 ton. Plan izvoza je dosežen, medtem ko je izpad prodaje na domačem trgu 24 %. Proizvodnja je bila zmanjšana predvsem zaradi pomanjkanja surovin, tako, da obrat za proizvodnjo belila ni obratoval s polno zmogljivostjo. Potrebe po cinkovem belilu so bile izredno velike, zaradi izpada le-tega je prišlo tudi do zastojev v proizvodnji pri nekaterih kupcih. Litopon Plan proizvodnje litopona je bil v lanskem letu 5.500 ton. Od tega je bil plan prodaje na domačem trgu 4.000, in izvozni plan 1.500 ton. V obratu litopona je proizvodnja potekala normalno, kljub mesec dni trajajočemu remontu. Tudi prodaja na domačem trgu se je odvijala brez večjih problemov. V enajstih mesecih je plan dosežen z 92 %. PRODAJA METALURŠKO-GRADBENEGA IN ZAŠČITNO ANTIKOROZIVNEGA PROGRAMA Doseženi finančni rezultati v minulem letu so bili v veliki meri odraz uspešne prodaje, boljše prodajne politike, prestrukturiranja na prodajo bolj rentabilnih izdelkov ter usmeritev prodaje na bolj frekventna tržišča. Pri prodaji je bila dana posebna pozornost pravilni selekciji kupcev, s ciljem, da se doseže boljša likvidnost, večje združevanje sredstev, ter skupna marketinška obdelava enotnega jugoslovanskega trga. Zahvaljujoč takšni politiki nove organizacije delovne enote Marketing so doseženi rezultati boljši od planiranih in boljši od doseženih v letu 1980 za obdobje januar-september 1981. V metalurškem programu so poslovni uspehi za obdobje januar-september uspešnejši, tako da je celotni prihodek dosežen s 163 procenti, dohodek s 151 procenti. Neto akumulacija je dosežena z indeksom 212 procentov, kar je zelo vzpodbudno. Doseženi poslovni rezultati iz prodajnega programa tozda Kemija Mozirje so zelo ugodni, kljub mnogim problemom v proizvodnji in plasmaju, ter pomanjkanju nekaterih osnovnih surovin in repromate-riala. Celotni prihodek je dosežen s 186 procenti, dohodek z 230, čisti dohodek z 218, ostanek čistega dohodka z 279 in neto akumulacija z 285 procenti. Kljub temu, da so rezultati ugodni, smo se srečevali s perečimi problemi. Iz navedenih indeksov je razvidno, da je dohodek hitreje naraščal od celotnega dohodka. Pozitivno je, da je pri vseh prodajnih programih naraščal ostanek dohodka za sklade in so tako ustvarjena znatna sredstva neto akumulacije. V letošnjem letu nas čakajo še večji problemi pri prodaji izdelkov. Ena od osnovnih nalog poleg izvoza je, združevanje deviznih sredstev z našimi kupci za uvoz prepotrebnih surovin in reproma terialov. Ne glede na to, da so izdelki metalurškega programa trenutno na domačem trgu konjukturni zaradi splošnega pomanjkanja barvnih kovin in cinka, se srečujemo z nelojalno konkurenco s strani proizvajalcev cinka. Izpad proizvodnje in prodaje gradbenih lepil se pojavlja zaradi uvoznih surovin in občasnega pomanjkanja nekaterih domačih surovin ter majhnih skladiščnih prostorov za sprejem osnovnih surovin. Prodaja nekaterih premazov je zmanjšana zaradi pomanjkanja nekaterih uvoznih surovin, posebej v drugem polletju. Izpad prodaje je precej nadomeščen s korocinkom. Prodaja tega programa je ena največjih v zadnjih petih letih, ne glede na težave s surovinami, proizvodnjo itd. Zastoji v proizvodnji Prodaja mineralnih barv, narašča. Izpad proizvodnje barvita v lastnem obratu zaradi nove investicije v Mozirju je nadomeščen zelo uspešno z poslovno -tehničnim sodelovanjem z JUB-om, Dol pri Ljubljani. Pri premazih se nam obeta možnost večjega izvoza v letošnjem letu, podobno kot pri lepilih. Prodaja izdelkov iz programa Veflona stalni narašča, kar se pozitivno odraža pri coseganju poslovnih rezultatov. Prodaja bi bila še večja, žal pa so problemi z uvozom osnovnih surovin podobni, kot v drugih programih. Večji problemi so pri prodaji gumarskih, repcoat in galvanskih uslug. Prodaja gumarskih uslug in repcoata se je v drugem polletju lani precej izboljšala. Pri prodaji galvanskih uslug, pa še vedno nismo mogli