NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. \ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. * Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, IN ŽAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. LETNIK XXXV ŠTEV. (No.) 250 CHICAGO, ILL., TOREK, 28. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 28, 1926. STRAHOVITI VIHARJI SO DIVJALI NAD TENNESSEE IN MISSISSIPPI; ŠTIRI OSEBE MRTVE, NAD 1000 • BREZ STREHE; ŠKODA JE OGROMNA. — POPLAVA V KENTUCKY. — MESTO CINCINNATI ZELO PRIZADETO PO VIHARJU, Atlanta Božični' ---1- prazniki v državah Tennessee, UZUN0YIC ZOPET NA PO Mississippi in Kentucky, tudi v j nekaterih krajih v državi 0-hio, so bili vse preje kakor pa' veseli. Strahoviti vihar, ki je' VRŠJU V JUGOSLAVIJI. prišel kaj nenadoma, je 1 na mnogih krajih napravil veliko škodo; kolikor je doslej znano, so prišle štiri osebe ob življenje in nad 1000 oseb je brez strehe. Reka Cumberland v Tennessee je izstopila in pognala prebivalce, ki imajo svoja domovja ob reki, iz hiš Najhujše je v Nashville. Reka je na nekaterih krajih 48 čev ljev visoka. Te višine še ni dosegla od leta 1882. Trije železničarji so prišli ob življenje,'ko se je v bližini Silver zaliva podrl most, čez katerega so vozili s tovornim vlakom, ki se je prebrnil v prepad. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je voda spod-.iedla oporo pri mostu, kar pa niso čuvaji na progi preje zapazili. Že v petek je divjal kratek, ja silen tornado rad Terry, Že lezniško postajo je popolnoma razdejalo, tako tudi neko poleg stoječo- leseno hišo. En o-trok je prišel ob življenje. Mostove je vse porušilo, telefonska in brzojavna napeljava je potrgana. Mnogo polja, kjer pridelujejo bombaž, je uničenega. - Iz Cincinnati, O. poročajo o strahovitem viharju, ki je divjal nad mestom v soboto. Najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Padala je tudi debela toča, ves promet je bil ustavljen. Najhujše je bilo okrog osme ure zvečer. Iz Hazard, Ky. poročajo, da je silno deževje povzročilo, da je reka izstopila in na novo poplavila v bližini ležeča polja. Vlaki so vozili z velikimi zamudami. Na enem kraju se je , tudi odtrgal velik kos zemlje, , ki je zasula cesto med Hazard in Cincinnati. PRINC KAROLTZGINIL. Nova vlada v Jugoslaviji je sestavljena, člani kabineta so z malimi izjemami tisti, kot so bili preje. Belgrad, Jugoslavija. — Po večih neuspelih poizkusih, se je vendarle posrečilo bivšemu premierju Nikolaju Uzunovi-ču, da je sestavil novo vlado. Tako je zopet Uzunovič premier, ki je odstopil nedavno s svojim kabinetom v protestu italijansko-albanskemu paktu, ki je bil podpisan v začetku tega meseca v Tirana. Kakor je že bilo poročano, prvi je podal ostavko zunanji minister Mom-čilo.Ninčič, temu je sledil odstop cele vlade. Ninčič je prišel s svojo politiko v Jugoslaviji v nemilost. Kazal je preveliko prijateljstvo do Italije. V novem kabinetu je sedaj zunanji minister Ninko Peric, ki je bil v starem kabinetu finančni minister. -o-- i KAKŠNA JE BILA KUPČIJA PRED PRAZNIKI PO SVETU. Iz Jugoslavije STRAŠEN SNEŽNI VIHAR NA HRVATSKEM. — VLAKI OBTIČALI V SNEGU. — SILEN VIHAR NA MORJU. — MNOGO RIBIŠKIH LADIJ SE JE POTOPILO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Snežni vihar na Hrvatskem. in Gračac- Nedavno je bilo poročano o strašnem tornadu, ki je divjal nad Arkansas državo. Slika nam predstavlja,, kaj je ostal« od mesta Heber Springs, blizu Little Rock, Ark., katero je največ prestalo. 150 hiš je biJo popolnoma uničenih. IZJAVA TAJNIKA MEL-tONA. KRIŽEM SVETA. — Minneapolis, Minn. — Mrs. Marie llofflyi, najstarej-Industrija v Zed. državah se ša ženska v državi, je umrla bo UUP starosti ?'Q2 leti. prosperitete. — Zadnji dve 1 — New York, N. Y. — V Ze- Pariz, Francija. — V soboto je bil že drugi dan, od kar pogrešajo bivšega rumunskiga prestolonaslednika princa Karola, ki je živel v neki vili v bližini Pariza. Nihče ne ve,' kam je odšel. Razne govorice krožijo vsled tega v Parizu tudi, da je bil umorjen. Najbolj verjetno pa je, t.ako pravijo nekateri, da je odšel v Ru-ttiunijo, kjer bo čakal prilike, da zasede prestol. Poročano je že bilo, da je kralj Ferdinand izrazil željo da bi Karol zasedel prestol, kateremu se on ho če odpovedati. Premier Ave rescu je nato odgovoril, da vlada s tem ni zadovoljna. Minister za notranje zadeve Go-ga je kralju rekel, da bo on Pustil Karola ustreliti, čim se bo povrnil v Rumunijo. Kralj 3e pa nato odgovoril, naj se pasi, da ne bo Karol njega pustil 'Usmrtiti. \ --o-- širite in naročajtfe "Amerik. SlovencaI" Združene države Severne Amerike so v splošnem obhajale božične praznike v radosti in veselju. Le tupatam, je kakšna nezgoda prinesla žalost med družine — a vedno je bilo in bo tako, kajti med cvetkami tudi trne raste. Kupna moč dolarja je omogočila, da so otroci bili obdarovani i' z lepimi igračami, odrasli pa z zlatnino in dragulji. Ni pa po vsem svetu tako — po nekaterih krajih je bilo komaj za potrebo, so pa tudi kraji, ki niti potrebnega niso imeli v Božiču. V Angliji je dolgotrajna premogarska stavka izpraznila mošnjičke, ne le prizadetim premogarjem, temveč tudi drugim delavcem, ki so bili radi pomanjkanja premoga' prizadeti. A vzlic temu poročajo, da so bile zadnje dni pred praznikom trgovine napolnjene kupcev, ki so kupovali božična darila. Pa tuelna, takratnega ministrskega predsednika. Obsojen'je bil na pet let ječe, pomi-, loščen je bil zajedno s šestnajstimi drugimi jetniki. — Los Angeles, Cal. — Pred popolnoma1 prazniki je začelo snežiti v razdejan, tukaj je bilo tudi Los Angeles, kar že ne pomni-največ mrtvih in težko ranje-, jo več let. Najnižja tempara nih. Strojnik proti jugu voze- tura kar pomnijo v temu me-čeka vlaka se je rešil s skokom stu je bila 41 stop. nad ničlo, v zadnjem trenotku, ko je vi- V okolici mesta je pa bilo celo del, da ni več rešitve. I 23 nad ničlo. Zagreb, 7. dtec. — Tekom včerajšnjega dne je divjalo po Hrvatskem velikansko neurje. Silno je snežilo. Velike množine snega so onemogočile promet. Ponekod je zapadlo snega do 4 metre. Snežni metež je potrgal brzojavne in telefonske žice in drogove. Najhujši snežni meteži so bili v primorskem delu Hrvatske, v Liki. Progi proti Splitu in proti Sušaku sta zelo trpeli. Sneg ju je na več mestih popolnoma zametel in onemogočil vsak promet. Takojšnje čiščenje in odstranje vanje snega ni imelo nobenega uspeha. Več vlakov je obtičalo v snegu, mnogi vlaki pa so Se rešili iz metežev.z velikimi za mudami. Vsled snežnih žametov je bilo treba sploh ukiniti promet. Tudi na Jadranskem morju je bil silen vihar. Potopilo se je mnogo ribiških ladij. Zagreb, 7. dec. — Sem so prišla iz vseh krajev poročila o strašnih snežnih zaftietih in ve likanski škodi, ki jo je vihar povzročil. Na Sušaku je vihar polomil ck-ogove s svetilkami, tako da jo Dila postaja vso noč v temi. — Na liški progi je br-zovlak obtičal v snegu med po stajama Vrhojina in Rudopo-lje. Potniki so vlak zapustili in se podali v Rudopolje. V Vr-hovini je obtičal,osebni vlak. Ravnotako je obtičal drugi o sebn-i vlak v Lički Jesenici. Iz Ogulina in Gračaca so poslali dva snežna pluga. Ogulinski je kmal« obtičal v štiri metre vi sokem snegu. Usoda gračaške ga pluga ni znana. V Plaškem čaka zagrebški brzovlak. Blizu Zrmanje je obtičal v dva metra visokem snegu tovorni vlak. Na pomoč je prišla druga lokonio tiva, ki je očistila od postaje do vlaka progo in nato tudi ves vlak zvlekla v Zrmanjo- Isto tako je obtičal posebni vlak ne daleč od postaje Pribudič, ka terega ni bilo mogoče rešiti. Vlak čaka tam že 36 ur. Vsled strašne burje je pretrgan ves telefonski promet na liški progi. Na sušaški progi sta obtičala v snegu dva vlaka. — Pi-omet se vrši samo do Ogulina. Med Ogulinom in Sušakom je obtičal v Lokvah en tovorni vlak. Sisek, 7. dec. — Med Sunjo in Siskom je silno snežilo in deževalo. Neurje je polomilo nad polovico telefonskih drogov. Vsled deževja bo na tem delu proge popravljanje telefonske proge silno težavno. Vlaki