List Slovenskih delavcev v o^meriki
telefon PX&arne: 1279 rector.
NO. 163. — STEV. 153.
Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the
Office at New Tork, N. T., under the Act of
of
3, 1879.
NEW YORK MXXKDAT, JULY 1, 1907. — V PONEDELJEK. 1. MAT« SRPANA, 1907.
telefon pisarne: 1279 rector.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Zvezine finance. Prebitek $87,000.000.
sijajno finančno leto z ve-
likans kim prebitkom
Veliki carinski dohodki in nad tisoč milijonov v rvMinem aakladu.
Washington, 1. julija. Poslovno leto zverine vlade zaključilo se je včeraj z letnim prebitkom v znesku 87 milijonov dolarjev. Ta prebitek je največji od leta l!*>2 naprej, ko je znašal prebitek $91,287,257. Dasiravno naznani vlada natančnejša števiia šele danes, so podrobnosti vendarle že znane. —
Vladini dohodki i/, raznih davčnih virov znašajo 4*k*>,30*>.134 m izdatki $T»7S376,7<>9. Dohodki so se v rnino-lem poslovnem letu izredno pomnožili, doČim so izdatki narasli le za deset milijonov dolarjev. Carino je prinesla #333,230,1-26; domači davki 01 milijonov 7«i6,610. Ti dohodki so bili lani izdatno manjši. Carina še ni nikoli pi <nesla toliko kakor letos.
V rvezinem zakladu so naslednje svote: rezerv.li fond v zlatem uenarju in komadih zlata $150,0»><>,(KM>, trust-ni fondi v zlatu .$678,244.804); v srebru $475,777,000; v srebru iz 1. 1890 $.',,»88,<MM>; — skupaj $1.160.009.809.
Splošni fond znaša $1!M),136,668; v naeijonalnih bankah ima vlada naloženo $182,412,809; v filiponskem zakladu $3,723.53f>. Tekoči dolg- znaša $111,551,541.
SKRAJNA PODLOST.
bAnonimno razpošiljanje ukradenih zasebnih pisem; po vzoru *' ma-fi jozov * * in članov *' La mano usre*\
ma-*- .
V muai^ai. i»du.u prejeli smo po jk>-"šti i/. ^jhica^m. 111., tri fotografirana pinma. jLtera je i»aje pisal hrvatski župnik Kev. Bekavae leta 1902 biv-ševnu uredniku * ' Narodn«s«a Lista", ^tjepku Buroaovicu.
Ta pi*ma, ktera so ali ukradena, ali pa ponarejena, |w»»ilja nek nepoznani lopot, ki mora biti skrajna iuo-ralična pro}*ali«*a, hrvatskim časopisom in vodjem ameriških Hrvatov.
Na to	ki >pada v katego-
rijo lopovšrf*"hi italijanskih hajduških organizacij "Marta" in "Iji mano nera'*, bi se mi me ozirali, da ni bil nepoznani matiaš tako drzen in ttadi . 'nam pripela! kopije teh pisem.
GhieaAka ^Hrvatska Zastava" z dne 25. junija piše o tem:
"Više našiih Hrvata v Chicagu, a kako nam brzojavljaju, i po drugim dkj*Mtima, primili su |iuUxu pošte li-Ktova, koje da je pb«<> Rev. fiekavac -rod.	Bnwovicu. T«, »u kopije
nekakvih listo vm, ko ji su fotografirani, te mad jo takozvame vodje razpa čani. Mi za sada držimo, da je to MUDo podfne<U) n*o fieni Kev. Belavea, da se zadržanjem tih liet^v« tog go-»tpodina, kjfco i Broaoviča, na kojed su Vybuie iipnvljeni. pred nsnM oinrazi. S tog pozivamo toffa junačinu. nek izid je svojim imenom na poljv. j«r dok «rod to m n>*ini, dot If ne njožemo u kthtiUMH originala tih kopija vjero % ali, a ako u» i može dokazati, caslu-fžuje radi *.voje podlogi Ki t-vbfcf prezir, jer U* nije način ni kako v e poti kr
ZMi-ta oifNtoji auU_-ii-ii«:. muI* j« is>ti nwrao biti t a urednjčkn^r »»tola kra-Uirau. sto je nova fmdlost kradja.
i a Mm »adr/a.1 za .-^id se o« ce-> rat it i, jer želimo pri je čuti, Sto tum roisle Rev. Bekavac i Brozo-
Afera ijfwood.
rchard lažojivec.
OLAVNj priča državnega PRjKI&tva je t.agal razstrelbi v wardner jtj.
Oni čaa je mudil v Mullenu pri igri poker.
P ROT EDO KAZI.