razprodati proste kapacitete, predvsem zaradi obstoja velikega števila privatnih galvan. V prodaji izdelkov veflona so neizkoriščene možnosti združevanja deviznih sredstev z našimi kupci za uvoz osnovnih surovin. PRODAJA GRAFIČNEGA PROGRAMA Med proizvodi Cinkarne so izdelki, ki jih proizvaja tozd Grafika za potrebe tiskarn širom Jugoslavije in so na splošno zelo pomembni, saj si v današnjem času ne moremo zamisliti, da bi ostali brez glasil javnega obveščanja, brez knjig in podobno. Zato smo se vse leto spopadali s precejšnjimi težavami, da bi zadostili potrebe porabnikov naših proizvodov. Največji problem je bil pri prodaji barv, zaradi pomanjkanja deviz, saj je repro-material iz uvoza udeležen z 20-80 procenti vrednosti izdelka. Kasneje so se težave še stopnjevale, saj se je zaradi ponovnih rekstrikcij uvoza proizvodnja barv skoraj ustavila. Velike težave smo imeli vse leto ob pomanjkanju mikrocin-kovih plošč, medtem ko pri proizvodnji kemolit plošč ni bilo tako občutnih težav, razen občasnega pomanjkanja negativnih plošč, še do danes namreč ni zadovoljivo rešena proizvodnja teh plošč na liniji oslojevanja. Treba je poudariti, da smo z akcijo zbiranja odpadnih kemolit in mikrocink plošč pri naših kupcih pripomogli k boljši oskrbi repromaterialov za izdelavo tiskarskih plošč, čeprav smo se že v začetku leta dogovarjali z našimi kupci o sodelovanju pri uvozu surovin, so bili redki, ki so ta dogovor realizirali. Kriza pri nabavi repromateriala se je stopnjevala in s stalnimi urgencami pri kupcih smo občasno uspeli pri nabavi repromateriala iz uvoza. Zaradi navedenih razlogov pa seveda prodaja ni dosegla predvidenega plana. V dosedanjih razgovorih in obljubah naših kupcev za sodelovanje pri uvozu repromateriala, količinsko ne pokrivajo naših proizvodnih kapacitet. Poiskati bo potrebno še druge vire, predvsem misliti na večji izvoz naših proizvodov. Avtorji so vodje posameznih programov Decembra je v tozdu Metalurgija, v obratu cinkovega befila, prišlo do zastoja v proizvodnji. Ena od obeh peči ni delala, ker niso imeli izdelanih retort za pridobivanje cinkovega belila. Po mnenju podpredsednika KPO, tov. Roberta Jedlovčnika, lahko z načrtnim delom nadomestijo izpad proizvodnje v enem letu. Že septembra in oktobra lani so ugotovili, da ni na razpolago dovolj grafita, za izdelavo retort, ker je grafit, ki ga dobavljamo iz uvoza zapadel pod poseben režim za uvoz. Potrebni bi bili posebni napori delavcev Marketinga, da bi pravočasno priskrbeli to surovino. Pomanjkanje deviznih sredstev in nujna priskrba z drugimi surovinami pa je še oteževala dobavo. Primanjkovalo je tudi gline in Samota za izdelavo ene sarže. V keramiki, kjer delajo retorte, so se bali izdelati manj kot eno saržo, ker so vedeli, da so tako izdelane retorte manj kvalitetne, mnogo pa jih je neuporabnih. Tako so se odločili šele takrat, ko je proizvodnja cinkovega belila na eni peči že obstala. Kljub pomanjkanju grafita in gline ter Samota slabše kvalitete, Poskusi v Valjarni, ki bi morala že poskusno obratovati, potekajo v treh smereh: - v preizkušanju opreme z ozirom na funkcionalnost in pomanjkljivosti, - v preverjanju in dopolnjevanju kupljene tehnologije, - v treningu in usposabljanju posadke, ki bo v prihodnje delala na teh napravah. Od septembra 1981 do konca januarja 1982 potekajo poskusi vlivanja in valjanja blokov iz čistega in s svincem legiranega cinka. V nadaljevanju poskusov pa bomo pričeli valjati titan - baker - cinkovo 29. decembra 1981 je bil v Skopju podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo rudnika za svinec in cink »TORANICA« - Kriva Palan-ka, skupaj z rudnikom svinca in topilnico Mežica. Za Cinkarno je sporazum podpisal predsednik KPO, Maks Bastl. dipl. oec. Naša delovna organizacija ima tako zagotovilo, in večjo gotovost oskrbe s cinkom, ki ga danes na domačem trgu močno primanjkuje. SOZD R.M.P.K. »Zletovo