GORENJ LETO VIII. ŠT'. 44 KRANJ, 25. OKTOBRA 1955 Iz govora tovariša Mihe Marinka ijiidskoprosvetno delo ■ to ni samo dramatika, pelje, muzika, to ie predvsem proces prevzgoje delovnega človeka Titov doni na Jesenicah, kjer je bil izredni kongres ,,Svobod" in prosvetnih društev V začetku svojega govora je tovariš Marinko poudaril, da je kulturno - prosvetno življenje v naših industrijskih središčih precej živahnejše kot na podeželju, predvsem zato, ker so v delavskih središčih precej slabše pozicije nasprotnih vplivov kot na podeželju, kjer imamo opravka z drobnim proizvajalcem, z močnimi vplivi religije in drugimi predsodki. Zato bo treba na podeželju mnogo več vztrajnosti in de- I z red nt i kongres prosvetnih dvuiiev Slovenije M UMI V DEŽJU OB ZVOKIH GODBE NA JESENISKJ POSTAJI Ob prihodu jutranjega vlaka so zvoki godbenikov prodrli skozi zavijanje jesenskega vetra, šum dežja, ki je neusmiljeno padal in utišali hrum na jeseniški železniški postaji. Zadnji delavci v dežnih plaščih so naravnali mlaje in drogove, ki so ponoči zaradi razmočene zemlje ušli iz svojega navpičnega položaja. Nato pa so se porazgubili, razmočene zastave so se ovijale okrog drogov, iz vlaka pa so se usuli delegati izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije. Bežen pogled na marmorne stene nedograjene jeseniške postaje, potem pa skozi drevored, kjer je bilo kljub skrbi mestnih snažilcev na 'debelo kostanjevega listja, proti Titovemu domu. Tisti, ki so bili prvič na Jesenicah, so se zaman ozirali, kje je druga največja železarna v Jugoslaviji in kje bodo njihova očesa zaznala kaj mestnega. Na odseku glavne in skoraj edine jeseniške ulice med postajo in Titovim domom, ni bilo mogoče uzreti ničesar takega, kar so iskale oči. PO DESETIH LETIH, ODKAR SMO OSVOBOJENI... Komaj so utihnili glasovi jeseniških in javorniških pevcev, ki so za začetek zapeli inter-nacionalo, že je povzel besedo Ivan Regent, predsednik glavnega odbora Zveze Svobod. Otvoril je kongres in pozdravil vse delegate, posebno pa Miha Marinka, Vido Tomšič, Ašera Delcona — zastopnika jugoslovanskih prosvetnih društev, Janka Rudolfa, Franca Zvvittra in druge goste, ki so s svojo prisotnostjo poudarili pomembnost izrednega neta Čufarja«' in pozdravili kongres. Delegati so prisluhnili razločnim in prisrčnim besedam pionirke, ki jim je želela plodnega dela in jih prosila, naj izroče pozdrave jeseniških otrok širom po Sloveniji. Pionirček je pozdravil predsednika Ljudske skupščine LRS Miha Marinka. Izročili so šopke in odšli med dolgotrajnim ploskanjem. Tovarišica Vida Tomšičeva med odmorom razgovarja . z delegatom Franc Kimovec: „Treba je več izobraževalnega dela!"j Tovariš Ivan Regent med govorom kongresa. Po sprejetju dnevnega reda in izvolitvi organov kongresa ter sprejetju poslovnika, so stopili v kongresno •dvorano pionirji odreda >To- Vsi delegati so dobili še pred kongresom poročilo Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije v obliki zajetne knjige. V poročilu je temeljito obdelana razvojna pot ljudske prosvete od predvojnih do današnjih dni. O Svobodah pa je govoril Franc Kimovec - Žiga. V prosvetnih društvih je včlanjeno okrog sto tisoč članov. Vsa društva in vse te člane sta združevali doslej Zveza ljudskoprosvetnih društev in Zveza Svobod. 