Boifdaho. .10. junija. Pri obravnavi ji Hay wood u so včeraj za-4isaliK<>vca Dominika "Flynna iz Mullefld&ho, kteri je izpovedal, da je dnf aprila 1899, ko se je pripetila »irelba v tovarnah Bn-nker 1 lili iSullivan, igral poker z Or-chart} Ta t rgovec je že druga prič a, era je izjvovedala, da je Or-f^hardienova-u-ega due igral v Msil-leini .«*r, ne da bi se, kakor on pričafmidil v Mullemi in pognial omenp tovarni v zrak. Poker je iyral, Flynnovej izpovedbi, od |h>1 n-«lnev|o 4. ure pojwdudue. Flynn trdi, je z Orchard* mi občeval ]>ol-ilnjgfto in je imenoval več osob, kteri* na dan razslrelbe igrale z Orcii >ui poker. 0<1 tedaj naprej <»a p i več videl.
TMpriča MeHale iz Mulleaia je izpoail, da je 29. aprila 1899 v Flytfej prodajalniei igral j»oker z Oreli«wn in je pristavil, da so tedaj ;ijim igrali tudi lastnik rud-nikoforest (Mark, polkovnik Moore. Douk Flvnn in on. V prodajalniei je bi*daj talili ilr. McGee, kieri pa ni i|.
Ft- Hough je izjxjvedal «> ida-škechlt-penu (ječah). V tem bull-l>enu bilo v maj hujše j vročini leta 1S5I9- do štiristo rudarjev zaprtih, t Vtri ljudi j«* bila vedno bolna in jentjje čuvalo zvezino vojaštvo za-morii čet. Iiough je trdi povedal kako v juliju odvedli Jack Simp-kiirf»re.d vrata, kjer je moral na solil stati šest ur, ne da bi dobil ]»o>i v<nle. Kadarkoli -^e jo liotel u>,« s*t vojaki nanj pomerili. — Hoi se je sestal /. Orehardoin v \Vse, Idaho, leta 1!H)."> in ta mu je dej da prihaj-i iz Alaske. Povedal mu tuili. da bi liil lw>gat mož, ako bi bilo Steune-nbenra.
Itn so še rasni rudarji nastopili koiriče in izpovedali o dogodkih v fj»ple <"reeku leta 1903 in o rnz-m#i, ki vladajo ]>ri Western Federal of Muiens. V teh izpoveda-nj ni bilo nič novega.
m unnmm, junaee ! Priskr-v«»č za te krvnika, koji če
atrijski parnik giulia za vozil v jadranko.
Ni oda se je pripetila v gosti megli.
Škoda neznatna.
vstrijski parnik Giulia, kteri je «|»el iz Trsta minoli petek v našo Ji., j** v četrtek v gosiej megli dve itii zapadno od «sv-atiIniSke ladije pri tucket u zadel v jadranko Palmer, kra ue je iznenada pojavila baa pred Clijo, tako, da j« bilo nemogoče iz-eiti se. Prvi del jadranke je zadel Olijo \ stran in >teno nekoliko \*o-Ikloval. Parnik se je tako stresel, i so »«- p«>tuiki nekoliko prestrašili j: i i tel i na krov. Tudi jaJrankz. ki je fcla m RuMiHta v NVM|*.rt. ni zelo ► kodov ana.
m II»II W^WtfiWi in—
enarje v stara domovino
f 10.90............ PO kron.
| 20.50 ............ 100 kron,
40.90 ............ 800 kron,
4$ 204.00 ............ 1000 kron,
#1017.00 ............ 6000 kron.
oitarin Je ritata pri teh rotab. lampu objesit i, mi ne na j m nakaz ne v ot popolnoma law, nego na teme-	bree vinarja odbitka.
aia denarne poUlJatve izplačuje cj. poitni hranilni nrad r 11. 4o lUnsk.
enarje nam poaBatl Jo najprilič-ne de $25.00 v gotovini * priporočeno ali regislrovanem pimnn, večje tnk« po Domestic Postal Money Orir ali pa New Tork Bank Draft. 8AXSBK OO. 8 trasi, New Tork.
mo aam domače noprili-Hrvatov le površno zna-kot njihovi najbližji bra-iz -slovenskega, kakor tudi ertall&Sa obžalovati, h rva takimi brati podle dufte, da škodu-javnoati z zavratnimi mata dosed a j opažali ki prihajajo is Cala-
Proti Japonski. | | Korejski delegatje.
K O R £ J S K-A DELEGACIJA MIROVNE KONFERENCE V HAAGU PRO TESTU JE RADI JAPONSKEGA NASILJA.
Korejsko delegacijo pri nirovnej konferenci nečejo priznati.
PROTI JAPONCEM V AMERIKI.
Velika defravdaeija v oemškej Poljski.
V MARIENBURGU SO BANČNI URADNIKI PONEVERILI ŠTIRI MILIJONE
MARK.
Na tisoče ljudi je zgubilo imelo.
vse, kar je
Jlaay, 30. junija. Pri včerajšnjej dolgočasnej razpravi mirovne konference nastala je velika živahnost radi protesta korejske delegacije, kterega so dobili delegatje vseh držav. Protest je podpisan po bivšem ministerske-m predsedniku Vi Sang Sulu, bivšemu vrhovnemu sodniku Seoul Yi Tyoune in bivšemu tajniku korejskega poslaništva v Petrogradu, Yi Tjyongoui.