Sasa« je prevzela obvezo, da v roku 12 let z začetkom leta 1982 dobavi 72.000 ton cinka. Do izgradnje »Toranice« bodo doba- 2EEEEEEEEEEE POPRAVEK V prejšnji številki glasila Cinkarnar št. 10 smo pri korekturi pomotoma spregledali napako na zadnji strani v naslovu Občni zbor Planinskega društva. Pravilno je »Občni zbor planinske sekcije«. Za napako se opravičujemo. so bolj improvizirali polovico sarže za približno 150 retort. Vzroki zastoja so torej na eni strani nerealiziran uvoz grafita, kvalitetne gline in šamota in tradicionalizem na drugi strani odgovornih delavcev v keramiki, da se niso odločili za izdelavo manjše sarže že prej. Po mnenju tov. Jedlovčnika, opravičila za tak zastoj ni. V bodoče se to ne sme več ponoviti. Celotno vodstvo delovne organizacije se mora prizadevati predvsem za oskrbo z vsemi potrebnimi surovinami, da do takih zastojev ne bo več prišlo. Do zastoja je prišlo tudi v proizvodnji tiskarskih barv v tozdu Grafika, kjer je zaradi omejitev z uvozom surovin vedno več težav. Pred vodstvom DO in TOZD, posebno pa še DE Marketinga, stoji odgovorna naloga zagotovitve ustreznih količin surovin za normalen potek proizvodnje. Pred vodstvom DO in tozd, posebno pa še DE Marketing, stoji odgovorna naloga zagotovitve ustreznih količin surovin za normalen potek proizvodnje. R. J. pločevino. Vse poskuse delamo ob sodelovanju sodelavcev Metalurškega inštituta v Ljubljani. Računamo, da bomo prišli do bistvenih spoznanj že v mesecu aprilu je izjavil podpredsednik KPO, ing. Robert Jedlovčnik, ki je prevzel vso koordinacijo del in odgovornost za pravilen potek poskusnega obratovanja Valjarne! Po uspešno opravljenih poskusih ter pravočasni nabavi ravnalnega stroja, ki stane cca 8 milijonov dinarjev, računamo, da bi stekla normalna proizvodnja najkasneje v mesecu septembru. vili 4.000 ton cinka, potem pa se bo dobava povečala enakomerno letno do dogovorjene količine. Po sporazumu bo Cinkarna združevala 560.281.000 din sredstev, skupaj z rudnikom Mežica 1.120.562.000 din, kar pomeni 34 %-no sovlaganje, 66 % sredstev pa bo vložila sama SOZD »Zletovo-Sasa«. Zagotovilo o dobavi cinka za obdobje 12 let je torej rešeno. S tem smo storili velik korak v dogovarjanju in sodelovanju s partnerji v Jugoslaviji, na osnovi skupnega prihodka. M. G. NASMEJMO SE On: »Za rojstni dan ti bom kupil stroj za pranje posode.« Ona: »Niti slučajno ne. Si pozabil, da ti je zdravnik predpisal nekoliko gibanja po jedi.« Poskusno delo v Valjarni se nadaljuje Sporazum o sovlaganju podpisan Razvojna služba registrirana kot razvojna enota Na osnovi izpolnjevanja pogojev, predpisanih z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnosti in želje, da smo najboljše organizacijsko urejeni po določilih, ki jih predpisuje zakon, smo vložili republiškemu komiteju za kulturo in znanost prijavo za vpis v razvid raziskovalnih organizacij našo razvojno službo, organizirano v delovni skupnosti skupnih služb na ravni delovne organizacije, kot raziskovalno enoto. Prijavo smo utemeljili s tem,da obstoja močan razvojni oddelek v naši delovni organizaciji že od leta 1962. Znanje na osnovi lastnega dela pa je prisotno že od samega nastanka delovne organizacije. Žal pa se je koncentriran razvojni sektor ob reorganizaciji delovne organizacije leta 1973 razdelil po tozdih in posameznih področjih, se tudi krajevno razselil in tako je prenehalo tudi vsako strokovno usklajevanje. Nastalo je več strokovnih oddelkov, od katerih so le v tozdu Grafika in tozdu Kemija bili kadrovsko dovolj močno zasedeni, da so opravljali raziskave, katerih izdelki so se takoj koristno uporabljali v razvojni rasti obeh tozdov. Skladno s sanacijskim programom, ki je delovno organizacijo usmerjal na intenzivni razvoj znanja na področju proizvodnje grafičnih repromaterialov, premazov, skratka predelovalne industrije, je v tozdu Grafika nastal CIRG (Center za instruktažo