1938. leta so štiri zveze (Vzajemnost in Zveza kmečkih fantov in deklet — pod vodstvom in vplivom KPS, Zveza kulturnih društev in Prosvetna zveza — klerikalna organizacija) združevale nekaj več članov. Zato v tem smislu ni mogoče zabeležiti napredka. Napredek pa je v tem, da daleč prednja-čijo v sedanjih društvih delavci in delovna inteligenca, kar je posledica drugačne družbene strukture prebivalstva. Kot osnovno nalogo je tovariš Kimovec nakazal povečanje števila članov v društvih. Obe zvezi združujeta danes okrog 800 društev (Svobod je okrog 150 in so večinoma v industrijskih krajih in mestih, ljudskoprosvetnih društev na podeželju pa je okrog 450.) Po tem, kako so društva delovala, dobimo naslednjo sliko: na prvem mestu je dramatika, nato je petje in šele na četrtem mestu je izobraževanje. Tovariš Kimovec je na tem mestu navedel drastičen primer: Vseh predavanj je bilo v preteklem obdobju 6% manj, kot jih je 1912. leta organizirala Krekova krščan-sko-socialna zveza. Če upoštevamo, da je v cerkvah letno nad 50.000 pridig, se lahko zavedamo, kakšne naloge čakajo prosvetna društva na tem področju. Če bi priredilo vsako društvo mesečno vsaj eno kvalitetno predavanje, bi to dalo letno deset tisoč predavanj. Prosvetna društva so priredila komaj 33% predavanj s politično in politično-ekonom-sko tematiko. Socialistična dolžnost slehernega društva je, da organizira predavanja, v katerih se bodo seznanjali delovni ljudje z opravljanjem družbenih funkcij,« je .dejal tovariš Kimovec Razni izobraževalni tečaji na podeželju so se razvili v kmečko - gospodarske šole. Vendar bi te šole lahko pou- Nadaljevanje na 2. strani) Svečani sprejem V nedeljo zvečer, ob zaključku kongresa je priredil predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice Maks Dolinar v prostorih hotela »Korotan« nagrajencem na čast svečani sprejem. Na tem sprejemu je številnim nagrajencem podelil nagrade predsednik Zveze Svobod, tovariš Ivan Regent. la, da bomo dosegli zaželene uspehe. Kakršnihkoli oblik dela se bomo pri tem posluževali, naj-važneje je, da z našo dejavnostjo zberemo čim širše množice v okrilje zdravega kulturnega izživljanja, splošne izobrazbe in razvedrila. V našem delu je treba izločati tuje vplive, ki se velikokrat pojavljajo bodisi pod krinko raznih modernizmov, bodisi v oblikah raznih zastarelih tradicionalnih nazorov. Naša industrijska središča morajo postati v kul-turnoprosvetnem delu prevladujoč činitelj, kakor so ti centri odlučujoč činitelj v .naši gospodarski graditvi in v razvijanju naših socialističnih družebnih odnosov. Seveda pa vzgoje in izobrazbe ne smemo deliti na posamezne sektorje, je poudaril tovariš Marinko, marveč je to skrb vseh političnih in množičnih organizacij. Zavedajmo se, da moramo na področju prosvetnega dela angažirati vse zavestne sile, torej vse naše organizacije, da je tu treba vsakodnevno zahtevati in iskati pomoč pri naših političnih organizacijah. Ljudskopro-svetno delo namreč ni samo delo nekaterih osnovnih sekcij prosvetnih društev: .dramatike, petja, muzike, marveč je to izredno važen proces prevzgoje našega delovnega človeka, da bo v čim večji meri znal pojmovati našo družbeno stvarnost, da se bo v čim večji meri zavedal nalog, ki stoje pred skupnostjo in da se bo v čim večji meri sposoben neposredno udejstvovati v celotnem našem družbenem življenju, zlasti v neposredno družbenem in delavskem u-pravljanju. To je izredno važno .torišče, na katerem smo vsi dolžni z dneva v dan vztrajno delati. ZA NASO LASTNO PREVZGOJO V nadaljevanju je tovariš Miha Marinko poudaril, da je seveda nemogoče kjerkoli, bodisi na takem kongresu ali v praktičnem društvenem delovanju, predpisovati neke recepte za delo. Nato pa je govoril o nekaterih negativnih pojavih v našem kulturnem življenju. Tu se pojavljajo različni modernizmi, ki jih pogosto prav težko opredelimo. Zato obstaja nevarnost sekta-šenja, torej odklanjanja vseh takih poizkusov, na drugi strani pa nevarnost tolerance takih pojavov, to je, da