Protest se glasi, da Korejci obžalujejo, da se mirovne konference ne morejo udeležiti, ker Japonci kršijo njihove pravice in ljudsko pravo. Oni so jim z nasiljem vzeli njihovo neodvisnost. Korejski cesar je dal delegatom neomejena pooblastila, ktera so delegatom konference predložili s prošnjo, naj posredujejo v njihov prid. da se zamorejo udeležiti konference. Oni žele zagovarjati svoje pravice in naznaniti krutosti Japoncev1-.
Casniškim poročevalcem so dejali Korejci:
ilJaponci s^ospoilarijo v Koreji kakor divjaki in izvršujejo vsakovrstna barabrstva proti lastnini in prebivalstvu, zlasti pa proti ženskam. Čudimo se, da nas zastopnik Rusije Nelidov ni hotel sprejeti, kajti naše razmerje do Rusije je, kakor ono do Zjed. držav, tako dobro, tla bi se nam pomoč ne smela odreči. Sedaj potujemo v A-meriko, tla dribimo pomoč v tej veliki deželi.
Zastopniki Japon-ske, pod vodstvom Keiroku Tzuzukija. trdijo, da Koreja ni bila povabljena h konferenci, radi česar se korejske delegacije ne more pri po zn at 5.
Tokio, 30. junija. Iz San Franeisca se javlja o novem proti japonskem gibanju. Mestne oblasti so namreč .Ta-poncem prepovedale vzdržavati v me-r-tu posredovalnice .lela in so Japoncem tudi odvzele licence za vzdržava-nje družili podjetij. Vsled tega postane sovraštvo med Japonsko in Ameriko večje.
Washington. 30. junija. Japonske trgovinske komore, ktere zboru.jejo v Toki ju, so poslale predsedništvu in ameriškim trgovinskim komoram izjavo. med ktere vrstami je čitati, da bodo Japonci pričeli bojkotirati ameriško blago po kitajskem uzoru.
POŽAR NA PARNIKU.
Parnik Madonna in ukrc&no blago poškodovano.
Na paruiku Madonna od Fabre I.ine, ki je največji potniški parnik v promelu med Marseille in New Torkom, je minoli petek v pristanu Atlantic Docks v South Brooklynn pričelo goreti in ogenj je napravil izdatno ^kodo. Goreti je pričelo v skladi-šču kemikalij ob 10:40 Jopoludne. I*arnik je d«»<|»el iz Marseille minulo -redo ,n je bil le nekoliko nakrcan.
Na lire n^esta »» prihiteli gasilski pa m i ki in gasilci, kteri so skladišče napoluili z vode,	so toliko spu-
st:ii v paiTjilc, da ira je le malo ostalo cad vodo.
Voda je poškodovala 800 ton blaga vre d neg« $$25,000, v kterej vsoti pa ni vpošteta škoda, ktero ima parnik.
I I : li .
POŽAR V FT^g™. AJttv.
ARETACIJE, o
Brod«uica (Strassburg), ' nemška Poljska, 1- julija. V bližnjem Ma-rienburgu je napovedala tainošnja zasebna banka, ki je v nemšikh rokah Ln podpirana po neanškej vladi, banke-rot in vodstvo saauo priznava, da mu primanjkuje štiri milijone mark. Ta banke rot je uničil na tisoče posestnikov in trgovcev v zapadnej Prusiji, med kterimi je, žal, tudi mnogo domačinov Poljakov. Bankerot so zakrivili bančni uradniki, oziroma ravnatelji, ktere je N^sakdo imel za poštene.
Ravnatelja Woelkeja in pro kuriš t a Schneiderja so zaprli in sta priznala, da z>naŠa poaieverjena svota 4 milijone mark in da bode najbrže še narasti a.
Takoj, ko se je zvedelo o bankero-tu, prihiteli so ljudje, ki so imeli v banki vse, kar so imeli, pred bančno poslopje. Ko se jim je nazuanilo, da ne morejo ničesar več rešiti, nastal je grozen krik. Množica je oblegala poslopje, ktero je zasedla policija. Slednja je imela obilo opraviti, da je rešila uradnike, kterim so žrtve pretile, da jih linčajo.
avtomobili milijonarjev.
Kadar je treba plačati davke, tedaj pade cena avtomobilov.
Cleveland, it.. 29. junija. Avtomo tiili tukajšnjih milijonarjev zgube na vrednosti najmanj 75 odstotkov, ka kor hitro naznani davčni aseser, da bode milijonarje službenim potom obiskal in vsakdo se lahko prepriča, da se tukajšnji milijonarji vozijo v najslabših avtomobilih. kar jih je na svetn.
•ledine moderne avtomobile v Cleve-l:- udu ima glasom davčnega izve»tja ■ rayor -I o lin son. On ima tri avtomobile. kteri h vsak je vreden po .$4700.