so morali čakati v Sunji, dokler niso delavci očistili prOgo brzojavnih drogov. Karlovec, 7. dec. — Telefonske žice so v celem mestu pretrgane. Mesto plava v snežni brozki. Redni železniški promet se'vrši samo z Zagrebom in Ljubljano, medtem ko se promet proti Sušaki vrši samo do Ogulina. Poštni avto iz Kar-lovca se je moral vrniti na pol pota. — Celokupni promet na progi Ogulin-Split se je popol noma ukinil med postajami Plaški-Vrhojina £nin. Reka, 7. dec. — Na Jadran-cera morju je besnelo strašno neurje. Potopilo se je veliko evilo ribiških ladij. Na italijanski obali so izstopile reke. Sploh je bilo treba v Italiji ponekod ukiniti promet. -o- Iz Metlike. Zima je prav mila. Snega še prav nič ni, dasi je menda obiskal že vse druge kraje. Šele decembra se je malo zjasni-o in zmrznilo, drugače bi nam skoro ne bilo treba kuriti. Kupčija z vinom. Vina se je razmeroma že mnogo prodalo. Saj ni čuda: vino je dobro, ma-o ga je in cene zelo nizke. Prazniki. Na Brezmadežno Spočetje je bil prav lep praznik. Narava sama ga je povzdignila, pa tudi verniki. Dekliška Marijina družba je ime-a slovesen shod, skupno sveto obhajilo in popoldne sprejem čez 30 kapdidatinj. Slovesnost so povzdignili tudi Orli, ko so v krojih in s praporom pristopili skupno k angelski mizi, da proslave svoj društveni praznik. Popoldne pa so priredili v proslavo Brezmadežne ljubko igro "Pod Marijinim varstvom" s samo moškimi vlogami v dvorani Hranilnice in posojilnice, katera prenaša svoj uradni lokal v I. nadstropje. -o- Sv. Križ pri Ljutomeru. Globoka žalost je legla 23. novembra na križevniško župnijo. Severni in južni konec te lepe fare je zadela huda nesreča. O-troci so bili zanetili ogenj dopoldne v Bunčanih, kjer je pogorelo sedem objektov, zvečer pa je nastal na nepojasnjen način požar v Lukavcih, kjer je ogenj upepelil vse dvema posestnikoma. Najhuje je za ponesrečence, ker so zgoreli poljski pridelki, sosedom pa letos živil ne peostaja ravno pri tej slabi letini. -o- "Amerikanski Slovenec," get sest results! v DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din 100 lir _____ _____$ 9.45 ......$ 18.60 _____$ 46.25 ......$ 92.00 ......$183.00 ......................$ 5 20 1 200 lir _______ZH£Z-$10.10 500 lir .........................„..$24.25 1000 lir ............................$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. s Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cenei določevati. Merodajn« bo cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESAR". 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. "AMERIKANSKl SLOVENEC" AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-delikov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: —$5.00 ..... 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _______________________6.00 Za pol leta ..................................... 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0(^98. de tudi do delnih rezultatov, ki bodo ublažili napetosti v nekaterih industrijskih panogah in med nekaterimi državami, svetovne krize pa še iz daleč ne bo rešila. Iz vseh teh namigovanj na ustanovitev industrijskih tru-stov, pa dobi čitatelj jtsno sliko, kako kapitalizem zopet spretno zapleta evropske narode in države v svoje mreže. Vidi se, da na revne delavske sloje niti nihče ne misli ne, samo organiziranje kapitalističnih hrustov, to je vprašanje, ki je na dnevnem redu. Ali se pa kapitalistični magnatje zavedajo, da bo delovno ljudstvo .hotelo tudi imeti svojo besedo zraven? Ako se tega ne zavedajo, ali pa nalašč prikrivajo, se bodo pri svojih kapitalističnih mahinacijah pošteno vrezali. Subscriptions: For one year ....................................$5.00 For half a year..................................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________________ 6.00 For half a year......................_________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Cnicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Gospodarsko vprašanje Evrope. _* Skoro neopaženo je zaključila izvedeniška komisija pripravljalna del£ za bodočo mednarodno gospodarsko konferenco, ki se bo najbrž vršila v maju leta 1927. Idejo za sklicanje svetovne gospodarske konference je sprožil na lanskem rednem zasedanju Društva narodov,francoski delegat Louis Loucheur. Društvo je predlog enodušno sprejelo, s čimer je dokazalo, da se zaveda resničnbsti Lou-cheurjeve trditve, da so bile skoro vse vojije posledice gospodarske borbe med državami in da se mir ne da zasigurati, če se ne odpravi anarhija in besna tekma v svetovnem gospodarstvu. Po mišljenju francoske delegacije naj bi svetovna gospodarska konferenca bila izhodišče za popolno reformo v od-nošajih med državami, naj bi značila na polju produkcije in trgovine to, kar je pomenila washingtonska konferenca na polju mednarodne socijalne zakonodaje. Velika Britanija je sicer tudi glasovala za francoski predlog, vendar ne s posebnim navdušenjem. Lord Cecill je dosegel, da se je obseg bodoče konference zožil na čim manj pa nog in vprašanj. Pri tem se je čutil sigurnega ameriške podpore. Tako se je žp iz vsega začetka izločilo iz razprave vprašanje pravične razdelitve surovin in smotrnega sodelovanja vseh gospodarsko močnih držav pri upravi in eksploataciji kolonij. Ravno tako se je pustilo v nemar izseljeniško vprašanje, ki je eden glavnih vzrokov povojne bede. Amerika, pa tudi britanski dominijoni se na to polje ne bi hoteli spuščati Polagoma se je eliminiralo eno vprašanje za drugim in danes je gotovo, da se ne bo obravnavalo vprašanje medvojnih dolgov in da spričo carinskega protekcionizma, ki je obvzel ves svet, niti vprašanje organizacije trgovine ne bo primerno vpo-števano. Ostane torej le bore malo snovi za razprave gospodarske konference, ki se tudi jedva sme imenovati mednarodna, saj bo obravnavala največ specifično evropska ^prašanja. Priznati pa je treba, da je odbor 30 izvedencev, ki mu je spočetka predsedoval Švicar Ador, nato pa Belgijec Theunis in ki je te dni zaključil svoje delo, z resnično kompetenco pre-rešetal vsa vprašanja onega ozkega okvira, ki so mu ga določile velesile. Njegova glavna naloga je bila, da "prouči, katere sedanje gospodarske težave imajo zares mednarodni značaj in da dožene vidike in metode, po katerih bi se dala doseči praktična rešitev teh težav." Preden se je lotil tega dela, pa je odbor zbral obsežen materij al in dokumentacijo o vseh pa^ nogah gospodarskega življenja, kakršne doslej še nismo poznali. Že ta rezultat je zelo koristen, če tudi sama gospodarska konferenca ne doseže pomembnejšega cilja. Odbor je določil datum, kdaj naj se skliče svetovna gospodarska konferenca, sporazumel se je tudi glede dnevnega reda. Zdaj ima njene predloge odobriti Svet Društva narodov, to se pravi: velesile. Ker je odbor hočeš nočeš v polni meri upošteval anglosaške rezerve, je verjetno, da bo Svet pristal na njegove predloge. Tako bi se vršila konferenca prihodnjo pomlad. Prvotni osnutek široke gospodarske konference, ki naj bi prinesla red v kaos sedanje gospodarske anarhije, je šel po vodi. Edino res važno vprašanje, ki pride na dnevni red, bo organizacija industrijske produkcije. Priporočalo se bo posnemanje zapadnoevropskih železarskih magnatov z ustanovitvijo in razširjenjem trustov v posameznih industrijskih panogah. Kakor je velikemu političnemu Locarnu sledilS. in bo še sledila cela kopica malih političnih Locarnov, tako naj bi se razmnožili tudi trusti po vzgledu železarskega trusta. Iz take gospodarske konefrence, kakor se zdaj zamišlja, bo sicer morda vržena v svet kaka koristna ideja, morda pri- OTVORITEV NOVE FARNE ŠOLE IN DVORANE V IN-DIANAPOLISU. Indianapolis, Ind. Ker že dolgo časa ni bilo iz naše naselbine nobenega dopisa, sem sklenil zopet jaz se malo oglasiti. Sicer nimam glede delavskih razmer nič kaj prida poročati, ker z delom gre bolj slabo. Zasluži se le toliko, da se človek komaj pošteno,-preživi. Prihodnje leto pa obeta naši naselbini veselejše in važnejše