in razvoj grafike), ki je praktično deloval na podobnih osnovah, kot si danes pripravljamo osnove za delo razvojne službe. Na omenjenih področjih smo se tudi najbolj povezovali z drugimi raziskovalnimi organizacijami. Uspešnost lastnega raziskovalnega dela ni bila zadovoljiva, saj smo za razširitve posameznih področij nakupovali licence (za izdelavo tiskarskih barv, za proizvodnjo titanovega dioksida, za izdelavo žele-zooksidnih pigmentov). S svojim raziskovalnim delom doslej še nismo prerasli licencodajalcev. Tudi v bodoče bo še potrebno kupovati licence, vendar moramo biti vsaj toliko organizacijsko in strokovno usposobljeni, da bomo ob prevzemu s patenti zaščitene tehnologije ali know ho-wa enakovredni dajalcu znanja za področje pogodbe. Iz znanega in doslej zbranih podatkov v INDOK centru je razvidno, da so delavci v razvojnih službah zaključili dokaj uspešne in pomembne raziskave. Napaka je bila storjena, da nekatere razvojne naloge s pripadajočimi raziskavami niso bile poro-čane po enotni raziskovalni tehnologiji in tudi ne po JUS, ker tega ni nihče zahteval. Raziskovalci pa so se zadovoljili, s tem,da imajo njihovi izsledki uporabno vrednost in potrditev v proizvodnji. Ob reorganizaciji delovne organizacije, ki se je začela leta 1980 ob pomoči Zavoda za organizacijo poslovanja Ljubljana, in se sedaj zaključuje, smo se odločili, da vse napake, storjene v preteklosti, začnemo odstranjevati in jih nadomeščati z usmeritvami, ki so danes družbenopolitično potrjene. Tako smo vse razdrobljene razvojne službe po tozdih združili v razvojno službo z oddelkom za varstvo okolja delovne O organizacije, organizirano v DSSS, v kateri je tudi vsa laboratorijska dejavnost za potrebe službe za kontrolo kvalitete, za potrebe pospeševanja prodaje delovne enote Marketing ter ostalih služb. S strani kolektivnega poslovodnega organa je podpredsednik za razvoj, investicije in varstvo okolja, odgovoren za usmerjeno in usklajeno delo raziskovalne dejavnosti. Hkrati smo v dolgoročnih razvojnih planih pri analizi razvojnih možnosti začrtali razvojno usmeritev nazaj v bazno industrijo. Z izgradnjo baznih zmogljivosti planiramo usklajen razvoj predelovalne industrije. Prav tako menimo, da bomo z novo organizacijo, ki bo urejena po zakonskih določilih, bolj učinkoviti in nam ne bo več problematična raziskovalna tehnologija s pripadajočo dokumentacijo. Določene prednosti, ki jih bomo z vpisom v razvid tudi pridobili, so v skladu s spremembami v družbenem vzdušju, kjer prevladuje prepričanje, da je razvoj glavna pot napredka skupaj z mobiliziranjem vseh ustvarjalnih zmogljivosti. Lahko bomo upravičeni na sredstva republiške raziskovalne skupnosti in občinske raziskovalne skupnosti. Kot raziskovalna enota bomo oproščeni nekaterih dajatev za fond za nerazvita področja, za energetiko, železniško gospodarstvo itd. Prav tako bomo oproščeni davka za vlaganje v opremo, ki jo bomo rabili za raziskovalno enoto, za raziskovalno delo. Največje rezultate pa načrtujemo na področju nalog ekonomske in ekološke sanacije, kjer smo sedaj večinoma iskali usluge^ enostavnimi naročili pri institucijah in zavodih. Sedaj pa bi bili organizirani in potrjeni, ne samo sposobni, večino nalog razrešiti z lastnimi silami ob enakopravnejših pogojih sodelovanja z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami in inštituti. Iz delovanja raziskovalne enote bodo nedvomno izvirali novi proizvodi in nove tehnologije za potrebe domačega in tujega trga. Tako ima razvojna služba na ravni delovne organizacije edini namen raziskovati za potrebe tozdov, ki te raziskave financirajo, oziroma raziskave širšega pomena (dolgoročni razvoj, ekologija, energetika, zamenjava uvoženih surovin z domačimi) za kar tozdi združujejo sredstva, oziroma za raziskave za tujega naročnika (če so raziskovalne zmogljivosti proste), kjer je financiranje zagotovljeno z dvostranskimi pogodbami. Delavski svet DSSS je na svoji sedmi redni seji, 25. decembra 1981 na predlog KPO sprejel sklep, da se raziskovalna enota razvojne službe delovne organizacije vpiše v razvid. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DSSS in tozdi pa določa naloge in opravila raziskovalne enote, še po poti samoupravnega odločanja, za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju raziskovalne dejavnosti (člen 6). Statut delovne skupnosti skupnih služb v 52. členu določa odločanje o vprašanjih s področja raziskovalne dejavnosti. Na sejah delavskih svetov, kadar se obravnava sprejem razvojnega načrta, letnega programa dela, določanje načel in meril kadrovske politike o raziskovalni dejavnosti in drugih vprašanjih, ko to določajo veljavni predpisi, so prisotni delegati družbene skupnosti in delegati uporabnikov skupščine občine Celje, družbeno političnih organizacij občine Celje, občinske raziskovalne skupnosti Celje, uporabnikov (tozd) v okviru delovne organizacije in uporabnikov izven delovne organizacije. Delegate bomo v kratkem evidentirali in potrdili. S takim delom in (in delo INDOK centra) so rezultati raziskovalnega dela javni. Z aktom o poslovni tajnosti se določijo raziskave ali podatki, ki se zaradi javne varnosti, pravnega varstva posameznih rezultatov raziskovalnega dela, poslovne tajnosti, interesa splošne ljudske obrambe ali iz drugih družbeno upravičenih razlogov ne objavljajo. Načelo javnosti pa se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države. V razpravi je tudi vsebinski program raziskovalnih nalog, ki se začnejo ali končajo v letu 1982, tako, da bo potrjen skupaj z gospodarskim načrtom tozdov in delovne organizacije v januarju 1982, v katerem bo tudi razvidno financiranje. Pripravili smo tudi vsa dokazila za pogoje dela. Tako smo popisali vse raziskovalce, ki so v rednem delovnem razmerju z opisom dosedanje raziskovalne aktivnosti. V INDOK centru pa še obstojajo podrobnejše bibliografije. Popisali smo tudi raziskovalno opremo in prostore. Sestavili smo tudi poročilo o delu INDOK službe. Tik pred koncem leta, 29. decembra 1981 pa smo dobili, kot smo načrtovali, potrdilo o usklajenosti INDOK službe z zakonom o raziskovalni dejavnosti. Tako INDOK služba ni zadržek za vpis v razvid raziskovalnih enot. V pričakovanju, da smo svojo vlogo dovolj utemeljili in obljubili, da bomo manjkajoče zahteve ali popravke v kratkem uresničili, lahko rečemo, da so pogoji za delo razvojne službe pripravljeni in da nas bo republiški komite za kulturo in znanost vpisal v razvid. Dani PODPEČAN USPEŠEN IZVOZ V zadnjem kvartalu lanskega leta beležimo velik porast izvoza naših proizvodov v tujino na konvertibilno področje. Tako so se prizadevanja za povečanje izvoza ob koncu leta obrestovala. Realizirali smo 5.864.000 dolarjev izvoza na konvertibilno področje. V primerjavi z letom poprej, ko smo dosegli le 2.700.000 dolarjev izvoza na to področje, je več kot podvojen. Celoten izvoz Cinkarne v letu 1981 znaša 24.929.000 dolarjev. Prizadevanja v tej smeri pa ne smejo biti zaključena, kajti računati moramo, da bomo tudi v letošnjem letu dosegli take ali še boljše rezultate. Seveda pa si moramo hkrati prizadevati, da to ne bo občutilo domače tržišče. M. G. Naš pogovor Kje so vzroki za neaktivnost mladih Tokrat smo za rubriko Naš pogovor izbrali tovariša Silva RAMŠAKA, novo -izvoljenegakoordinatorja mladine Cinkarne, ki vam ga želimo podrobneje predstaviti. Silvo Ramšak je tehnik v razvojni službi. V Cinkarni je zaposlen že peto leto, pred tem pa je bil naš štipendist. Star je 24 let, član zveze komunistov, je od 1975. leta. Pred organizacijskimi spremembami je delal v tozdu Grafika, kjer je bil tudi predsednik osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Sedaj pa je referent za kulturno dejavnost v ZSMS, delegat delavskega sveta delovne skupnosti in podpredsednik jamarskega kluba