Kadar se mudi milijardar John D. Rockefeller v Olevelandu. se vozi z osmimi avtomobili, kteri vsi so pri davčnem uradu cenjen i na $1300. Najbogatejši Clevelandčan, Sam Mather, se vozi v avtomobilu, ki je cenjen le na $50 in milijonar Alex Winton rabi avtomobil, o kterem trdi, da velja le $300.
RAZSTRELBA V SCHENECTADY
Trije delavci so ubiti in škoda je velika.
Schenectady. N. Y-, 30. junija. Jekleni cilinder, napolnjen z 10 tonami opeke in ki je sam težek 10 ton, kte-rega so napolnili s 120 funti parnega pritiska, so včeraj pri Schenectady S«wlstone Briek Company i »omotoma odprli, preduo so |>am izpustilL Po--leilie." tc-mu je bila sntzna rafcOrelhn. Pokrivalo filimlra je udletelv, ubito iri delavce ki odletelo 500 čovljev daleč na lir Delaware and HiKbun železnice. Materijelna škoda je velika. Tovarno so saprli
n
Velik dol
St. Clair Ave, HE.,
Jo agoreL
V Jeffereon City, Mo., eo vSeraj o—
besili tri morilce: Harry Vaugbana, Kdward Raymonda in George Bryana in sicer vse tri na jedilih in istih ve-šalili. ObfSenei so umorili pašnika John Calyja, ko so skupno aknftali uteoL
Vesti iz Rusije.
Izdani tatovi.
V TIFUSU SE JE NEKA ŽTDOV-KA JAVILA POLICIJI IN NAZNANILA. TATOVE, KI SO UKLKAPU $170,000.00.
Osveta kmetov radi rasposta dume. Požigi v Tuli.
TOČA OPU STO ŠILA 7300 ORAL.
Biebee, Arizona, 1. julija. Včeraj je ta nastal velik podtar, kteri je pretil, da uniči vm meto. Ko j« _ JH divjal je v maatn vibar in le a dina-mitnimi ra^etrelbaeni ao podtar omejili. Zgorelo j« oad 200 hii. Škodo Še niso cenili.
Tiflis, 29. junija. Roparji so obiskali palačo princa Cavodza, kterega so u-morili in oropali njegovo hižo.
Perejaelav, 29. junija. Toča je popolnoma opirstosila žito na zemljišču, velikean 7300 oral.
Tiflis, 30. junija. Neko židovsko dekle javilo se je včeraj policiji, kterej je -naznanila, da se je ona dne 26. junija udeležila roparskega napada na carinski voz na Erivanskem trgu, raz kterega so čifuti ukradli $170,000. To so storili s pomočjo bombe, ktera je več ljudi ubila in nad 50 ranila.
Tula, 30. juniija. Med kmeti se je pričelo požiganje kot osveta radi razpusta dume. Kjnetje so požgali šest velikih posestev, med temi tudi ono grofa Vladimira A. Brobinslja in kne-giaije Vjadbolske. Skoda je velika.
Iz Avstro-Ogrske.
Hrvatska kriza.
HRVATSKA OPOZICIJA V OGR-SKO-HRVATSKEM DRŽAVNEM ZBORU SE ŠE VEDNO NADALJUJE.
Komentari o govoru avstrijskega mi-nisterskega predsednika Becka.
PROTI RADIKALNEM NACIJO-NALIZMU.
PIJANCEM NA ZNANJE!
Žganj ar jem prihaja rešitev iz Mingo Junction, O.
Steubenville, O., 1. julija. Iz mesteca Mingo Junction prihaja vest, da so tam izumeli gotovo sredstvo ktero ozdravi vsacega pijanca.
Tam so pričeli sedaj ljudje vodo studenca devati v steklenice, dasirav no je dosedaj tekla prosto in zdravila le žejo po žganju Mingo-Tndijuncev, francoskih Canadčanov in naših tram-l>ov. To vodo bodo sedaj prodajali po tem|»erenčnih krajih. Studenec bodo sedaj obdali z visokim zidom.
Ta studenec je že več nego sto let na glasu, da ozdravi vsakega pijanca. To »"udezno moč je prvi pronašel slavni jrlavar Mingo-Tndijaneev, Logan Njegovi bojevniki so o tem sporočili belim naselnikom, kteri so, kadar so želeli piti rum ali whiskey, jednostav-no odšli k studencu se napili vode in — si pogasili žejo.
Tc vodo je priporočati raznim našim podpornim društvom, da jo rabijo pri mesečnih sejah.
NESREČE NA ŽELEZNICAH. V Maine, Manitoba in Massachusetts^
Waterville, Me., 30. junija. Tz Portia ml a prihajajoči Bar Harbor ekftpresni vlak, ki bi moral dospeti sem ob 1 :30, je tri milje daleč od Ui-kaj skočil raz tir. Trije postni klerki so bili lahko ranjeni; potnikom se ni nič zalega zgodilo.