dogodke. V začetku meseca februarja bomo otvorili našo novo farno šolo in dvorano. — Dan, oziroma datum dneva o-tvoritve mi ni znan, kar bo pa tako pozneje še obelodanjeno. Ta dogodek bo za riašo naselbino nadvse pomenljiv. Zlasti bo nekaj modernega za našo naselbino krasna velika dvorana, v katerf bo prostora za tisoč oseb. Te slavnosti se bodo gotovo udeležila vsa slovenska društva v naselbini, kajti gre se za skupni napredek celokupne naselbine. Ta stavba, šola in dvorana, se ne gradi samo za posameznike, temveč za ves naš narod v naselbini, kakor tudi drugorodce, ki spadajo v našo župnijo. O tem bo še podrobneje poročano v tem listu. Ravno, ko pišem ta dopis, sem zvedel žalostno novico, da se je ponesrečila .17. decembra Jožefa Sebanc. Snažila je peč in prišla > na nek slučaj v dotiko z obleko k ognju in vžgala se ji je obleka. V strašnem položaju se je sirota nahajala, vpila je in klicala na pomoč, in so bližnji tudi hitro prišli. Prišla je pozneje še požarna bramba, a sirota je zado-bila tako hude opekline, da je potem kmalu, ko so jo prepeljali v bolnišnico, izdihnila pre-videna s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil dne 20. decembra po katoliških obredih s sv. mašo zadušnico na katoliško pokopališče sv. Jožefa. Omenjena je bila rojena Turk v vasi Vrh pri Dolžah št. 10. V Ameriko je prišla leta 1911. Poročila se je 1913. Bivala je v Ameriki 16 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga ter štiri otroke v §tarosti od 7 do 13 let, ter eno sestro, v starem kraju pa mater, enega brata in dve sestri.- Ena izmed teh, po imenu Marija (Marta)- Turk, je V Zeleč vam srečno in zdravo novo leto 1927! Poročevalec. -o—*— PISMO IZ STARE DOMO- ljubljanski bolnišnici kot bolniška strežnica. Ima še več drugih bližnjih sorodnikov, kot po polbrate in popolsestre. Pripadala je k društvu sv. Ane št. 134 KSKJ., katero društvo ji je tudi priredilo lep pogreb. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jo priporočam v molitev. Ostali rodbini pa moje iskreno sožalje! Srečno in zdravo novo leto. Vsem čitateljem in naročnikom Amer. Slovenca! Louis Komlanc. VELIKA FARNA SLAVNOST V WAUKEGANU. Waukegan, 111. V naši ameriški Vrhniki se pripravljamo na velik dan, kij bo zapisan z velikimi črkami v zgodovini naše naselbine. Ta dan bo dne 2. januarja 1927,; ko bomo slovesno otvorili našcj novo farno šolo. Vsa naselbina in vsak faran kar tekmuje, samo, da se bo ta dan čimbolj -sijajno proslavil. Pripravljalni odbor, ki sestoji iz farnega odbora in č: g. župnika ter še drugih, je pridno na delu, da pripravi za ta veliki dan vse potrebno. Pripravljen je bogat program, ki preostajalo" drugega,' bo zadovoljil vsakogar in mu pustil v srcu neizbrisne spomine. — Kajpada, da ob tej redki slavnosti naše naselbine' vabimo prav prisrčno vse rojake*iz domače naselbine in okolice, kakor tudi iz vseh bližnjih naselbin, kot Chicago, South Chicago, Joliet, Milwaukee, Sheboygan in od drugod. Pridite k nam bratje v svate, mi smo že tudi večkrat prišli k vam, zdaj pa vabimo mi vas — bratje, pridite in delite naše veselje z nami, vašimi brati ! " Prihodnjič pa pridemo zopet mi k vam in bomo delili tako bratov-sko ljubezen, katera ne sme minuti. , Dopoldne ob 11. uri se bo služila slovesna sv. maša v zahvalo Bogu za prejete ' dobrote in za vse dobrotnike naše nove šole. Po sv. maši pa se otvori. bogati program v našem novem Domu, v naši novi dvorani, kjer se bo vršil slavnostni banket. Potem se pa razvije drugi program in na tem je okrog 25 raznovrstnih točk. Bratje, pridite v sVate v Waukegan dne 2. januarja! VINE. Radoviči pri Metliki. Cenjeni g. urednik:—Uljud-no Vas prosim nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu Am. Slovenec. j Tudi jaz sem eden izmed tako srečnih, da čitam list A. S., in sicer po dobroti Mrs. Bare Kramer, naše rojakinje iz Sail Francisco, Cal. Omenjena rojakinja je namreč bivala med'"nami preteceno poletje, in sicen na obisku pri svoji materi. Med zanimivimi novicami iz širnega sveta čitam tudi v A. S. nekoliko sempatja od naše cerkvice, o kateri hočem tudi jaz nekoliko poročati. Leta 1901 sem bil tudi jaz, pisatelj teh vrstic, in moj sosed Janez Malešič med ameriškimi izseljenci in.sicer v Homestead, Pa. Tam sem si moral iskati zaslužka, kakor več drugih naših I'ojakov. V tistem času si je pa vas Radoviči zaželela vaško kapelo in se je obrnila s prošnjo za podporo na ameriške rojake, za kar sva se s sosedom zavzela in nabirala med tamkaj-šnimi rojaki za pomoč, oziroma za prispevke, da se želja prosilcem ugodi. Hvala Bogu, naši rojaki so se prav lepo odzvali. Dobili smo vsoto tristo dolarjev, s katero se je kapela začela zidati. Prostor v njej je tako velik, da se lahko daruje tam sv. maša, za kai\je tudi naša veleč, duhovščina izposlova-la dovoljenje pri knezoškofij-skem ordinarjatu v Ljubljani. Ko se je to zgodilo, smo bili va-ščani silno navdušeni in nadvse srečni. Sklenili smo, da kapelo povečamo. Nastale so pa tež-koče za nas, namreč, od kje denar vzeti. Sicer smo mi prispevali vsak po svoji moči, ali 25 številk broječa vas ne more bogve kaj storiti, zlasti ne sedaj pri tej draginji. Ni nam ' kakor skleniti, da se obrnemo zopet na naše vrle rojake v Ameriki. To so bili: Sfr. Anton Mivlešič in Joe Kostel^c v Steelton, Pa., katera sta se pohvalno trudila okoli tamkajšnjih rojakov in sta spravila skupaj vsoto 6230 dinarjev; dalje brata Mark in Joe Simčič v Homestead, Pa., in okolici, sta nabrala 3050 dinarjev. Tudi nekateri drugi rojaki širom Amerike so prispevali z manjšimi vsotami. Ko-|iečno smo se obrnili tudi do iiaše velike dobrotnice, Mrs. fiare Kramer v St. Francisco, Pal. Ta blaga duša je darovala feelih $100.00 (sto dolarjev). To je ta naša požrtvovalna rojakinja dala iz svojega lastnega žepa. Tudi nas ni pozabila jia povratku iz stare domovine. Poslala nam je" iz Amerike zopet iz svojega žepa 5000 dinar-ev, in sicer za mašili plašč. — Torej s temi pripomočki naših ameriških dobrotnikov smo na-edili ne saipo povečano kape-o, pač pa krasno majhno cer-tvico, katero je neki odlični duhovnik imenoval "Kraljico feelokrajine." Vsi vaščani iz Radovič smo i___i«____ , vsem našim dobrotnikom širom Amerike iz srca hvaležni za izkazane dobrote in ljubezen do rojstne vasi. Ponosni smo tudi nato, ker so naši bratje v daljnem svetu ostali zvesti katoličani in se niso spridili v vrtincu življenja. V imenu vse vasi se tem potom zahvaljujem vsem dobrotnikom naše cerkvice in jim naznanjam, da so vaščani obljubili, da bodo molili v cerkvici za naše dobrotnike. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto 1927. Radoviči, dne 24.'nov. 1926. Marko Vajda. -o- KAKO JE PAŠIC UMRL? Iz Belgrada poročajo o Pa-šičevi smrti sledeče podrobnosti: Dne 10. decembra 1926 ob 8:17 uri zjutraj je nagle snprti umrl Nikola Pašič, bivši jugoslovanski ministerski predsednik in načelnik radikalne srbske stranke. mm Čemu tak molk? (Prispevek.) — Oni člani, ki se ne strinjajo z lawndalskimi rdeč-karji, da bi jednota izdajala dnevnik in nosila tozadevne stroške, so sedaj nad vse radovedni, kje so dobili pravico v imenu jednote izdajati dnevnik in voditi industrijsko podjetje for profit. Zakaj ne pojasnijo članstvu, če država Illinois dovoli bratskim organizacijam obrat takih podjetij? Članstvo želi pojasnila? !—F. S., Cicero, Ills. •j- * * Poglavje o kolektah. (Prispevek.) — Ti, Mimogrede, vedno godrnjaš, da pišemo predolge članke za Tvojo kolono. Zdaj bom pa prav kratko naredil: Naši newyorški liberalci Dne 9. decembra je bil Pašič kolektajo za slepski dom, ki se 30 postavil recimo, kadar bo dovolj denarja. Slepci ne odločajo nič, pač pa tisti, ki to stvar vodijo. Kaj pravite čitatelji, ali niso tudi tisti slepi, ki dajejo za domove in zavetišča v oblakih?