dopustimo nemoten razcvet raznih škodljivih izumov pod izgovorom iskanja umetniškega izraza. Pri nas imamo danes opravka s celo vrsto starih nazorov, ki so ustrezali starim družbenim odnosom. To je za nas stvar preteklosti. Danes imamo dosti snovi, dosti pobude, v našem prehodnem obdobju, kjer imajo naši kulturni delavci možnost črpati inspiracije za ustvarjanje novih u-metniških vrednot. Na nas samih lahko dnevno opazujemo, kako se lomijo razni ostanki stare mentalitete in miselnosti. Ogromno imamo posla z nami samimi, z našo lastno prevzgojo. V naši dnevni gospodarski problematiki je n. pr. lokalizem neverjetno razširjen pojav, čeprav je jasno, da pehanje za čim večjim dobičkom nujno prihaja v konflikt z materialnim položajem delovnega človeka, ker tendence čim večjega prisvajanja družbenih sredstev rodijo in morajo roditi pogoje za dvig življenjskih stroškov, do položaja, ko obstoječa plača ne zadošča več za pokritje vseh notreb. Seveda pa so take pobude, je nadaljeval tovariš Marinko, lahko hvaležen material za obdelavo samo za ti- stega kulturnega delavca, ki jih je sposoben dojeti in jim dati pravilno obliko. Poglabljanje v te probleme in pisanje o teh problemih pomeni obenem lastno piščevo preobrazbo. V KULTURI NI OZKIH NACIONALNIH OKVIROV Nato je tovariš Marinko govoril o nevarnosti nacionalnega egoizma v kulturi. Dejal je, da bi bilo škodljivo kakršnokoli naše slovensko kulturno samozadovoljstvo, češ da smo mi kulturni narod itd. To je škodljiv pojav, ki nas nujno ovira v našem napredku. Omejevati se v kulturi na ozke nacionalne okvire in na preteklost bi bilo zelo nevarno. Seveda imamo nedvomno velike kulturne vrednote, ki so nam ostale kot dediščina in ki jih naši delovni ljudje morajo osvojiti. Najsvetlejša tradicija, ki ne sme zbledeti, je naš boj za nacionalno osvoboditev in socialistična revolucija. Vendar imamo danes občutek, kot da se določeni ljudje iz tzv. kulturnih krogov izogibajo in celo sramuje jo tega, kar smo ustvarili v NOB. Delavski razred mora ceniti pozitivno dediščino kulturnega ustvarjanja preteklosti, in to kulturnega ustvarjanja lastnega naroda, vseh jugoslovanskih narodov in narodov vsega sveta. Treba je posredovati našim ljudem vse pozitivne kulturne vrednote, ki jih je dalo doslej človeštvo. Treba je nenehno stremeti naprej, k novemu, naprednemu. To pa zahteva ogromno smotrnega dela v naših kulturnoprosvetnih društvih. .Treba je odkrivati mlade talente in jim omogočiti nadaljnji razvoj, da bi na ta način dobili ljudi, ki bodo postali pionir nove kulture. USTVARITI POGOJE ZA RAST NOVE SOCIALISTIČNE KULTURE Mi komunisti ne moremo po želji že danes spremeniti miselnosti ljudi, kaj šele z ne vem kakšnimi magičnimi sredstvi doseči, da bi naši kulturni delavci ustvarjali že dobrine, ki bi dale vizijo naše izpopolnjene bodoče družbe. To bi bilo nedvomno danes nerealno, to bi bila utopija. V naši dnevni praksi vidimo, kako težko je razvijati socialistične odnose med ljudmi. Vse to pa je neprimerno laže kot pa doseči kulturno preobrazbo in u- voril o izobraževanju. Govoril je o problemu delavske inteligence in pri tem poudaril, da imamo danes še precej težav pri izobraževanju, predvsem visokošolskem, posebna na področju humanističnih ved. Sedaj smo še v položaju, k« se moramo vprašati, komu naj pošljemo delavsko mladino, da jo bo vzgojil. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je naša inteligenca, kot inteligenca podjarmi jenega naroda, kljub vsemu v preteklosti igrala v veliki meri pozitivno vlogo in da so iz njenih vrst izšli ljudje, ki so bili sposobni ustvarjati velika dela marksizma, zato ne smemo tudi v tem pogledu sektašiti. Treba je stvari gledati kompleksno. Zavedati se moramo, da je kulturnoprosv. vzgoja naših ljudi dolžnost nas vseh, političnih organizacij, sindikatov, mladinskih organizacij in raznih društev. ETIČNA VZGOJA DELOVNEGA ČLOVEKA Ko je govoril o nekaterih aktualnih problemih našega gospodarstva in o nalogah s tem v zvezi, je tovariš Miha Marinko dejal, da je zelo hvaležno področje dela naših prosvetnih organizacij, prirejanje raznih tečajev, kjer bi temeljito obravnavali teme iz naše politične ekonomije, kjer bi se našim ljudem prikazovala ce-lokupnost in povezanost raznih vzrokov in posledic, ki s« privedle do takšne situacije, kakršna je danes in kjer bi se govorilo o načinu in merah, kako tako stanje popraviti in preprečiti slične situacije v prihodnje. Tu ne gre samo za preorien-tacijo naše investicijske politike. Tu je treba videti vrsto slabosti, ki so odraz starih gledanj na naše gospodarstvo, kot je n. pr. pehanje za dobičkom. Drug tak pojav, ki ga naš potrošnik zelo živo čuti, je — panika. To paniko ustvarja naš trgovski aparat sam. Potem pa se zgode primeri, ko posamezniki — tisti, ki imajo denar — nakupijo ogromno dotičnega blaga, tisti pa, ki imajo denar samo za sproti, ostanejo brez najnujnejših življenjskih dobrin. Imamo torej neverjetno mnogo problemov, katere moramo resno obravnavati v smislu naše družbene morale, poštenosti do družbe. To je vprašanje etične vzgoje našega človeka in zaostritve Jeseniški pionirji so podarili tovarišu Marinku lep šopek cvetja stvariti vrednote socialistične kulture. To je tudi jasno, saj kulturno ustvarjanje mora nujno slediti šele, ko so se novi odnosi v družbi že razvili in utrdili. Treba je torej ustvariti pogoje za rast nove, socialistične kulture in šele na teh osnovah se lahko učinkovito zoperstavimo škodljivemu vplivu starih tendenc Tovariš Marinko je nato go- kritičnosti proti vsem, ki imajo določene funkcije v našem gospodarskem in družbenem življenju. Na našem podeželju prav tako marsikaj ni prav, čeprav se je treba zavedati, da je delo tu neprimerno težje. Tu se borimo proti parazitskim in špekulantskim nagibom privatnega proizvajalca in strem-(Nadaljevanje na 2. strani) 6619 0R6AHIZACI3A, PROGRAM, DISCIPLINA DELO HI OPERETA! Frane Kimovec: „Treba je več izobraževalnega dela!" Utrinki iz razprave (Nadaljevanje s 1. strani) bave. Skratka, zabave je tre-čevale individualnega kmeta o ba kultivirati.« socialističnem gospodarstvu. Po osvoboditvi smo zgra-Bolj kot na podeželju pa so dili okrog 200 novih kulturnih društva odpovedala pri izo- domov. Vendar so zrasli ti do-braževanju delavcev. K izo- movi predvsem na podeželju. braževanju lahko mnogo pri- Premalo pa je bilo skrbi za jal, da bo tam doli treba najti pomorejo knjižnice. Na tem domove v industrijskih sre- boljši stik med prosvetnimi področju smo na boljšem, kot diščih. oblastmi in delavci na vaseh, pred vojno. V splošni oceni prosvetnega Dogaja se namreč, da prosvet- Tov. Kimovec je govoril še dela je dejal tov. Kimovec: na oblast zaposli dobrega pe- o občinskih, okrajnih vodstvih da je bilo storjenega pre- Vovodjo učitelja v vasi, kjer in Glavnem odboru, nato pa malo za popularizacijo mark- ta^ človek ze bi kazalo posebej obde- tiska prosvetnemu delu in da stvarnost. lati. Doslej smo sodili, da je moramo storiti vse, da bomo zabava stvar vsakega posa- osveščali delovnega človeka o meznika. Od prostaških zabav vseh pojavih v prirodi in druž- je treba preiti na delovne za- bi. Močno je odjeknila v vsej slovenski Istri akcija Novomeščanov, ki so zbrali bogato knjižnico in jo pripeljali v naj- Ivan Regent: „Razdružili smo se zaradi