Winnipeg. Man., Canada, 30. juti. Redni, proti za padu vozeči ekspresni vlak Canadian Pacific železnice in proti ixt«»ku v<>z«či posebni vlak, s ka 1 erim so se vozili Kitajci, sta iztočno <m! tukaj zadela skupaj. Ost m Kitajcev in njih čuvaj je bil«, ubitih. Nrtima «* je pri|*etila radi tiapat-no razumljenili j*»ve!j. Sedemnajst «>S4.b je bilo ranjenih.
Rehobuth. Mass.. 30. junija. Na Old Colonic Street Railway blizo tukajšnjega mesta sta zadela dva električna voza. Pet osob je bila ranjenih.
Katastrofa v gledališču.
Victoria. B. C., 28. junija. Glasom iz Hongkonga doilih poštnih poročil, je tamkaj zgorelo neko gledališče. Pri požara je zgorelo 500 gledalcev in deset igralcev.
polijemo lepo sliko parni-ka, kteri xpmdmTk najcenejši, naj. bolj« in n^direktnstjii pro Blorsnoe. PiAto n» Anstro-
Whitehall Baildinr, Hew Tork.

Budimpešta, 30. junija. Hrvatska kriza je še vedno nespremenjena ia poslanci energično napredujejo z ob-štrukcijo, v kterej jim pomaga še 2G druzih nemadjarskih poslancev. Vsi poslanci iz banovine ostro napadajo novega bana dr. Rokadezaysa. V Zagrebu je pričakovati nemirov in oblasti se že pripravljajo, da bodo za vse eventualnoeti pripravljene.
V	poslanski zbornici so madjarski poslanci interpeliraii iciinisterskega predsednika Wekerleja radi nastalega konflikta. Wekerle jim je odgovoril, da je vlada s svojo popustljivostjo že prišla do skrajnosti. Ako bodo hrvatski poslanci s svojim uporom proti železniškem predlogu nadaljevali in o-nemogočili vsako parlamentarno delo na Ogerskem, bodo s tem budimpe-štansko vlado prepričali, da se tu ne gre za jezikovno vprašanje, temveč za nastop proti jedinstvu ogrske države. Vlada pa bode proti takej agitaciji kar najstrožje nastopila. Parlament mora obštrukcijo zatreti tudi z izvan-rednimi sredstvi, ako bode to potrebno. —
Govor ministerskega predsednika so Hrvatje sprejeli z žvižganjem in ropotom.
Dunaj, 30, junija. V političnih krogih se še vedno komentuje govor avstrijskega predsednika Becka, kteri je naznanil v petek vladin program. O podrobnostih tega programa bode še govoril, ko se mu nudi ugodna prilika. Njegovo obsojanje nacijonalnega ru-dikalizma je našlo povsodi odmeva in povsodi se povdarja, da bode ta rad«-kalizem sam po sebi -zginol kot naravna posledica splošne in jednake volilne pravice.
Poslanci bi že radi zvedeli o vladi-nih načrtih, zlasti o onih glede socijal-ne reforme, ktera je glavna naloga sedanjih časov.
•Kvotna deputacija ie proti željam Ogrske določila skupne izdatke le do konca tega leta. Ogrska prispeva s 43 in Avstrija s 57 odstotki.
Dunaja I- julija. Cesar Fran Josip je sprejel na dvoru predsedništvo poslanske zbornice, oziroma poslance Weisskirchuerja, Začeka in Starzyn-skega, kteri so mu prinesli odgovor poslanske zbornice na prestolni govor.
Pri debati glede odgovora na prestolni govor, je prišlo, kakor že poročeno, do tacega nejedinstva, da so poslanci opustili načrt, po kterem so nameravali cesarju skupno odgovoriti. Radi tega je predsedništvo naprosilo za avdijeneo pri cesarju, da mu naznanijo ustmeno zvestobo zbornice.
Demonstracijo ▼ Zagrebu.
Zagreb, 1. julija. Tukaj so sedaj de monstraeije na dnevnem redn in postajajo od dne do dne večje in obširnejše, dasiravno je ogrski ministerski predsednik izjavil, da je vlada dosla do skrajnosti svoje popustljivost L Hrvatske deželne poslance, kteri prihajajo v Zagreb k otvoritvi sabora, ljudstvo pozdravlja z izrednimi ovaeijami. s k te rimi jih poživlja, naj nastopijo energično proti vladi. Semkaj sta dospela tudi ministeiski predsednik We-kerle in trgovinski minister Košut, ktera je množica sprejela z nepopisnim tasramovanjem.
Sovraštvo proti novemu, banu dr. Rokadesaysu postaja vedno večje in vlnaj je mnoHea .bombardirala njegovo hišo s kamenjem in mu je pobila vsa okna.
V	kratkem se vrši v Zagrebu velikanski protestni shod proti ogrskemu nasilju.