—Janez iz N. Y. se v krogu svoje družine zelo dobro razpoložen. Okrog pol 8. ure je večerjal in sedel v naslanjaču. Po večerji ga je obr iskal g. Kojič in se z njim raz-govarjal. Nato je obiskal Paši-ča g. Jankovič, minister dvora, ki je Pašiču" prinesel neko zelo važno sporočilo. Kakor danes Pašičeva družina izjavlja, se je vsled vesti, ki jo je prinesel g. Jankovič, Pašič zelo razburil, da se mu je po 9. uri stanje nenadoma poslabšalo in je pričel drhteti. Naslonil se je v naslanjač in se onesvestil. Poklicani zdravniki so ugotovili, da mu je počila žila v mozgu in da se je razlila kri. G. Pašič je od časa do časa prišel k zavesti. Ob 11. uri je pozval k sebi g. Marko Trifko-viča in g. Ljubo Živkoviča. Takoj na to se je zopet onesvestil. Zdravnik: gg. Vrbica, Bosa-novič in Gjuričič so bili neprestano okrog njega. Ko je kralj zvedel za Pašičevo resno sta- Kako se odpravi krof. (Prispevek.) — Vidim, da se v tej koloni dragi ameriški rojaki zabavate s kratkočasnicami in satirami. Meni plačuje Amer. Slovenca moj svak in sem mu prav hvaležen za to. Naj tudi povem eno iz našega koroškega življenja, namreč, kako se odpravi krof. Tako-le: Sleherni Korošec skuša krof, to svojo največjo zunanjo napako, odpraviti. Kar svetujejo v ta namen zdravniki, navadno dosti ne pomaga, kar pa uporablja ljudstvo od starih časov sem, seveda še tudi ni imelo nikdar uspeha. Kljub temu pa je znanih mnogo receptov, polnih nje"je poslal k ffrM? vruz m coprni* in neveriaWa praznoverja. Zelo kratkočasen ka g. Antiča in Simonoviča. — Vsi zdravniki so se zbrali o-krog g. Pašiča in posvetovali. J Nato so ga prenesli v posteljo. Zedinili so se v tem, da gre za kap v desni hemisferi mozga, vsled česar je nastopila paraliza na levi strani. Pašičevo stanje se je vedno slabšalo. Ob 6. uri zjutraj mu je zdravnik g. Kohen vbrizgnil kamfer. G. Pašic je prišel za trenutek k zavesti, nato pa je spet padel v agonijo. Ob 8 :'17 uri zjutraj je izdihnil. 1 G. Pero Jovanovič, ki je poslednji odšel iz Pašičevega stanovanja, je izjavil o poslednji fazi Pašičevega življenja sledeče : "G. Pašič je sinoči, 9. dec., v dobrem razpoloženju večerjal. Po večerji okrog 9. ure je vzel g. Pašič malo sira. V trenutku, ko je posegel po sir, se je sklonil in zgubil zavest. Do četrte ure zjutraj je še bilo u-panje, ker se je večkrat zavedel. Ko je potem popolnoma zgubil zavejst, je bilo jasno, da ni pomoči več. V agoniji je vzdržal 12 ur. Umrl je brez poslednje besede." je način, kako si je preganjal krof Irsov hlapec Bombi: Pred-|vsem je bilo treba, da je stopil mesec v prvi krajec. Ko se je to zgodilo, se je postavil Bombi pod kap in je čakal na trenutek, ko je šel mesec ravno čez streho. Ves zamaknjen je gledal V potujočo luno, obenem pa je ponovno šel z desno'roko prav nalahno preko krofa ter zraven" govoril: "Cordius mordius! Kar gledam naj raste, kar šlatam, naj usahne." Gledal je luno, ki je iz krajca morala zrasti v prihodnjih dneh v polno luno, a šlatal (tipal) je krof, ki je imel zginiti. Vedno znova je ponavljal to vražo, pomagala pa mu menda ni.—Čitatelj "A. S." iz Bašni-ka pri Železni Kapli. * =1= * Te nič ne briga! Na sredi morja je plavala ladja. Nastal je velik vihar, ki je grozil, da bo ladjo potopih Mož in žena sta bila v svoji sobici 'in žena je grozovito vpila. Mož pa jo je potolažil: "Kaj se neki dereš! Saj ladja vendar ni tvoja!" IZ ŽIVLJENJA N1K0LE PAŠIČA. Z Nikolo P. Pašičem je legla v grob ena najmočnejših političnih osebnosti ne le med Srbi in na Balkanu, marveč morda celo na vsem evropskem kontinentu zadnjega pol-stoletja. Po pravici so ga Srbi smatrali za svojega Bismarcka. Kot absolviran inžener ni sicer postavil nobene hiše, ni izumil nobenega stroja, pač pa je umel — glede na strankarske prilike na Balkanu — dati samega sebe svojemu narodu in po sebi izoblikovati trajno stavbo svoje stranke in v njej s svojim sluhom in krepkim življenjem prepojiti organizacijo, ki je znala kljubovati vsem mnogoštevilnim težavam v razvoju nekdanje male kneževine Srbije skozi pestro zgodovino burnih političnih in vojnih dogodkov k sedanji veliki kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvotno socialist in revolucijonar je evo-lucioniral skozi vse faze početnih težav se- be in svojo stranko do absolutnega gospodarja najbolj zapletenih političnih situacij. Te situacije, v notranji politiki po večini njegovo delo, je s spretno jn močno roko vodil mimo nevarnih čeri, ob katerih so se razbijali drug za drugim celo nasprotniki, vrednih njegovih nespornih sposobnosti. Ni le slučaj, da so podlegli v borbi ž njim celo najbolj krvavi režimi p6d dinastijo Obrenovičev, ki je žalostno završila v pomembni majski noči 1. 1903. Njegove, že po ločitvi s socialističnim pionirjem na Balkanu, Svetozarjem Mar-kovičem, v narodu močno utrjene pozicije ni mogla uničiti niti obsodba na smrt leta 1883., niti temu sledeče pregnanstvo, ki je trajalo do abdikacije kralja Milana leta 1889. V tem letu se je vrnil v Belgrad ne kot pomiloščenec, ampak kot triumfator, dasi je kmalu nato bil pod policijskim nadzorstvom in mu je bilo prepovedano vsako občevanje s političnimi osebnostmi. Zaradi žaljenja kraljevskega doma je 1. 1898. 0d- /delovanje' v tem smislu, sedel del svoje devetmesečne kazni v za- - S krepko začrtanim svojim delovanjem poru, a je kmalu po svojem drugem liomi- je postopno osvajal postojanke v svoji do-loščenju zaradi atentata, ki je bil izjršen ^ movini in na njih gradil pozitivno stavbo na razkralja Milana, bil z;opet prijet h ob- svojega duha, da je v mogočnih zamahih z sojen na 201etno težko ječo v okovih. Toda zaradi pomirjenja prebivalstva je moral biti tudi tokrat pomiloščen. Ne časti in ne denar, še manj pa grožnje, smrtne obspdbe in ječe ter pregnanstvo in trpljenje ga niso mogle odvrniti na vztrajni poti k njegovemu- cilju. Že v Ženevi, kjer je kot študent tehnike ninogo občeval s pokojnim kraljem Petrom I. in ruskim revolucionarjem Bakunijiom, je skušal dobiti zveze in sodelavcev tudi med Hrvati in Slovenci. Toda takrat razmere za skupno akcijo po velesrbski ideologiji v zapadnem južnem Slotfanstvjj še niso bile zrele. Jakšič, Trdinov dijat na gimnaziji na lleki, se je umaknil s posedovanjem Bakunina v Rusijo, dočim je nasilno upokojeni Trdina opustil misel za jivno drznimi loki prepredel politično življenje v Srbiji za trdno oportunistično podlago. V teijti vztrajnem delu mu je krepko stal ob strani pok. grof Hartwig, ruski poslanik v •Sofiji in pozneje v Belgradu." Oprt na politiko sv. sinoda v Rusiji je pridobil zase odločilne kroge v Petrogradu.. S krepko moralno in materijalno pomočjo Rusije je v zunanji politiki, zlasti v boju proti Avstro-Ogrski, pridobil močnih zaveznikov za Srbijo in z uspehom izvedel malo kraljevino brez težjih notranjih in zunanjih potresov iz tragične majske situacije v 1. 1903. kot njen ministrski predsednik in zunanji minister in izvršil preokret od avštrofilske k rusofilski zunanji politiki. Značilni zanj so tudi carinska vojna s podonavsko monarhijo, aneksije Bosne in Hercegovine po Avstro-Carski 1. 1908., balkanska vojna v 1.1912. in 1913, in sarajevski atentat, — kar vse je pospešilo zorenje in dozoritev ne le duhov med Hrvati in Slovenci, marveč tudi politične dogodke daljnosežne važnosti za vojno, njen potek in posledice. Najsi imamo o pokojniku glede sredstev kakršnokoli mnenje, vendar je nesporno, da je dobršen del zasluge za naše zedinje-nje uprav v njegovem polstoletnem političnem delovanju. Premajhen je prostor, da bi mogli na tem mestu vsaj v večjih obrisih podati izčrpen pregled dela, ki ga je izvršil za svojo ožjo in v danih razmerah tudi za širšo domovino,^akaj zgodovina le-tc v globoki — smelo lahko rečemo v kavzalni zvezi z javnim življenjem Pašičeve dobe, ki se ji ne bo mogel izogniti v pozitivnem zmrslu noben vesten zgodovinar. " >' (Dalje prih.) 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley »»»»»»»»»»»»»»» TEDENSKI KOLEDAR. Ned. po novem letu. — Jezus iz Egipta. Mat. 2, 19. 2 Nedelja — Presveto Ime Jezusovo. 3 Pondeljek — Genovefa. 4 Torek — Evgen. 5 Sreda — Emilijana. 6 Četrtek — Sv. Trije Kralji. Raz. Gosp. 7 Petek — Lucijan. 