KRAJEVNA KONFERENCA-SZDL K C G 8.maj 1979 NOVICE št. 4 h h £H i—i M H p-i « !=r< ca C.0 >o PM o O nd O Na seji krajevne konference SZDL Kog, dne 26.4.1979 smo med ostalim obravnavali naloge, ki nas čakajo v akciji "Nič nas ne sme presenetiti". Sklenjeno je bilo, da bo nosilec naloge izvršilni odbor KK SZDL Kog in organi za vojaške zadeve pri krajevni skupnosti in SZDL na Kogu. Tov. Luskovič Tonček se je odzval našemu vabilu in napisal naslednji sestavek. Kaj želimo pravzaprav doseči z letošnjo vajo^"Nič nas ne sme presenetiti"? Kaj pravzaprav pomeni splošna ljudska ^ obramba in družbena samozaščita, za katero smo se Jugoslovani zavestno odločili? Vsem nam je jasno, da vojna nevarnost še ni odpravljena. Tisti, ki proizvajajo vse več orožja, ne delajo tega zato, da bi ga metali v staro železo. Orožje se kopici, pri tem pa ni nikdar izključena možnost, da bi kak norec ponovno začel vojno. Hitler ni bil zadnji norec. Pojavil se je v določenem obdobju, to pa ne pomeni, da se takšni norci ne bi mogli vnovič pojaviti. Zato moramo v naši državi jasno vedeti kaj nam je storiti. Krepiti moramo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na ta način, da bo vsak izmed nas vedel, kaj mora storiti v izrednih razmerah ali v neposredni vojni nevarnosti. To pa je mogoče doseči le tako, da se bomo skozi vaje in druge oblike tudi praktično usposabljali - prav vsi, Rdeči križ, lovci, ribiči, učenci, kmetje, delavci. Vsak od nas mera biti pripravljen! Nepripravljenost nas je namreč Jugoslovane že preveč drago stala in tega si ne moremo in ne smemo več privoščiti. XXX Na isti seji krajevne konference SZDL Kog smo obravnavali problematiko o usmerjenem izobraževanju. Sklenili smo predlagati, da se v Ormožu odpre oddelek kovinarske poklicne šole in šole za kmetovalce. Tov. Prapotnik Marija, učiteljica iz Koga je za Novice napisala sledeče: Verjetno ste slišali, da pripravljamo preobrazbo vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. V razpravi je osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Preko Novic bi vas želeli seznaniti le z najbistvenejšimi postavkami* Če boste želeli, posredujte zahtevek izvršilnemu odboru KK SZDL Kog, pa bomo o vprašanjih, ki vas še zanimajo temeljiteje spregovorili. Osniiitekr.'.zakana mam. prinašam spremembe v predšolski -vzgoji, osnovni in srednji šoli ter na univerzi. Za naše najmlajše je.predlog, da bi vstopili v šolo že s 6.1etrm, kar bi ustrezalo zahtevam današnje male--šole .. V osnovni šoli ne bomo.imeli 9, ali lo-letk kot so govorili. Vsak učenec naj bi končal 8-letno šolsko obveznost z dokončanim 8.razredom.. Po končani osnovni šoli bi se vključil v poklicne šole, kjer bi po dveh letih lahko pridobil poklic, ali bi šolanje nadaljeval. Odvisno od uspeha. Največja sprememba je na prehodu srednjih šol. Korenite spremembe bo doživela gimnazija, ki naj ne bi bila več pripravijalnica za univerzo. Prehod med šolami iste stroke bo precej lažji, ker se bo program učne snovi bolje povezoval. Naj navedem primer: Učenec, ki je sedaj dokončal poklicno elektro stroko, je po treh letih poklicne šole želel nadaljevati šolanje n$ srednji šoli. Prestop je lahko naredil, vendar je moral kljub uspehu 3.letnik obiskovati še enkrat. Po novem zakonu: Učenec, ki je po dveh letih poklicnega šolanja elektro stroke začutil veselje do učenja, uvidel je, da bo šolanje zmogel, se bo lahko brez težav vpisal v naslednji letnik. Največja sprememba, ki jo zakon o usmerjenem izobraževanju prinaša, je tesna povezanost študija z združenim delom. Združeno delo bi naj pokazalo potrebe po kadrih, učenci pa naj bi se za ustrezno odločali.. Zato je važna naloga vseh, ki se kakor-koli ukvarjamo z mladimi in govorimo z njimi o poklicnih odločitvah, da jim usmerjamo interese in zbujamo veselje za najrazličnejše poklice, ki jih gospodarstvo rabi. (ker bomo le tako lahko zagotovili bodočim rodo:vom materialno osnovo.) Poznamo poklice, kjer je mnogo preveč izučenege, kadra (šivilje, frizerke, avtomehaniki...), na drugih področjih pa je veliko pomanjkanje (kovinarski, gradbeni, lesarski poklici ...). Zakon o usmerjenem izobraževanju naj bi vstopil v veljavo za šrlsko leto 198o/81, vendar je že ob letošnjem vpisu v sre.lnje šole opaziti nekatere spremembe. V določene šole so sprejeli učence, ki