Razne novosti
iz inozemstva
RUSKI CAE NIKOLAJ ODIDE V KRATKEM NA ZABAVNO POTOVANJE PO FINSKEM VODOVJU.
Bojkotovane volitve v Franciji; niti volilci, niti kandidat je niso prišli na volišče.
RAZNOTEROSTI.
Petrogrtul, 2. julija. Car in carinj.i odpotujeta v kratkem na svoje običajno poletno potovanje po finskem vodovju. Na raznih obrežnih krajih Finske se bodeta izkrcala.
Beziers, Francija. 1. julija. Sedaj ;.* odstopila tinli komisija, ktero je \ i.t da imenovala, da nadome-ti »nesim- u-radnike, kteri so pričeli dne 13. ti:a ia štrajkati radi viničarskih d«-g*<dkov. Na to je vlada razpisala nove volitve in najela prostore za volitve, toda niti vol iN-i, niti kandidat je niso prišli. Šest ur kasneje so volilne koijiisije ostavile volišča.
Tanger, 30. junija. Semkaj so do-vedli deset moških, kteri so obdolženi, da so v marcu umorili dr. Mauchampa* Sedaj ee je izkazalo, da so vsi nedolžni, in da so sultanovi agentje jedno-stavno prijeli 10 siromakov, dočim s* pravi morilci še vedno svobodni.
Toulon, 30. junija. Francoska o-klopniea Jaureguiberry je zavozila v torpedovko Pertuvsane in 60 mornarjev je bilo ubitih in ranjenih.
ZRAKOPLAVI ODNESLI OTROKA
Drzen strelec je streljal na zrakoplave in rešil dete.
Rockport, Tex., 29. junij^. Dve leti stara hčerka J. H. Moody j a v Waco , je doživela včeraj čuden dogodek. Nek j Italijan, ki je prodajal male zrako-plave, je slednje privezal otroku okoli ; ledij, in ko se je nekolike- odstranil, so zrakoplavi — dete odnesli in leteli proti obrežju. George MnnaTee, kteri se je ravno v svojej barkasi peljal mi-i mo, je videl nevarnost in ni niti tre-notek premišljal, temveč hitro ustrelil v zrakoplave, kterih je par raztrgal, na kar je dete počasi pričelo padati ter prišio srečne na zemljo 12 čevljev daleč cd obrežja.
Rodbinska ialoigra.
V Syganu, Pa-, je premogar Jm-ip Mjotkovič ustrelil svojo ženo in same-
JE PAŠNIKOV.
Mol tke 29. junija iz Genove s 1421 poteikL
Arabic 29. jm is. Liverpool a s 596 potniki.
Ia Touraine 29. junija iz Havre s H>76 potniki.
New York 29. jonija iz Soutoamipt-«na s 758 potniki.
Umbria 30. junija iz Urerp^ la z
Ogenj v Christianburgu.
V Ghriatian-burgu, Va., je požar razdejal livarno tvrdke -Chilled Flow & Machine Co. in dvoje manjih poslopij. Skupna škoda znaša $30,000
tasjo:
Tropic is Hamburga. Sofia Hohenberg iz Trsta. Statendam iz Rotterdama. Vaderland iz Antwerpona. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilkelm H. iz Bremena. Fantessia iz Glasgowa.
Odplnll bodo:
Kaiser Wilhekn der Groeee 2. julija
v Bremen. Oceanic 3. julija v Liverpool. Nieuw Amsterdam 3. julija v Rotter-
•La Toaraine 4. julija v Havre. Carpatihia 4. julija v Reko. Bremen 4, julija v Bremen. New York 6. julija v Southampton. TJmbria 6. julija v Liverpool. rVkderland 6. julija, v Antwerpen. Pennsylvania 6. julija Vmesni, 6. Sofia


.i
rŠ

M

:4m
NARODA"
delavcev ▼ AnertkL
m
•kiventko tiskovna druitro
FRANK SAK E^ predsednik
VIKTOR VALJAVF.C, tajnik.
Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
£a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
ia Evropa, za vse leto ....... 4.SO
" ** pol leta.......2.50
* ** " Četrt leta...... 1.76
v Evropo poSiljamo list skupno dve šte/ilki.
"O LAS NAROČA" i shaja vsak dan i/-viemSi nedelj in praznikov.
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People**)
ssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the laws of the State ot New York.
Advertisement on agreement.
Za og'ase do deset vrstic se plača 30 tntov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se <e natisnejo.
nar naj se blagovoli pošiljati po Ione v < rrler.
Prf spremembi kraja naročnikov "-nsimo, d;i st- nam tudi prejšnje bivali-č * naznani, ua hitreje najdemo ' aslov-ika. Dopisom in pošiljatv.im nare lite •aslov:
"Gliis Naroda"
09 Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
1891 1881 1871 1SG1 1861 1841-1831 1821
'i
1900 1890 1880 1870 18G0 -1850 1840 1830
NftMtievaaf*.	"wT
3344,425	364,442
5^346^613	524,661
2,«12.191	281,219
^374,824	231,482
2.596,214	259,821
1,713,251	171.325
599,125	59,912
143,439	14,343

Pomanjkanje sol.