8 Sobota — Severin, opat. NOVO LETO. (Praznik Obrezovanja Gospodovega.) Prikazala se je milost Boga, našega Zveličarja, vsem ljudem. —Tit. 2, 12. Novo Leto! V sv. pismu beremo o Bogu: "Tisoč let je-'pred tvojimi očmi kakor včerajšnji dan" (Ps. 89, 4). Tudi nam se 2di minulo leto kakor včerajšnji dan, hitro je minulo, hitro bo minulo tudi letošnje leto, hitro bo konec tudi našega življenja. Kam pa gremo prav za prav Po tem življenju? Odgovor je kratek in jasen: Gremo v večnost, gremo v večno življenje. Seveda taje brezverci življenje po smrti, življenje v večnosti; trdijo, da je s smrtjo vsega konec. Vse to trdijo pod krinko vednosti in znanosti. Toda ta krinka je brezvercem že davno strgana z obraza, češ da ni življenja po smrti. To stališče je davno premagano. Takih brezverskih trditev niti taki ne verjamejo več, ki nimajo krščanske vere; tajiti življenje po smrti je prava norost in bu-dalost. po tem življenju pričeli bo-. m,o brezdvomno novo življenje v večnosti. Zato pa treba, da si to življenje v večnosti nekoliko EOgiedamo, da si ogledamo tudi poti, ki peljejo v to življenje. Zveličar naš nas je o obeh poučil. Povedal nam je, da bo življenje v večnosti ali neskončno srečno, ali fa neskpnč-' no nesrečno. Pokazal nam je tudi pot, ki pelje k srečnemu življenju v večnosti; sv. Pavel nam pravi v današnjem listu: "Prikazala se je milost Boga, našega Zveličarja, vsem ljudem." -,y Če se ozremo po svetu, pa vidimo, da vsi ljudje ne korakajo po poti, ki jo je Bog pokazal, da ne bodo vsi dosegli Srečne večnosti. Poti, po katerih gredo ljudje v večnost, so štiri: 1. Nekateri hodijo po poti brezverstva in odpora proti Kristusu. 2. Drugi imajo sicer vero, pa korakajo po poti greha. I 3. Tretji korakajo po poti brezbrižnosti glede vere in zveličanja. 4. Le nekateri pa gredo po, Poti, ki jo je Kristus pokazal. Premišljujmo danes o teh štirih potih. Pričenjamo novo leto, nova pot se pred nami od-1 Pira. Pokazati va,rn hočem te štiri pota v pravi luči, da bote Vedeli, katero pot si v novem letu izbrati. • Prva pot, po kateri korakajo I ljudje proti večnosti, je pot brezverstva in odpora proti Kristusu. Ta pot je'popolnoma pogubna, pelje/v večno pogubljenje. Tako uči Kristus sam, in to z jasnimi in natančnimi besedami. Rekel je: "Bog namreč ni •Poslal svojega Sina na svet, da bi sodil svet, temveč da se po ttjem.izveliča. Kdor vanj veruje, se ne sodi, kdor pa ne veruje, je že sojen." (Jan. 3, 17-Je že sojen! Kako jašne s° te besede! Nadalje pravi Go sPod: "Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor py je ne-veren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza božja ostane v njem." (Jan.\3, 36.) Slično je Govoril Cospod na drugih kra- jih. Nikdo brezvercev se ne bo mogel izgovarjati: "Gospod, jaz nisem tega vedel, jaz te nisem poznal!" Ne bo izgovora, lahko bi ga bil poznal, pa nisi hotel! Besede Pavlove v današnjem listu: "Prikazala se je milost Boga našega Zveličarja vsem ljudem, ki nas uči," veljajo tudi o brezvercu; tudi njemu se je prikazala milost božja, toda v svojem napuhu, v svoji prevzetnosti je to milost zavrgel. Da pelje pot brezverstva, pot odpora proti Kristusu v nesrečno večnost, to čutijo brezverci sami. Naj se v življenju še tako izgovarjajo, naj se na zunaj posmehujejo in norčujejo; kadar se pa bliža smrt, tedaj se pa tresejo strahu, radi bi se spravili z božjo milostjo, radi pokličejo ali bi poklicali duhovnika, da bi jih spravil z Bo- gom! Koliko zgledov bi lahko navedel, koliko zgledov poznate vi sami iz svoje lastne skušnje, če se ozrete okoli sebe! Omeniti hočem pa samo en zgled, bogokletneža Voltaira. Koliko se je ta norčeval iz vere, norčeval iz življenja po smrti! Pri neki pojedini se je norčeval iz življenja po smrti in rekel, da proda svoje mesto v nebesih za sto frankov. Ko je pa težko zbolel, je preklical svoja bogokletstva, hitro klical na pomoč Boga in poslal po duhovna. Še dokler je bil zdrav, je zbolela ena njegovih tovari-šic v brezverstvu, grofica Cha-telet; in tu je s strahom vprašala Voltaira, kaj naj stori; ali bi ne bilo dobro, se dati previ-deti. In Voltaire je odgovoril: "Storite to, kar je najbolj varno, dajte se pr-evideti z zakramenti." Brezverci delajo to, ker se jim zdi "najbolj varno," ne pa iz ljubezni do Boga, ne iz žive vere, ima li to pred Bo- Bog nanagloma poklical pred se. Koliko slučajev nagle smrti poznamo mi iz svoje lastne skušnje! Leta 1916 — sredi majnika meseca smo pokopali v Superior, Wis., mladega duhovnika ; bilo mu je šele 30 let. Pogrebni govor je imel generalni vikar, Father Schmidt, mož -v najlepših letih — imel je 45 let — v stolnici Srca Jezusovega. Šli smo na pokopališče, in ko smo se po povratku iz pokopališča sešli pred hotelom, da bi šli k obedu, zgrudil se je generalni vikar nezavesten in izdihnil čez par minut. Dopoldne je še govoril umrlemu prijatelju, popoldne je stal že sam pred sodnim stolom božjim. Ne veste ne ure, ne dneva! Tretja pot, po kateri korakajo ljudje proti večnosti, je pot verske brezbrižnosti. — Ljudje te vrste sicer ne zame-tujejo vere,' imajo vero, toda so brezbrižni, lahkomiselni; ne brigajo se za to, kar vera uči in zapoveduje, ne prejemajo zakramentov, ne hodijo v .cerkev, pogosto se niti kot kristjane kazati nočejo ali sramujejo. Ta pot, prijatelji, je škodljiva. In to v dvojnem oziru: Škoduje prvič božjemu kraljestvu na zemlji. S svojo brezbrižnostjo kaze druge. Predstavite si očeta, ki ne moli, ki ne hodi v cerkev,' ki ne preje-zakramentov! Če oče ne gom kako vrednost? Zato pravim: Pot brezverstva je pot pogubljenja! Druga pot, po kateri korakajo ljudje na svojem potovanju proti večnosti, je sicer pot vere, toda v grehih. Ljudje te vrste imajo sicer vero, toda vera jim ne sveti. Zanašajo se na poslednje trenutke, zanašajo se, da bodo ob koncu življenja vse popravili. Hočejo živeti — če se tako izrazim — kakor razbojnik, da se bodo spreobrnili šele ob koncu življenja in zadobili milost odpuščanja, kakor jo je zado-bil razbojnik ~ob desnici križa-nega Odrešenika. Ta pot je pa zelo nevarna. Nevarna, ker živi tak človek v vednem sovraštvu z Bogom, nevarna, ker mora tak človek pogosto nanagloma pred sodbo božjo. Zveličar sam nas opominja: "Bodite pripravljeni, ker ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov." (Luk. 12, 40.) Ne mladost, ne starost nas ne Imore. obvarovati, da ne bi nas delavci v vinogradu Gospodovem, da morajo delati, zato delajo, da bi si ohranili dušo čisto, da bi ta vinograd božji obrodil obilen sad, sad dobrih del, delajo tako dolgo, dokler jih Bog, nebeški gospodar, ne pokliče k plačilu. Kako krasna je taka pot! To, prijatelji, so poti proti večnosti! Pot brezverstva in odpora proti Bogu, pot greha, pot verske brezbrižnosti, pot Kristusova. Prva je pogubna, druga nevarna, tretja škodljiva, četrta je pot zveličanja. Po kateri poti korakamo mi? Katero si bomo izvolili za naše bodoče življenje? Izberite si, prijatelji, varno pot, pot, ki pelje k večnemu zveličanju. Je Novo leto, nova pot se nam odpira — daj Bog, da bonpo. ob koncu našega življenja, ob vstopu v večnost, vsi slišali Gospodove besede: "Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta." Amen. -o- NEDELJA PO NOVEM LETU. (Praznik Najsv. Iijnena.) Dano mu je bilo ime Jezus. —Luk. 2, 21. Ko je angel Gabrijel oznanil Devici Mariji, da jo je Bog izvolil za mater Odrešeniku, ji je rekel: "Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila'Sina in imenuj njegovo ime Jezus." To sveto ime je dano- torej iz nebes ; to je bilo in\e našega Odrešenika, Sina Božjega; to ime je bilo napisano na križu, na katerem je Odrešenik umiral: Jezus Nazareški, kralj Judov. Cerkev praznuje danes praznik Najsvetejšega Imena, in ima vzi-okov dovolj, da ga praznuje. Vsaj je to ime ime Sina Božjega, je ime Njega, ki nas je s svojo krvjo odrešil, je ime~Nje-ga, v katerem edinem imamo uijati na naše zveličanje. "Ni dano drugega imena ljudem," pravi sv. Peter, "v katerem bi mogli biti zveličani." Mi praznujemo danes ta kbasni praznik, kako ga bomo pa najlepše praznovali? Kako sej, bomo zadržali naproti temu . , i- , -i; iitienu? Najlepše, če storimo to, jake m pogane, ki so se obrnili u . { " ' , T) . , ,.v . j„ kar ie obseženo v kratkih zdih-k Bogu in se poboljšali; toda , . ......