zopetne združitve" »Zahteva po združitvi prosvetnih društev prihaja od spodaj. Po treh letih so dozoreli objektivni pogoji v gospodarstvu in »Svobodah«, da se UKOR TISKU pomanjkljive vzgoje. Vzgajati Tov. Regent je navedel mo- hočemo v zadnjih letih s po-čan argument, kako bi naš sebnim predmetom — z mo- ralno vzgojo v osnovnih in srednjih šolah in z marxizmom na visokih šolah. Tov. Regent je dejal, da se mu zdi poseben predmet, ki naj vzgaja mla- tisk (predvsem dnevniki) ne smel gledati na ljudsko pro-lahko združimo,« je dejal to- svetno delo. variš Regent. »Svobode pa mo- isti dan, ko je gostoval v rajo svoje izkušnje posredo- Ljubljani Mali teater iz Mi- vati vsemu delovnemu ljud- lana, je nastopilo v dvorani dega človeka, ostanek fevdalne stvu.« Slovenske filharmonije 135 miselnosti in da je skrajni čas, »Iniciatorji nove zveze so mladih harmonikarjev iz Ma- da bi začeli vzgajati ob VSA-daleč od misli in prepričanja, ribora. Igro malega milanske- KEM PREDMETU. da si morajo vsi sloji našega ga gledališča so vsi slovenski --- ljudstva na enak način prido- dnevniki .zabeležili kot kul- »Svet je enoten, edin in ne-bivati znanje in širiti obzor- turni dogodek prvega reda, deljiv,« je nadeljeval tov. Reje. Do nazora, etike, morale in prepričanja ne more vsak človek priti na enak način. Poznati je treba metode,, kako priti do tega cilja. Nastane vprašanje, kako naj pride vsak posamezni sloj do znanja in izobrazbe! PROGRAMSKA NAČELA »Bolj važno kot sprožiti dobro misel, je to, kako jo razširiti med stotisoče in milijone ljudi,« je dejal tov. Regent. »Poglavitni cilj ostane še nadalje, čeprav se bodo menjale oblike dela in organizacije. Ta cilj je: IZOBRAZBA ČLANOV V DUHU SOCIALISTIČNEGA HUMANIZMA Društva se ne smejo odtrgati od procesa življenja. Potrebna nam je pošolska izobrazba in vzgoja. Pri nas šepa marsikaj in mnogo napak je zaradi napačne in nezadostne VZGOJE in ne pomanjklji Jeseniška pionirka podaja tovarišu Regentu šopek cvetja Janko Listka: O izobraževanju delavcev in kmetov ljenosti in duševnega razpoloženja je odvisen uspeh dela- Kot temelj izobraževanja delavcev, je postavil tovariš Albreht samoizobraževanje. Pri izobraževanju so v ospredji* delavci, kajti če izobražujemo delavce, ki so nedvomno najnaprednejši sloj, pomagamo s tem vsem slojem prebivalstva. Včasih zahajajo društva pri izobraževanju v dve skrajnosti. Bodisi skušajo izobraževati delavne ljudi s samimi »čisto svetovno-nazorskimi temami«, bodisi prirejajo predavanja s temami iz površne vsakodnevne agitacije. Ni treba pozabljati, da so ljudje o dnevnih dogodkih sproti dobro obveščeni, pač pa je treba z izobraževanjem oblikovati miselno podobo našega človeka. Govornik je predlagal, da bi obstajal v bodoče pri Zvezi organ, katerega naloga bi bila izključno skrb za izobraževanje. V ta organ naj bi bili vključeni strokovni in javni delavci. Vsako leto pa naj bi razpisala Zveza javni natečaj za dela z najrazličnejših poljudnoznanstvenih področij. Pozdrav tajnika Sveta jugoslovanskih prosvetnih društev Po prisrčnem pozdravu je dejal, da je po treh referatih, ki jih je slišal, mogoče res^ prav malo reči. Vse tisto, kar je slišal na kongresu prosvetnih društev Slovenije, se v e-naki meri nanaša na vso Ju- Naše ljudske univerze, ka- Za uspešno delo bo treba v kršne so sedaj, ustrezajo bolj bodoče ustanoviti posebna izobraževanju ljudi z določeno društva ljudskih univerz, ra- goslavijo. izobrazbo, kot pa delavcem, zen tega pa naj bi imelo prav Po njegovih besedah se ju- Na .podeželju uspevajo, ker vsako prosvetno društvo iz- goslovanska kultura razvija so interesi ljudi običajno pre- obraževalno