M i noti potek se jo v New Yorku zaključilo šolsko loto z običajnimi '' <*«>niinonooniont Exoorcisos"Ivn-kor \sako leto oli tem i-asu, tako je tudi kv* s obljubila šolska oblast Jia-fiega mesta, da bode do j»ocetka novega semestra v septembru zgrajenih toliko novih Šolskih !>oslopij, da se bode poludnevni šolski obisk ih» možnosti razširil v celodnevni. Vendar pa mislimo, \la nam ni treba biti pro-rok, ako že danes trdimo, da bodo tudi v nadalje ostalo vse pri starem, oziroma da bode pomanjkanje prostorov za otroke še večje, nego je bilo do s<-«laj, oziroma v letiL zadnjega desetletja.
V vedno naraščajočih mostnih delih, severnem Bronx u in v Queensu, kakdr tudi v velikih br>ok 1 ynskih o-krajili, imeli so tokom zadnjih dveh lot, otroci najvišjih razredov popolni fxxluk in na stotine otrok sploh ni cnoglo obisko\ati š«>]e. Ker prebival-rtvo v onih mostnih dolih dan za dnevom narašča, bodo tam morali kmalo livosti lo poludnevmi [w:duk.
Temu jo ranoso kriva šolska oblast, klora bi lahko bolj hitela z zidanjem novih šol. Toda mesto da bi gradila ■navadne šole, kupuje za velikanske «-ene zemljišča, ktera stoje potem po več lot prazna. Polog toga pa ima urnogo	v najetih hišah, ktere za
nit i s j »o so bne	Zastannrino
dajo več na leto, nog>» bi stala gradnja lakih barak. Razrni tega je tudi eud-da v okrajih* ki so broz ljudskih dol, grade dragocena poslopja za uni-| verze in višje šole, ktera stoje vedno prazna.
Tula tako ne more vedno ostati.
Na Ellis Islandu.
Kjcxnisar Watehorn <«1 naselniškega urada je minolo soboto drage volje naznanil čajsniškim poročevalcem o naseljevanju.
Komisar, kteri ravnokar izvršuje pripravljalna dola zji svoje letno poročilo, ktero l>odo v kratkem gotovo, tiAznatija, da se naseljevanje ravna vodno le po pros j »eri to t i dežele. Sedanje poslovno I'M o. k", ero se je ravnokar zaključilo, je bilo izvanredno dobro in radi tega je tudi naseljevanje doseglo svoj rekord, kakoršnje-tra ne pomni zgodovina naseljevanja. Naseljenci se razdele po deželi na-timeno ravna je so po večji ali manji plači in sedem držav je dobilo 85 odstotkov vseh letos došlih naseljencev. —
" Naneljavanje tekom zadnjih štirih DMwev je bilo zelo veliko, kar je ur* »mladi povsem naravno. Nikakor ne -memo pričakovati, da se bode naseljevanje vsled povišanja naselniške-pa davka, ktero je postalo 'baš danes pravomožno, pomanjšalo. Namen tega davka j«, povišati naselničke
leda 1820 naprej, ko so se pri-naseljenci vknjiževati, naselilo se v republiki 25,000,000 ljudi, toda številke so nepopolne, kajti ljudje vedno doeeljnjejo in izseljujejo canadskih in mehikanskih mej tem naselnižki urad nima na-„ informacij. Urad za Ijndsko trdi, da živi v republiki 1 mi-CaaadSaikov in 125,000
' -
Od leta 1870 naprej je Evropa zgubila potom izseljevanja 25,000,000 ljudi, kteri so se naselili večinoma v Zjod. državah.
Za slovensko vseučili« šče v Ljubljani.
Referat dr. Mihajla HoBtoharja na
manifestačnem zborovanju slo-vanskega dijaštva v Pragi.
"Znanost je moč" — tako je označil kulturni pomen znanosti angležki tilozof iVancis Bacon. Po pravici. Po spoznanju pri rode se povzpnemo iz odvisnosti po njenih delujočih sil in jih zamoremo prisiliti, da služijo človeškim interesom. Oiin popolnejše je naše poznanje prirode, tem ložje jo obvladamo in tem ugodnejši so pogoji naše eksistence. Z drugimi besedami: "znanost je moč!" Konkreten dokaz za to je dejstvo, da imajo izobraženi kulturni narodi gospodarsko in politično premoč nad manj izobraženimi.
Visoko cenimo to praktično stran znanosti, uve'rjeni sano, da se zamoremo ohraniti kot narodna celota le tedaj, če pospešimo izobrazbo v najširših slojih slovenskega naroda in izkoristimo vse pridobitve moderne kulmire, toda odločno zavračamo namene nemštva, ki nas hoče pod pretvezo kulture v nemških šolah razna-roditi. Mi hočemo eksistirati kot zavedna narodna celota. "Sf tej volji do narodnega obstoja temelji naše pravo do lastnega slovenskega vseueili šča, ki naj bi bilo torišče znanosti in ognjišče narodne kulture, ki nam da moč živeti, se razvijati in tekmovati z drugimi narodi. Vprašanje slovenskega vseučilišča je torej emi-nentno eksistenčno vprasaaije slovenskega naroda.