_...... s strahom rečem, da še nisem zus," pravi sv. Ambrož, "v Tebi imam vse, kar potrebujem." Imam li tebe, moj Gospodj imam vse bogastvo. Spomnite se, prijatelji, kako bogati šo LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vsem naročnikom v Chicagi naznanjamo, da jih bo te dni zopet obiskal naš zastopnik Mr. Martin Kremesec, kateri je bili apostoli. Ničesar niso ime- te dni v toliko okreval od bo- li, rekli so Gospodu: "Glej, mi smo vse zapustili" — pa v Jezusu so imeli vse bogastvo. A-postol Peter je videl pri temp-Ijevih vratih hromega berača: "Zlata in srebra nimam," mu je lezni, da zopet lahko hodi o-krog. Vsi, kateri imajo list plačan ali pa mu ponove naročnino, so opravičeni do našega krasnega stenskega koledarja za leto 1927. Rojakom In skušnjave so_ri kraj veliko stroškov, so pro Lovrenc pravi: šeni vsi, da naročnino ponove, -o- ma spolnuje svojih dolžnosti, čemu bi jih mi? Tako mislijo o-troci, ko vidijo očetov^ zgled. O takih.veljajo besede Gospodove : "Kdor ni z menoj, je proti meni, kdor ne zbira z menoj; raztresa." (Luk. 11, 23.) Taki ljudje škodujejo pa tudi samim sebi. Ni zapisano zastonj v sv. pismu (Skrivno Raz. 3, 15) : "Ker si ga mlačen in nisi mrzel, rie gorak, te izplju-jern iz svojih ust." Izpljujem te iz svojih ust . . ., tak človek postaja v veri vedno bolj in bolj mrzel, dokler konečno v .verski brezbrižnos]tj nč^ujnrje. ,r , , —. 'Bernard? rekel, ali kar imam, to ti dam: Mr. Kremeseca prav toplo pri-v Jezusovem Imenu vstani in poročamo, da mu gredo na hodi!" Kako je bil vesel ubog j roko in pomagajo širiti katoli-berač, ko je ozdravljen vstal, ški list. ko je mogel hoditi — bilo je to | --o- bogastvo, kivterega mu nikdo J VSEM ONIM, ni mogel dati. Imamo li Jezusa, ki naročajo Amer. Slovenca imamo tudi moč. Moči potrebu- svojim domačim ali prijateljem jemo. Koliko je skušnjav v. na- 'za v stari kraj, naznanjam, da šem življenju, da bi krenili od j je večim potekla naročnina. — edine prave poti, ki pelje v več- |Ker je s pošiljanjem lista v sta-no življenje! hude, pa sv "Izgovarjaj Ime Jezus, pa boš Jali pa jim' bomo primorani u-premagal skušnjave! To sveto staviti list. Ime je dajalo učencem moč v skušnjavah, ko jih je hudobni duh skušal, da bi zatajili Boga, odpadli od vere. To ime je bilo njihova moč v mukah in v smrti, še v poslednjih zdihlje-jih so mučenci šepetali sv. Ime Jezus, če imamo Jezusa, imamo vso tolažbo. "Poln tolažbe sem," pisal je sv. Pavel, ko je bil bičan radi Kristusove vere od sovražnikov. "In kaj ga je tolažilo? Bilo je Ime Jezus. V Imenu Jezusovem imamo svoje zveličanje; v današnjem listu ste slišali besede.sv. Petra: "V nikomur drugeir^ ni zveličanja, nikako drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi se mogli zveličati." Glejte, prijatelji, kako koristno, kako častno je: v Jezusu in za Jezusa živeti! 2. Jezus, Tebi umrjem! Tako molimo dalje v teh zdihljejih. Umreti bomo morali vsi, od smrti je odvisna vsa večnost. ENONADSTROPNA moderna tovarna obsegajoča 8000 štiraških čevljev, takoj za dobiti. 2704 Greenview ; Ave. (Buckingham 6389._____90-t do t 117 WEST 59th znižana cena na $5250; lepih 5 sob", nov porč spredaj, novi temelj, vse prenovirano, garaža za 2 kari. Na lahka odplačila. Ključ pri 5933 S. -Halstcd. ____;___ ._91-t,sr,č LISTNICA UREDNIŠTVA. Ker jih je že več pismeno vprašalo, kaj je s slikami, ki so bile vzete v šolski dvorani na evharističnem slovenskem zborovanju in ob par drugih prilikah istočasno, odgovarjamo vsem, da smo informirani, da so slike jako slabo izpa&le in so nerazložljive, zato jih slov. odbor za evharistični kongres ni naročil. Toliko v pojasnilo vsem, ki po tem povprašujejo. -o- —' Varšava, Poljska. — Komunisti v Litviniji se organizirajo, nameravajo pre vreči novo vlado. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. ISth St. Chicago, III. Vence za pogrebe, šopke za neve: ite in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dodtav-liam na dom. Cene zrterne. ESSEX COACH, 1927; jekleno, vozil le 487 milj; opremljeno z vsem potrebnim; garantirano; radi druge kupčije primoran prodati. M. G. Lilije, 1646 E. 77th St. Sag. 3647. __ 88-1 BOHIŠTVO NA PRODAJ za 3 sobe, radio, nizka cena. 1919 N. Dayton St. zadaj. 89-t,sr,o KAKA SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA. Vcdoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, kj živi na 204 Davis Ave., £-101, Bloomjjigton, 111,, tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le mor*, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu, Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, -In ne pozabite. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST Smrt se nam bliža bolj in bolj > > •< " -.............................. z vsakim trenutkom; na stolpu W^^TOC«^: eme 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE 1 SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LET NO IZKUŠNJO! I Veste, kaj pravi sv. •."Videl sem oderuhe, krute vo- videl, da bi se bil mlačen, brezbrižen človek obrnil k Bogu." Odrešenik sam pravi (Luk, 12, 49) : "Ogenj sem prišel ^prinest na svet, in kaj hočem, kakor da se vname?" Četrta pot, po kateri korakajo ljudje proti večnosti, je pot, ki jo je pokazal Gospod sam. Je to pot zveličanja. Ljudje te vrste imajo vero, in ta vera prošinja njihovo misel in njihovo srce, prešinja pa tudi vse njihovo življenje- Prizadevajo si, da bi v vselji stvareh spolnjevali voljo božjo. Padajo sicer — kdo pač nikoli ne pade? — Vsaj pravi apostol Janez, ljubljenec Gospodov (1. 1,-8) : "Ce pa trdimo, da smo brez greha, goljufamo sami sebe, in resnica ni v nas." Ce tak človek pade, hitro zopet vstane, prizadeva si, da to popravi, išče milost božjo in skuša v božji milosti ostati. I Ljudje te vrste vedo, da so v "mestu Urbina so napisane pod uro besede: "Vsaka rani,' zadnja pa usmrti." Vsaka ura rani — neizprosno se nam pri-ki so vam vsem znani: jbližuje smrt. In ker v(emo, da "Jezus, Tebi živim! Jezus, Te- se bližamo smrti, učimo se, da bi umrjem! Jezus, Tvoj sem živ ill mrtev!" V Jezusu živeti, v Jezusu umreti — to bo najlep* šfe oslavljevanje Najsvetejšega Imena.' O tem : V Jezusu živeti, v Jezusu umreti — hočemp danes premišljevati. * * * 1. Jezus, Tebi živim! Da, vA Jezusa živimo! Kaj pa nas priganja, kaj nas sili k temu, da bomo to misel v našem življenju udejstvovali? Sili nas k temu neskončna ljubezen, katero je imel Sin Božji, nosilec tega /mena, do nas; sili in priganja nas k temu neskončna dobrotljivost in usmi-l.jenost Božjega Sina, ki se je ■m nas včlovečil in na lesu križa za nas prelil svojo kri. Premislimo, prijatelji, kako veliko korist bomo imeli od takega življenja, če bomo v Jezusu in za Jezusa živeli? V Jezusu nam je dano vse! "O, moj Je- bomo v Jezusu tudi umrli. Kako srečna, kako krasna je smrt, Če človek s svojim Odrešeni-kom umrje! Na njeni se izpolnjuje, kar je rekel Gospod: "Kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik!" Jezus, Tebi umrjem! Ponavljajte pogosto ta zdihljej! • Legenda pripoveduje^ da je sv. Pavel, ko je umiral, trikrat vzkliknil: "Jezus, Jezus! O, da bi tudi mi imeli to sv. Ime na jeziku, ko bomo umirali! Prizadevajmo si, da bomo v svojem življenju vršili in izpolnjevali, kar molimo v teh zdihljejih: "Jezus, Tebi živim! Jezus, Tebi umrjem! Jezus, Tvoj sem živ in mrtev!" Amen. -_o- — Pana, 111. — "Uncle" Charlie Tanner, črne, ki je bil rojen v suženstvu, je minuli teden tukaj umrl v starosti 10i leti. ijevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičnimi podatki. Prva stran predstavlja zemljevid celega svet;?, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in iptem času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. i Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto. Na- šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avtO-voznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa ga dobi Krsalc, kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika. AMERIKANSKI SLOVENEC, 184S West 22nd Street, Chicago, 511. Prva adventna pričenja .. .i.niiTn.miirnrmurnnm Kuujim m»rni;nnuiaimn OTTmtui^iuunoai lunmmnn 1111 Himrnmn linn rmpu Pogled na sliko pokazuje zakaj VORTEX pere hitreje, ne da bi perilo pri tem kaj trpelo. 