Črni galeb v Preboldu. Za pogovor smo izbrali problem neaktivnosti mladih, ki se neradi vključujejo vdelo pri mladini. CINKARNAR: Kje so po vašem mnenju vzroki za nezainteresiranost mladih delavcev za dejavnost v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine? RAMŠAK: V osnovni in srednji šoli je mlad človek še zainteresiran za delo v mladinski organizaciji. V višjih in visokih šolah pa so že manj aktivni. V delovnih organizacijah pa so polni izgovorov, češ, da so vezani na prevoze iz dela in da imajo družinske obveznosti. Nekateri pa se nočejo vključevati. Drugi mladi so vključeni v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, kjer delajo bodisi dobro ali slabo, toda delo v mladini jih ne zanima. Mogoče so tudi preveč obremenjeni s temi funkcijami. CINKARNAR: V naši delovni organizaciji imamo kar 600 mladih delavcev, kar ni malo. Imamo štiri osnovne organizacije ZSM po tozdih. Mrtvilo v delu zveze komunistov in sindikatov najbrž ne vpliva na nedelo mladih, saj mladinska organizacija lahko dela sama. Ali bi morali te vzroke iskati v premalo konkretnih programih dela osnovnih organizacij ZSM? RAMŠAK: Programe vedno sprejemamo enoglasno, brez pripomb. Nato pa ni nihče zainteresiran za izvajanje. Vsebina programov je včasih res manj konkretna, vendar nekatere akcije ne moreš predvideti. Za šport in kulturo se že zanimajo. Idejnopolitično delo, izobraževanje, to pa že ni več zanimivo. CINKARNAR: Kako si predstavljate, da boste v tej situaciji, ko je mladina precej neaktivna, lahko koordinirali, vodili ter predstavljali mlade v osnovnih organizacijah? RAMŠAK: Najprej je potrebno ustanoviti osnovne organizacije v tistih tozdih, ki jih še nimajo, ter hkrati oživiti tiste, ki so le na papirju. Izvesti moramo tudi anketo za evidenco vseh mladih v Cinkarni, tudi tistih, ki pridejo na novo v delovno organizacijo. Potrebno je, da se med seboj poznamo, ker bomo le tako lahko aktivno delovali. Velik problem je članarina. V Grafiki smo se dogovorili o mesečni članarini, ki bi jo odtegnili pri osebnem dohodku. Vendar to ni bilo izvršeno, ker bi morali to poenotiti v celotni delovni organizaciji. Nekateri mladinci plačujejo članarino tudi v krajevni skupnosti, dvakratno plačevanje pa ne bi bilo pravično. Predvsem pa bi bilo potrebno dobiti za tako plačilo pismeni pristanek vseh mladincev. Ustanoviti je potrebno klub štipendistov. V decembru je bil ustanovljen klub brigadirjev. Interesi pa so, da bi ustanovili še klub mladih raziskovalcev. Poživiti je potrebno obveščanje mladine tudi preko glasila MCC. CINKARNAR: Tudi predsedstvo Zveze komunistov Cinkarne razmišlja o problemih mladih. Sklicali so sestanek, na katerega so povabili predsednike sindikata KPO, predsednike osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine po tozdih in delovne skupnosti, mentorje mladine, komuniste zadolžene za oživitev delovanja mladine in predstavnike občinske konference ZSMS. Na sestanku so se pogovarjali o stanju in vlogi mladine pri nas, konkretnih oblikah delovanja in pripravljenosti Cinkarne za usmerjeno izobraževanje. S tega sestanka pa več v prihodnji številki. Kadrovska osvežitev v sekretariatih Na pragu novega leta ugotavljamo, da smo uspeli razporediti funkcije tudi v Zvezi komunistov. V lanskih zadnjih mesecih so osnovne organizacije Zveze komunistov imele programsko volilne konference, na katerih so kot običajno ocenili dotedanje delo, sprejeli nove naloge in imenovali novo vodstvo v sekretariate. Zadnja volilna konferenca je bila v skupnih službah, kjer je po novi organizaciji kar 58 komunistov. Tako številna organizacija ne bi mogla uspešno delovati, zato so komunisti sprejeli razdelitev osnovne organizacije v dve, z ozirom na delovno povezanost služb. V svojih poročilih so dotedanji sekretariati ocenili delo osnovnih organizacij zelo kritično in povsod precej negativno. Vzroke mrtvilu v vseh strukturah