Listek.                                                                 509
poročilih, in pa na vse tiste argumente, ki smo jih svoj čas zbrali v »Šolskih bilancijah«. Na tem mestu naj še enkrat to poudarimo, da po zakonu so namenjena šolska poročila občinstvu, ne pa višjim šolskim oblastim, katerim mora itak vsaki šolski ravnatelj vsako leto poslati posebno   »glavno  poročilo«.
Zgoraj omenjena šolska poročila, ki so nam bila doslej poslana, so ta-le:
Letno poročilo o zasebnih šolskih zavodih s pravico javnosti družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu za šolsko leto 1895 — 96. Založila »družba sv. Cirila in Metoda*. V Trstu. Tiskarna Dolenc.   1896.  Str.   10.
Letno poročilo I. mestne pet razredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole vLjubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskegaleta 1895/96. Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek R. Milice ve tiskarne. Str.  2 5.
Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskih letih 1894/95. in 1895/96. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthaler. Vsebina: 1.) Konstantin Veliki kot kristijan. Spisal prof. Jo s. Jenko. 2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1896. Založila c. k r. državna nižja gimnazija. Natisnila Ig. p 1. Kleinmayr&Fed. Bamberg. Str. 87. — Verujemo, da je prof. Jenka razprava, ki je opremljena z natančnimi navedki porabljenih virov, silno korektna in učena; glede jezika pa bi ji lahko kaj prigovarjali.
Knjižnice za mladino snopič 17.—18. (izdan dne 30. junija t. 1. Cena 50 kr.) ima ta-le obseg: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov. Češki spisal Jos. Ehrenberger. Poslovenil S. G. ml. (str. 112) in pa: Go z dn e c v e tke. Štiri povesti in tri krajše razprave. Spisal Tone iz Gošče (Anton Zager), nadučitelj na Gorici (str. 113. —158.). Povesti so: 1. Materin blagoslov. — 2. Varuj se slabih tovarišev. — 3. Rešilni zvonček. — 4. Prizanesljivi kum. — Razpravice pa: 5. Karkoli delaš, delaj tako, kakor bi te kdo gledal. — 6. Pomagaj si sam. — 7. Ne povej vsega, kar veš. — Vzpričo obilih poslov ob sklepu šolskega leta doslej nismo utegnili prečitati tega dvojnatega snopiča; torej več o njem prihodnjič!
Izvestij Muzejskega društva za Kranjsko letnika VI. sešite k drugi je prinesel — poleg druge zanimive vsebine — na str. 49.-61. III. nadaljevanje zanimive razprave dr. Fr. Kosa, na katero smo že zadnjič opozorili naše čitatelje, in ki je naslovljena: »Kdaj so Slovenci prišli v|svojo sedanjo domovino?« — Dr. Kosa razprava je vzpričo svoje zanimivosti in temeljitosti vsekakor vredna, da se posebej ponatisne.
Je li vse prastarina? Zabeležil M. M. Xocthhk-l. Trst. Tiskom in naklado j Dolenčeve tiskarne. 1896. Ponatis iz »Edinosti*. Str. 16. — Ta prof. Hostnika članek je pisan v istem smislu, kakor g. Lamurskega proizvajanje o rabi pomožnika »bom« z do-vršniki in o nekaterih drugih prepornih točkah slovenske slovnice. Kakor g. Lamurskij,   tako   se tudi   prof.  Hostnik   zlasti   obrača proti o. Škrabcu.
5l°
Listek.
Tudi našemu uredniku je poklonil nekaj vrstic v predzadnjem odstavku svojega članka, pišoč (str. 15-): »Do vršni sedanjik je — bodočnik, to je občeslavjanska posebnost, to je poseknost tudi večine slovenskega naroda, ne pa »surrogat«, kakor govori o. Stanislav. Ako je dovršni glagol ohranil svoja kačestva na Primorskem in Dolenjskem bolj, nego drugod, to dokazuje to le, da je bilo tam nem-škovanja manj; no on živi v svojej pravici tudi v drugih krajih daleč od Gorice in Trsta, kakor to ne tvrdim le jaz, nego i Miklošič in drugi, in kakor je to tvrdil pred par leti tudi oni g. Viktor Bežek, ki zdaj zaščitnike svojega onkratnega učenja prišteva smešnim ljudem. (Kako žalostna metamorfoza učenega fi lologa!)« — Ker se nam je po eni strani menda posrečilo dokazati, da naš urednik nikakor ni hotel smešiti g. Lamurskega, po drugi strani je pa o. St. Skrabec na platnicah zadnje številke 8Cvetja« že napovedal, da odgovori tudi prof. Hostniku, tedaj si mi to pot prihranimo vsako repliko ter počakamo, kako se dalje razvije zanimivo preporno vprašanje o   »bomkanju«.
Planinski vestnik, glasilo Slovenskega planinskega društva, je priobčil v 5. letošnji številki iz peresa prof. Levca zanimiv članek pod naslovom: »Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih*. Že v zadnji številki Zvonovi smo se bili namenili nanj opozoriti naše čitatelje, a nismo bili utegnili. Tu se je prof. Leveč zopet lotil prav aktualnega predmeta, dokazujoč, kako nekatere izmed najnavadnejših domačih zemljepisnih imen rabimo ali krivo, ali pa jih ne razumemo. S čisto preprostimi sredstvi, brez učene navlake, a v znanem prikupljivem slogu nam je raztolmačil razmere med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, potem da P o n c a je Poldnica ali P o 1 d n e v n i c a, da je pravilno reči Klanski jezeri, a ne Lanski ali pa B e 1 o p e š k i jezeri. Mimogrede in pod zaglavjem 5,Se nekoliko popravkov* pa je prof. Leveč razjasnil ali popravil še nekatero krivo rabo naših zemljepisnih imen. Naj bi njegov essay še druge razumnike, zlasti prijatelje turistike izpodbudil k podobnemu raziskovanju in pojasnjevanju domačega zemljepisaega imenstva, da bodemo skoraj že dobro poznali   vsaj to,  kar je naše.
Materino delo za Boga in domovino. Pod tem naslovom je objavila »Primorčeva« številka z dne 13. junija t. 1. v posebni prilogi vnovič to-le vabilo na naročitev: »Ta krasna knjiga hrvaška je doživela v enem letu tri izdaje ; tretjo je pisatelj predelal po nasvetih merodajne kritike. — In po tretji izdaji je prirejen slovenski prevod, ki izide konec julija v »Goriški Tiskarni«   A.  Gabrščeka.
Slovenska prireditev te znamenite knjige bo nekoliko obsežnejša od izvirnika. Vendar smo udarili ceno le na 50 kr. za tiste, ki so se naprej naročili. Pozneje bo cena 70 kr. Naslovna stran bo primeren, umetniški izdelan barvotisk.
Ze prva in druga izdaja hrvaške knjige sta zbudili povsod velikansko oduševljenje. Kolike vrednosti mora biti ta zlata knjiga, pričajo pisma devetih škofov (med temi dveh slovenskih),   katera ponatisnemo  v tej  prilogi.
Knjigo tiskamo v 1500 iztiskih v nadi, da jo hitro razpečamo, in da bo kmalu potrebna tudi slovenska, morda še izboljšana druga izdaja. — In knjiga je   res   taka,   da bi jo   morala   skrbno   citati   sleherna   slovenska