1 Liti aluminum "Vortex" je/ nastavljen na dno bakrene kadi (top) in ko se vrti sem in tja, povzroči v milnici nekako pretresovanje, kateremu se urnazanost ne more zoperstavljati in se od perila loči polovico preje, nego pri drugih pralnih strojih, in kar je poglavitno — perilu ne . škoduje prav nič. — Valjarji z mehkega gumija in zadostno sil6 povečajo popularnost 1 THE HAAG VORTEX. Še bolje bi znali ceniti ta stroj, ako bi ga videli, kako deluje, ali pa, ko jo že enkrat opral vaše perilo. Prav nič vas ne stane, ako vam mi v vašem domu dokažemo z VORTEX, koliko truda si prihranite in pri tem imate najbelejše perilo, kakor si ga morete le misliti. Ko bi moški umeli, koliko trpe ženske pri perilu, bi ne bilo hiše, v kateri ne bi imeli tega stroja za pranje. Dobite lahko na male obroke. losepli Mantel Hardware r immmmmiiiirn ELY, MINN. wen® Kakor imamo za navadno leto, ki se pričenja s 1. januarjem, koledar, ki nam pokaže vse dneve, njih ime in pomen, tako spada v vsako katoliško hišo drugi koledar, iz katerega so razvidni vsi pomenljivi dnevi v cerkvenem smislu. Da zadostimo mnogobrojnemu povpraSevanju, smo tudi letos naročili knjigo z naslovom t Razlaganje cerkvenega leia ali SLOVENSKI GOFF1NE V njej je natančni popis vseli važnejših dni, praznikov in nedelj in njih pomen, popis in razlaga cerkvenih obredov, berila in evangeliji za vse take dni, zanimivi posnemki iz življenja svetnikov ter mnogo drugega poučnega in koristnega berila. Naročili smo večjo množino teh knjig, a prejeli «OTO jih le pičlo in omejeno Število, zato nam bo mogoče, postreči z njo le tistim, ki nam prvi pošljejo naročilo. Kdor torej želi sigurno dobiti to knjigo, ki stane samo $1.50 naj piše takoj po njo in priloži pismu*Money Order Draft za omenjeno svoto. Bank Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $2,825,153.00 TA JEDNOTA JE SOlVENTNA ALI NAD 100-PROCENTNA. Njeno premoženje znaša $1,600,000.00, Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih dr . tev širom države. , \ > . i ' Glede pojasnila za ptfatdp vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društ a (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika : Jos. Zalafja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. N grada za ustanovitev znaša $20.00. 3Z SPREJEMA ČLANE 1—16 LETA. V MLADINSKI ODDELSi: . ' V STAROSTI OD KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTIl iinii.nm.mm.ntini.mm.immmitiin j umnimi UMUIU ' Spisal A. R. Haggard "■"»""'"''■HiitiiiriiiiiiiMiMiniiiiiTiiiiTiiTiriiiiinrTiiiitiMMiiiiiiiriirfttiiiiiiitiiiTiiiiiirmimimniniTininiriTmnnn' Wulf se je ob tem vprašanju vesel zasmejal, saj je zdaj vedel, da je prišel Godvin zopet k zavesti. "Da, jaz, prav gotovo," je odgovoril. "Ljudje v sanjah navadno niso hromi, kakor mene vidiš; take noge dobi človek od mečev in ljudi." 1 "Pa Rozamunda? Kaj je z Rozamundo? 'Ali je sivec preplaval zaliv? Ali se je rešila? , Povej mi hitro, koprnim izvedeti!" "Ona ti pove sama." In šepal je Wulf do z zavesami zastrtih Vrat ter zaklical: "Rozamunda, moja — ne, naša Rozamunda, Godvin se je zopet zavedel. Cuješ, Godvin se je zopet zavedel in bi rad govoril s teboj." Začulo se je hitrcršumenje obleke in glas urnih stopinj med ločjem, s katerimi so bila tla potresena, nato pa se je prikazala Rozamunda, ljubeznjiva kot vedno, a pozabivši v svojem veselju na vso svojo dostojanstvenost. Ugledala ga je, njega, upadlega Godvina, sedečega na postelji; njegove sive oči so se mu iskrile na bledem in upadlem obrazu. Godvin je namreč injel sive oči, Wulf pa modre, edina razlika med njima na prvi pogled; kdor bi ju bil pa natančneje opazoval, vedel bi bil, da so bile Wulfuve ustnice polnejše od God-vinovih, da je bila njegova brada bolj izrazita; bil je tudi Wulf nekaj večji po postavi. Rozamunda ga je pogledala in z radostnim krikom zletela naprej, ga objela z rokama krog vratu in ga poljubila na čelo. "Pazi se," je rekel Wulf robato in obrnil glavo v stran, "sicer, Rozamunda, mu lahko nazdereš obveze in mu zopet nakoplješ bolezen. Krvi je že dovolj izgubil." "Potem ga poljubim na i-oko, ono roko, ki me je rešila," je rekla in storila tako. t "Moja je imela tudi nekaj opraviti, ko sva te rešila, a ne Opominjam se, da bi jo bila poljubila, Rozamunda. Pa tudi jaz ga bom poljubil in, o Bogu bodi slava in sveti Devici in svetemu Petru in svetemu Čedu in vsem' drugim svetnikom, kojih imen se ne morem Omisliti, ki so nam dali s pomočjo Rozamunde tukaj in s pomočjo molitev prijorja Ivana in stangatskih bratov in vaškega duhovnika Matevža nazaj tebe, brat moj, moj predragi brat." "In šepal je k njegovi postelji, vrgel svoje 'dolge, mišičaste roke Godvinu okoli vratu in ga začel objemati. "Pazi se," je rekla Rozamunda hladno, "sicer, Wulf, mu lahko zrahljaš obveze; krvi je že dovolj izgubil." ' Predno pa je Wulf mogel dati odgovor, ki jnu je bil očividno prišel na misel, začuli so jglas počasnih korakov, zavese pri vratih so se razgrnile in visok, plemenit vitez je stopil y malo sobico. Mož je bil že v letih, vendar !je bil videti starejši, nego je bil v resnici; žalost in bolezen sta ga postarali. Sneženobeli lasje so se mu valili po ramenih, obraz mu je Jbil bled, njegove poteze stroge, resne, pa fine in navzlic razliki po letih čudovito podob-jne potezam njegove hčere Rozamunde. To je bil namreč njen oce, sloviti lord, Sir Andrej D'Arcy. Rozamunda se je obrnila, pripogni-la proti očetu koleno na čuden, jutrovsk način; Wulf se je priklonil z glavo. Godvin pa je vzdignil svojo roko v pozdrav, kajti njegov vrat je bil še preveč trd, da bi se mogel gibati. Starec se je ozrl nanj in ponos mu je sijal iz oči. "Kakor vse kaže, boš torej živel, vnuk moj," je rekel, "in zato dajem hvalo Delivcu življenja in smrti, kajti, pri Bogu, hraber junak si, vreden otrok kryi Normana D'Arcy-ja in Saksonske Ulnine. Da, eden najboljših izmed njih." "Ne govorite tako, stric," odvi-ne Godvin, "saj tukaj stoji eden, ki je hvale še bolj vreden," in potrkal je s svojimi suhimi prsti Wulfa po roki. "Wulf je bil, ki me je rešil skozi vrste sovražnikov. Spominjam se, kako me je dvignil na konja ter mi velel oprijeti se grive in sedla, Spominjam se naskoka, s katerim je prodiral med sovražniki in njegovega bojnega klica: Srečaj JD'Arcyja, srečaj smrt! —' spomnim se še, kako so se za-biskali meči okoli naju, zatem p,a se mi je stemnilo in vladala je zame črna noč." "Dal Bog, da bi bil mogel biti zraven, da bi vama pomagal v boju," je rekel Sir Andrej D'Arcy in stresel s svojimi sivimi lasmi. "O-troka moja, hudo je biti bolan in star. Hlod sem, nič drugega kakor trohlen hlod. Pa vseeno, ako bi bil vedel . . ." "Oče, oče," je rekla Rozamunda ter ga objela s svojo belo roko okoli vratu. "Ne smeš tako govoriti. Svoj del si pošteno dovršil." "Da, svoj delež, ali rad bi storil več. Oj, sv. Andrej, prosi zame, da bi mogel umreti z mečem v roki in trojnim klicem naših prade-dov. Da, da, tako, ne kot postaran bojni konj v svojem hlevu. Pa, oprostite mi, ali zares vaju zavidam, otroka. Da, ko sem vaju našel ranjena, bi se bil kar zjokal od jeze, ko # sem pomislil, da .se je mogel vršiti tak boj komaj par ur daleč od mojih vrat, ne da bi bil jaz zraven." "Jaz ne vem ničesar o vsem tem," je rekel Godvin. "Ne, ne; saj si ležal v nezavesti skoraj cel mesec! Rozamunda pa ve in ti pove vse. Govori, Rozamunda. Ti, Godvin, pa lezi in poslušaj!" "Zgodba je vajina, bratranca moja," je rekla Rozai^iurida. "Vidva sta mi velela skočiti v vodo, in vanjo sem vzpodbodla sivca; globoko sva se pogreznila, tako da so se mi valovi zgrnili