sekcijo. Za uspeš- precej ločeno — oddvojeno. cej enaki, v industrijskih sre- no delo ljudskih univerz bo Insistiramo preveč na ločenih diščih in mestih pa dostikrat treba opremiti predavalnice, nacionalnih kulturah. Zveze so šepajo, ker so interesi delav- nabaviti ozke filme in druga preslabe. Dolžni pa smo spo- cev zelo raznoliki. Za uspešno učila. »Morda bo kdo dejal, znavati vso Jugoslavijo, spo- delo ljudskih univerz v prete- da za .to nimamo sredstev,« znavati druge republike, nji- klosti je bilo premalo tudi ob- je dejal govornik. »Pa to ni hove tradicije, zgodovino in jektivnih spodbud (lahka kari- res, kajti tisti, ki so imeli de- kulturo. Treba bi bilo prena- era, postranski zaslužki in po- nar za zgraditev najmoder- sati izkustva iz republike v dobne stvari ne zbujajo inte- nejšega kegljišča v iSrednji republiko. Ce bomo pogosteje resa za izobraževanje in vzga- Evropi, bi lahko imeli denar in stalneje izmenjavali izkuš- janje). tudi za izobrazbo delavcev in nje, bomo hitreje napredovali. Pomanjkljivost večernih gim- kmetov. Sploh bi bilo zanimi- So specifičnosti in raznolikosti nazij v preteklosti je bila v vo vedeti kakšno je razmerje — je pa tudi naš skupni cilj med sredstvi, ki gredo za za- — SOCIALIZEM, ki nas mora bavo in veseljačenje in med združevati tudi na kulturnem tistimi, ki jih dajemo za iz- področju, obrazbo delavcev in kmetov.« tem,da niso večale obsega znanja delavcem, ampak so izobraževale iz delavcev uslužbence. Branko Rudolf: „Sem za prijateljsko nasilje!" Razprava o pravilih Tovariš Franc Kimovec je poročal kongresu o delu komisije za pripravo pravil. Pripravljalni odbor za izredni Govornik je dejal, da je v korekture. Druga je seveda kongres je namreč predlagal nekatih mestih pomanjkljiv stvar s tistimi izobraženci, ki kongresu osnutek pravil, ki jih je komisija med svojim delom v nekaterih členih dopolnila in izpopolnila. Nekaterih pred- Med odmorom je bilo pred Titovim domom zelo živahno interes za različne pevske in se zamrajo v svoj svet glasbene nastope. Rekel je, da medtem ko je gostovanje 135 gent. Zato je treba likvidirati bi bil srečen, če bi od približ-ve IZOBRAZBE. Zato morata domačih harmonikarjev, z ze- nasprotja med mestom in vas- no 30.000 članov sindikatov v biti MORALA in ETIKA pri- lo kvalitetnim programom, ko- jo. 2e doslej je Glavni odbor Mariboru, videl na katerem-čujoči pri učenju vseh pred- maj zabeležil le »Ljubljanski Svobod poskušal organizirati koli koncertu vsaj nekaj sto metov. dnevnik« z drobno notico. To- gostovanja simfoničnih kon- jjudi. Vzroke za takšno sta- Spremeniti je treba tudi variš Regent je dejal, da ima certov in gledališč na vaseh, nje pripisuje tov. Rudolf pre-mentaliteto delavcev. Le-ti vtis, da smo prišli ob narodni pa se ideja ni posrečila. majhni vzgoji predvsem za marsikdaj gledajo na šolo (vi- ponos soko šolo), kot na nekaj, kar ni zanje. V letih 1951 do 1955 je bilo vpisanih na Univerzi v Ljubljani le 5 do 7% slušateljev iz delavskih vrst. Z drugačnim načinom štipendi PROSVETTPELJSKO DELO NAJ OBSEGA ENOTNOST MED VZOJO IN IZOBRAZBO Ze na drugem mestu je tov. Vsako dobro, temeljito in dojemanje glasbene in likovne napredno delo sloni na treh umetnosti. Pravi, da je v ta-stvareh: ^em primeru najbolj umestno prijeti tovariša za rokav in ga na DISCIPLINI, organizaci- potegniti na razstavo ali v Ji in programa! koncertno dvorano. In to me- Nazadnje se je tov. Regent todo imenuje PRIJATELJSKO ranja bo treba v prihonje vpli- Regent poudaril, da pri nas vprašal ali ne sioni tudi p0_ NASILJE. Še hujše kot z glas- vati na to, da bodo tudi de- marsikaj ne šepa zaradi pre- „;xnn:„%=v1:„niQl