družbenopolitičnega dela sicer niso iskali, a ugotovili so nekaj dejstev, ki jih je potrebno v bodoče neobhodno odpraviti. Najbolj zaskrbljujoča je neudeležba in nezainteresiranost članstva za skupne pogovore o najvažnejših problemih, ki terjajo tozde ali delovno skupnost. Akcijski program, ki so si ga zadali že pred dvema letoma kot poglaviten način dela, je obvisel v zraku, ponekod pa so ga celo ocenili za premalo konkretnega. Premalo učinkovito so tudi obravnavali probleme v delovni organizaciji, predvsem pa v proizvodnji. Premalo pozornosti je bilo posvečeno izobraževanju komunistov in kadrovski politiki znotraj tozdov in delovne organizacije. Ponekod je prišlo do upravičenih nesoglasij zaradi neinformiranosti komunistov o novi organiziranosti in kadrovanju vodilnih delavcev. Ugotovili so tudi, da tudi delo z mladimi ni zaživelo, kar pogojuje tudi precejšnjo neaktivnost sarhih komunistov. Kadrovska osvežitev navadno odpravlja zastarele navade in vnaša več drznosti, odločnosti in doslednosti, več želja in možnosti za plemenitenje revolucionarne kontinuitete. Torej lahko vidimo možnosti, da bomo izboljšali našo aktivnost in delo ter s tem ohranili stabilnost socialističnega samoupravnega razvoja. čeprav so sprejeti novi programi osnov- nih organizacij še vedno precej togi, premalo konkretni in enolični, moramo delati več, bolje in predvsem odgovorneje. Želja vseh komunistov ob zaključku volilne konference je bila ena, živeti po možnosti, in ne željah, ter ne omagati pred ovirami. Urednica jtt| \ * ' * ; ____ Bojan Horvat, sekretar OOZK DSSS II. je zaposlen v naši delovni organizaciji od leta 1951. Sedaj opravlja dela in naloge vodje Uvoza. Član Zveze komunistov je postal leta 1950. Jože Hernaus, sekretar OOZK tozd Grafika, tehnolog v tiskarni, zaposlen v Cinkarni deset let. Član Zveze komunistov je od leta 1976. O Edi Beriša, sekretar OOZK tozd Kemija Celje, se je ponovno zaposlil v Cinkarni leta 1981, kot vodja oddelka v proizvodnji modrega bakra; pred tem je že delal v naši delovni organizaciji 10 let. Član Zveze komunistov je od leta 1959. Marjan Kolar, sekretar OOZK tozd Vzdrževanje, vodja proizvodnje in distribucije plina, zaposlen v Cinkarni od 1969. V Zvezo komunistov je bil sprejet 1967. Dani Perčič, sekretar OOZK DSSS I. je združil delo v Cinkarni leta 1976, sedaj opravlja dela in naloge vodje kadrovske službe. Član Zveze komunistov je od leta 1958. Mirko Polutnik, sekretar OOZK tozd Transport, vodja kontrole vozil, se je zaposlil v naši delovni organizaciji leta 1975. V Zvezo komunistov je bil sprejet leta 1976. Viktor Vervega, sekretar OOZK tozd Veflon, opravlja dela in naloge v operativni pripravi proizvodnje, zaposlen v Cinkarni od leta 1964. Član Zveze komunistov je postal leta 1975. Dragoljub Barbulovič, sekretar OOZK tozd Titanov dioksid je združil delo v Cinkarni leta 1969, sedaj opravlja dela in naloge operativnega vodje priprave proizvodnje. V Zvezo komunistov so ga sprejeli leta 1967. Jože Farčnlk sekretar OOZK tozd Metalurgija, opravlja dela in naloge obratovo-dje pražarne (erosulfata in kisline; v Cinkarni se je zaposlil 1965 leta. V Zvezo komunistov je bil sprejet 1963. ČESTITAMO tovarišici Metodi KASTELIC, za uspešni zaključek visoke tehniške šole v Mariboru, kjer si je 16. 12. 1981 pridobila naziv diplomirani inženir kemijske tehnologije. Na delovnem mestu ji želimo mnogo uspehov. ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA Različna mnenja in zelje Prehrani v naši delovni organizaciji smo že večkrat namenili nekaj besed, vendar spričo kritik na vsakem koraku, še premalo. Zato smo tokrat opravili kratko anketo v novi razdeljevalnici in kuhinji v starem delu. Anketirance smo vprašali samo eno: »Kako ste zadovoljni s prehrano na delu?