nad glavo. A hitro sva se rešila iz valov, plavala sva urnb zopet na drugo stran. Plaval je konj malo postrani vsled pritoka, tako da sem videla vse, kar se je godilo na pomolu. Videla sem sovražnike, ki so hiteli nad vaju, a padali pod vajinim mečem; videla sem, kako sta jih napadla in se zopet umaknila. Zdelo se mi je tudi, bila sem,že precej oddaljena, da je Wulf dvignil Godvina v sedlo — vedela sem, da mora biti Godvin, kajti posadil ga je na vranca — in zdir-jala sta po pomolu ter izginila. Rim v "Prosveti." Če se bere v Prosveti o Rimu, že naprej vsak lahko ve, kako bo obrnjeno. Samo zasramova-nje in potvarjanje resnice. — Menda priobčuje Prosveta tako umazanost s tem namenom, da pobija vero. Saj iz vseh njenih kotičkov gleda ta edini na- men, ki si ga je ta list postavil. Ako misli, da bo s ponatiskova-njem takih plehkih stvari v kakšnem srcu ubil vero, se gotovo silno moti. Kdor more najti všečnost nad sovražnimi izbruhi te vrste, že zdavnaj ni imel več vere v sebi. Da bi pisatelj le enkrat pokazal drobtini- BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNINA Prodajam vsakovrstne* barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, III-Phone: Canal 0490. ; i TISKARNA -s- . AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemsk'i papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE->•; MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. . . EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST'CITY, PA. co resnice. Pa ne! Kjerkoli se ustavi, karkoli pogleda, vse sama sleparija, neumnost, tiran-stvo, grozote, da ti vstajajo-lasje na glavi. Ali ni preneum-no, toliko slabosti in lumparij nsjjprtiti krščanstvu, ki stoji že blizu dva tisoč let pred vsem svetom in si z nezmanjšano silo osvaja vedno nove dele sveta? Kdor o Rimu in krščanstvu tako piše kot J. S. Machar, se samo smeši. Ce hočeš o tem resno pisati, ne smeš v vsaki vrsti tako jasno kazati, da ti je edini nagib pisanja — sovra-, štvo do stvari, o kateri pišeš. Treba je vedeti, da pisateljevo sovraštvo samo še ne zadostuje za vzbujen je sovraštva v bravcu. * Ne verjamem, da bi kdo zavrgel zgodovinsko resnico glede papežev samo zato, ker mu je po posredovanju Prosvete omogočeno, da bere v slovenskem jeziku n. pr. te-le, Ma-charjeve besede, ki jih je zapisal ob pogledu na Vatikan: "Ni je palače na svetu, ki bi pripovedovala tako grozne stvari, kakor to-le prebivališče starcev v belem plašču. Osramočene leže ne le razvaline Pa-latina, temveč tudi prestolnice cesarjev in kraljev v daljnih deželah in rezidence azijskih in afriških sultanov. Naj si izmisli človeška fantazija kolikor mogoče grozno stvar — vse je bilo tukaj, izšlo je odtod. Vzemite v roke katekizme, poiščite si kategorije grehov — niti e-nega ni, ki bi se ne dal pokazati na kaki primeri iz zgodovine papežev. In ne enkrat, stokrat." Resnično, zanimivo je opazovati, kako strašno se trudijo zapriseženi sovražniki krščan-j stva, da bi vzeli kredit raznim ! krščanskim ustanovam. Kdor ■ misli, da poznata zgodovino 'samo Machar in Prosveta, naj j kar bere in vse verjame -— po-I stal bo od sile "razsvetljen. Kup sramotilnih besed, ki jih nameče skupaj pisavčeva go-stobesednost, pa še zdavnaj ni zgodovinska resnica. —Rev. Bernard Ambrožič. Od vsakega strahu človek ne dobi sivih las. Bivši dompteur Delmont pripoveduje: V veletrgovini z zverinami King-Cross v Liverpoolu je imel vsako noč eden od uslužbencev nočno službo. Neke soparne poletne noči je bila vrsta na meni. Ko sem nastopil službo, sem pregledoval kletke. Par hijen se je ozi--lo potuhnjeno za menoj. Velik panter je stresel puhajoč železno ograjo svoje ječe; Mnogo živali je spalo, se zbudilo, ko sem prišel mimo njih ter me na ta ali oni način pozdravilo. Par ' grdih opic mi je pokazalo zad-jnjo stran. Neki somalijski lev je brizgnil svojo vodo name. V lokalu je bil ostudno slab zrak. Tako sem prišel v neki oddelek, kjer sem opazil na svoje veliko začudenje,- da je ležala ena od kletk odprta na tleh. Položil sem svojo gorjačo in luč na tla ter splezal preko kletke na drugo stran. Predno sem še mogel kletko, v kateri se je nahajal krasen leopard, zopet postaviti, sem začtfl za seboj šum. Ko sem se obrnil, sem opazil na svojo grozo, da me zasleduje velik medved. — Zver je bila izredno hudobna, zato je umevno, da sem se skušal čim najhitreje rešiti. Z bliskovito ^naglico so delovali moji možgani. Na kako kletko nisem mogel splezati ker bi me bile zveri s svojimi kremplji raz-mesarile. Medved je bil samo še par metrov za mano, v par trenutkih bi me bil došel. Zagledal sem ob nekem o-pornem stebru prislonjeno lestvico. S par skoki sem ^bil pri lestvici. Z opičjo hitrostjo sem hitel navzgor. Medved je za hip ostal, pogledal za mano, zajokal kot otrok in jel plezati za menoj. Lokal je bil obokan. V sredi ga je podpiralo šestero stebrov. V višini 4 metrov se je nahajal na vsakem stebru samo 15 cm širok rob. Nad robom se je krivil obok. V smrtnem strahu sem prihi-tel na vrh lestve. Medved je plezal nerodno za mano. Vendar pa sem imel samo trenutek časa za premišlek. Vlegel sem se na ozki rob ter sunil lestvo z nogo od sebe, da se je prevrnila. Krčevito sem se držal za rob. Trup sem moral imeti radi oboka ukrivljen. Situacija je bila strašno neprijetna. Bal sem se, da v tem položaju ne bom mo-^ gel dolgp časa vztrajati oziroma tudi, da se bo rob odlomil. Moji prsti so se oklepali vedno močneje zidu, koža se je odrgnila, nohti odlomili. Vsled prisiljenega položaja me je je-lo boleti vse telo. Noge so se mi tresle. Spodaj je besnel medved ter vznemiril vse ostale zveri v njihovih kletkah, da so rjovele in tulile. Minuta je minila za minuto, četrt ure za četrt ure, cela ura. Nikdo mi ni prišel na poihoč. Upal sem, da bo postal kdo •vsled nenavadne vznemirjenosti zveri pozoren. Toda nikogar ni bilo. Z bližnjega cerkvenega stolpa je odbila ura polnoči. Jele so mi pešati moči. Bal sem se, da padem vsak hip- na tla, od trenutka do trenutka sem se oprijemal v tem strahu še krče-viteje s krvavečimi prsti roba. Tedaj mi je pomagal medved sam. V svoji togoti je prevrnil kletko, v kateri je bila zaprta velika levinja. Kletka'se je pri tem odprla in levinja je skočila ž nje. Med obema živa-lima se je razvil boj, kakršen se vidi samo v džungli. Medved se je boijil z?ahrbtno. Prizadejal je levinji veliko in globoko rano v ledju ter se zagrizel v rano. Pobesnela levinja mu je skalpirala s silnim udarcem s šapo levi del obraza, da se 'je videla črepinja in zob"-je, iztrgala mu je desno oko. Tedaj jo je medved izpustil, ker mu je zalila kri drugo oko. Hipoma ga je zgrabila levinja ža tilnik, mu zlomila hrbtenico ter mu raztrgala z zobmi gol-tanec. Kljub strašni rani na lastnem telesu je začela levinja medveda takoj žreti. Med tem bojem sem vsled razburjenja na svojo mučno situacijo skoraj pozabil. Medved je bil mrtev, zato pa je bila sedaj pod stebrom levinja. Če bi bil skočil na drugo stran, bi si bil zlomil spričo višine 4 metrov sigurno noge. Samo še par minut sem lahko vzdržal; obupaval sem . . . Tedaj je prišla rešitev. Neki drugi krotilec je prišel ponoči domov in ker je domneval, da bom imel tobak, je čakal name v službeni sobi. Ker me toliko časa ni bilo, se mu je zdela stvar sumljiva, zbudil je še nekega drugega krotilca — in par minut nato sem bil rešen iz nevarne situacije, potem ko sta bila moja dva tovariša levinjo ustrelila. Vsem, ki bi utegnili misliti, da se čli^vek po takih avanturah onesvesti, da osivi ter oboli za več tednov na živcih, bodi povedano, da se meni ni pripetilo ničesar takega; samo silno lačen in zaspan sem bil. POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti ;je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. LOM STRITAR se priporoča rojakom n naročila premoga, katerega pripeljana da dem- Prevažam pobi' Itve eb času selitev bi vse kef spada v to stroke. Pokličite me po telefona! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Pfceae: Roosevelt 822L, "AMERIKANSKI