so imeli štipendijo podjetij tiste stroke, če so imeli najmanj pravdober učni uspeh. Najvažnejše, poleg nenehnega zasledovanja potreb, ki ga izkazujejo OZD, pa je učni uspeh. To je še „vedno osnovni faktor za sprejem v. določeno šolo. Nikakor se ne smemo zadovoljevati z mislijo, češ bo pa ostal doma. Dober gospodar na kmetiji more biti vsestransko razgledan, da bo lahko pametno in pravilno gospodaril, zato bi morali vsi naši učenci končati vsaj dvoletne poklicne šole. - 3 - V prihodnji številki Novic bomo spregovorili o štipendiranju naših dijakov. Objavili bi tudi odgovore, v kolikor boste posredovali vprašanja za določeno področje,, XXX Okolje v katerem živimo je stanovanje, dvorišče, so travniki in polja, so gore in gozdovi, so ceste, potoki in reke. Vse to je naše - ljudsko. Po tem kako varujemo in negujemo to okolje se meri naša zavest in kultura. Veseli smo in dobro razpoloženi, ko gledamo urejeno dvorišče, cvetice, čisto okolje, nepoškodovane prometne znake na cestah, zastave na naših domovih ob praznikih in podobno. Še bolj pa smo žalostni - celo užaljeni smo, ko gledamo kako neodgovorno odlagajo nekateri dotrajane predmete okrog svoje hiše ali celo na zemljišče soseda ali koga drugega. Zakaj puščajo gnojnico na cesto ali v obcestne jarke, ko pa smo za to cesto dali toliko svojega in skupnega denarja? Zakaj nekateri kar tako napravijo § luknjo v zidu in nam vsem v sramoto odtakajo svoje o csebne in gospodinjske odpadke? Vaški odbori SZDL in vaški sveti bodo po tem vprašanju morali marsikaj postoriti. Zlasti bo treba določiti > skupna odlagališča za smeti in drugi dotrajani inventar. Osebno bodo morali opozarjati posameznike, ki se ne g trudijo za varstvo okolja. Tudi Novice bodo grajale slabe in hvalile dobre primere reda in čistoče. Divjad je najlepši okras naše prirode. Mi vsi .jo moramo gojiti in varovati. Sedaj je čas razmnoževanja. Pazimo na ptičja gnezda, na gnezda fazanov in jerebic ter na legla zajcey in srn. l\ioben pes in maček ne sme biti izven ožjega dvorišča. Tako bomo ohranili divjad in sebe, saj.so klateči psi in mački največji raznašalci raznih bolezni, predvsem pa stekline, ki je že v Prekmurju. XXX m M co o>o rco «;p-i MM to CO Predsednik skupščine občine Ormož, Mirko Novak, je sklical skupno sejo vseh zborov za dne lo.maja. Volili bodo predsednika in člane predsedstva Slovenije. Poslušali bodo poročilo o delu delegatov iz Slovenije v zveznem zboru. Na dnevnem redu so tudi poročila sodnika za prekrške, postaje milice, javnega tožilca in javnega pravobranilstva. Gradivo za sejo je na razpolago v pisarni krajevnega urada, XXX Vprašamo vse tiste, ki divjajo z motorji po nepreglednih vaških cestah, ki se vozijo z neregistriranimi vozili, ki se vozijo brez vozniških izpitov, če mislijo na podlagi tega obvestila in kritike nehati s svojinunevarnim početjem, ali bo treba poklicati na pomoč organe javne varnosti. XXX «? i-q a & o en o Novice dobivajo počasi svojo želj eno podobo. Dobili smo prispevek krajana, ki ne želi biti imenovan. Piše pesmi in bodice. Imenujmo ga doktor Metla. 0 Kog, oj hrib ti moj Gledam na hrib iz naše vasi, kjer šola in cerkev domača stoji, kjer med nove in lepe gorice zrasle so tudi velike cvetice, ki v aprilu belo, bahato cvetijo, v jeseni pa plavo nam sadje zorijo. 2 ii I Ko gl-edam vse to na hrib, doli, iz naše vasi, veselje in sreča iz mene žari, ponosen in srečen sem iz vsega ¡srca, da prav tu, tudi jaz sem doma. Zelena sukja pa še takšne hlače, išjas v riti, na vrhi kapa, el pa če je vroče - gola glava, pecikl v roki, veka torba, to predsednika je našega poštova, A El Smoleta Drago si je mislo, če bode samo brodo golo nosjo, da te ga namo več spoznali; el pa, da na totem sveti % brez mostočof nade mogo več živeti! "Kak dugo bomo, kaj se zna!" pravi podpredsednik Bolfenka; s svojoj ženoj pa si nemre nikak dober biti, zato, ka Ivica nikdar, nikam, neče iti! Borko Viktor - advokat jako rad oprovla, zato v Ormož štalo sobom nosi, kdo z dneva v den, tam naše zakone poprovla. Borkof Jožek - jegov brat, je predsednik - "kaj gori" pa se zoto nej te čuditi, zake na Vitani pr štaciini, s pivom furt stoji. Tov. Anica - pedagoški vodja šole, se je začela za obstanek te iste brigati, kejko le premore! Ta številka NOVIC je napisana v 300 izvodih.