« Iz njihovih odgovorov smo lahko razbrali, kje smo na tem področju in kaj moramo še storiti, da bi uresničili vsaj tisto kar je mogoče. Franc Malec, obratni skladiščnik iz Titanovega dioksida, star 50 let; »Mnenja sem, da je obrok premajhen, saj se s tako količino ne morem do sitega najesti. Jedi niso kvalitetne, zdijo se poceni, saj je na jedilniku pretežno zelje in repa. Vrste so dolge. Delavci iz titana porabimo za malico več kot pol ure časa. čeprav prejšnji bife na titanu ni bil najboljši, je bil pri roki.« Ivan Pohole, vodja priprave dela v tiskarni, star 37 let: »Potrebno bi bilo obdržati topli obrok res topel do enajste ure. Premalo je pestrosti v sestavi jedilnika. Prostori pa so odlični, to smo potrebovali. Moti me, da je prepovedano kajenje, saj ob kavici kadilci ne morejo brez cigarete. Pri hladni malici je slabše, ker so salame včasih pokvarjene. Zraven salam in kruha bi morali deliti tudi sir, kumarice in druge dodatke«. Slavko Cankar, vodja proizvodnje tozda Titanov dioksid, star 32 let: »Pri nas je narava procesa proizvodnje taka, da se delo ne more prekiniti. Zato delavci hodijo na malico posamezno. Največje težave so v popoldanski in nočni izmeni, sobotah in nedeljah, ko dela manj delavcev. Potrebno je, da so nenehno prisotni na delu zaradi možnosti okvar. Razdeljevalnica je precej oddaljena. Prej ni bilo težav, kerjeobrato-vodja takoj našel delavca v proizvodni hali. Nerodno je tudi naročanje malic za naslednji dan, zaradi prostih dni delavcev na izmenah. Tudi jaz ne jem vedno, ker dostikrat ne utegnem priti. Če bi imeli samo toplo malico in več izbire, ne bi bilo treba naročati naprej. Ljudje še nismo navajeni na redno toplo prehrano dopoldan, posebno delavci v dopoldanski izmeni. Najhuje je za vozače, ki resnično potrebujejo topli obrok. V nočni izmeni so težave, ker vozači ne morejo dobiti ob 6 uri zjutraj sendvič, ki jim bi prišel prav za še dolgo pot do doma. Navadno delajo tako, da enega delavca pošljejo po več hladnih malic hkrati, da delavci to pojejo na delovnem mestu, saj drugače porabijo dosti časa, pa še vrste so. Naša malica Ura osem že zvoni, v kuhinjo se nam mudi. Kaj bo? To je še uganka! Vsak dan kakšna jed jim manjka. Na jedilnem listu je, ko pa vprašaš-to pa ne, niso tega pripeljali, na seznam pa so le dali. Pasulj se na miz hladi, le fižolčka videt ni, tu pa tam le priplava, to ti malica je prava! Za suho mal’co dve stvari, krajnska al salama se dobi -drugega pa skoraj ni -kdo za tak sistem skrbi? Debeluhov zdaj ne bo, hujšat da se prav lepo. Nihče več se ne jezi, ker vsak za linijo skrbi! Ugotavljam, da je premalo tistih, ki jedo toplo malico. Ni sicer tako slaba, lahko pa bi bila boljša. Dalo bi se izboljšati tudi hladni obrok, saj bi salame lahko dobili narezane in odtehtane na krožniku, poleg pa na primer kislih kumaric, francoske solate... Priprava ne bi bila zahtevnejša in dražja. Veliko se je govorilo o večji kulturi samopostrežnega prehranjevanja. Nikjer še nisem videl, da vse pustijo na mizi ali pa da mečejo na tla. Drugod imajo odlagalne pulte. Niti košov za smeti ni videti. Mize za katerimi sedimo, so pogostokrat umazane. Z malo manj delavcev v družbeni prehrani in s pravilno organizacijo, bi se dalo marsikaj izboljšati.« štorom in postrežbo nisem zadovoljna. V stari kuhinji je prostor za jedilnico premajhen. Razdeljuje le ena delavka, zraven pa še pobira bloke, deli žetone in vpisuje datum. Zato so vedno dolge vrste. Hrana ni zmeraj dobra. Največkrat je enolična in premalo kalorična. Danes na primer je za težko malico fižol vsolati.za lahko pa fižol v omaki. Če ne bi morala jesti fižola bi bila torej danes ob malico. Tudi količinsko jo je premalo. Zame je sicer kar'dovolj, ker ves dopoldan sedim v pisarni. Kaj pa fizični delavci, ti se go.tovcrne nasitijo. Za denar, ki ga dajemo",‘bi lahko bila boljša malica. Upam, da bo novo ustanovljeni odbor za prehrano vplival na izboljšanje kvalitete, količine in pestrosti izbire. Naročanje malic za en dan vnaprej je zelo nerodno. Sama imam*aJ