Ustanovitev slovenskega vseučilišča pa je aktualna z ozirom na položaj slovenskega dijaštva in z ozirom na političen j>oložaj slovenskega naivni a v obče.
Veliko slovenskih abiturijentov je prisiljeno zatajiti svoje prepričanje m iti v lemenat, ker nimajo sredstev, da bi mogli v daljnih, dragih vseuči-lijščnih mestih nadaljevati svoje študije. A tudi oni revni dijaki — in teh je mnogo — ki so dospeli na vseučilišče, so navezami na ]x>dpore, ki pa nikakor ne zadostujejo, da bi se mogli posvetiti zgolj svojim študijam. temveč si morajo poleg tega služiti kruh — kakor pdo zna in more.
Usojeno jim je že v zgodnji mladosti okusiti vse bridkosti proletar-skega življenja. Kakor bi vendar mogel mladenič, ki je za-pustil kot idealen abiturijent slovensko domovino, pri takih okolnostih si ohraniti prvotno plemenitost, požrtvovalnost in pa svežost duha t Vrne se sicer ta ali oni v domovino, a vrne se kot tujec — v Cankarjevem pomenu -besede — kot tujec, ki je v trdem boju za eksistenco izgubil vero v svoj narod in v samega sebe ter postane sčasoma pohlevno orodje birokra-t izma.
Neugodni gmotni položaj slovenskega dijaka pa se vsled brezprimerne pred'ranosti in sirovitosti nemškega nacijonalnega dijaštva vedno slabša. Ijeto skuša s pomočjo svojih profesorjev študije slovenskemu dijaku o-nemogočiti ali vsaj otežiti. Na I>u-•naju obstoji neka bojna organizacija" ali Kampforganisation", ki si je nadala nalogo, izpodriniti slovansko dijaštvo z dunajfeke univerze. V marcu letošnjega leta je sklenila ta "bojna organizacija" -na svojem shodu, ki so se ga udeležili tudi nekteri vseučilišč®i profesorji, da bodo z vsemi sredstvi delali na to, da izpodrinejo z dunajskega vseučilišča slovansko dijaštvo, češ, da je ta univerza prenapolnjena s tujimi narodnostmi. S|*rejela se je tudi resolucija, naj se slovanskim dijakom zabrani pohajati v menso acadetnico, da jim na ta način onemogočijo eksistenco.
Ako se ta namera izvrši, tedaj mo-' ra 60 odstotkov slovenskih -dijakov prekiniti svoje študije. *' Nositelji kulture** — kakor vidite — niso posebno izbirčni v svojih sredstvih proti Slovanom.
Vem za izdatnejše sredstvo: za razbremenitev dunajske univerze:. Vlada naj nemudoma ustanovi slovensko, češko in imalomsko vseučilišče, pa 'bodeta dunajska in graška univerza takoj osvobojeni slovanskega dijaštva.
Slovensko dijaštvo pa bode imelo v lastnem vseučilišču v Ljubljani pravo zavetišče, njegov gmotni in sploS-
jo fttnHlje	m i g.
Težavno stališče ima slovenski štu- j eev in 1 Slovenec. Pri poštneert rev-dent tadi pred nemško nacijoaakikm j nateljstvu v Gfaadeu je 34 Nemcev in
3 Slovenci. T deželni službi ni nobenega Slovenca. 23 nemških profesorjev zaseda na Spodnjem Štajerskem slovenska mesta.
■Na Koroškem, kjer tvorijo Slovenci dobro tretjino vsega prebivalstva, je v eeleta le osem slovenskih uradnikov, dočvm bi imeli Slovenci pravico do 75 qxrradniskib mest.
V piimonskih. deželah, zasedajo Nemci 171 slovenskih uradniških mest, in sicer: pri deželnem višjem sodišču 3 Nemci, pri deželnem sodišču 5 Nemcev, pri okrožnem sodišču v Gorici 4 Nemci, pri okrožnem v Ro-vinjn 2 Nemca. Vse to na škodo Slovencev. V politični službi je pni na-mestništvu v Trstu 41 Nemcev in samo 9 Slovencev, pri policijsekm ravnateljstvu 58 Nemcev in le 15 Slovencev, v finančni službi je 27 Nem-
profeaorji. Slovenski dijak je pri znano nadarjen in marljiv, vendar pade v zadnji dobi vedno po 75 od-* stotkov slovenskih dijakov pri izpitih', dočim delajo Nemci z lahkoto svoje izpite. Splošno je mnenje, da uspeh slovenskega dijaka ne zavisi več od -njegovega znanja, ampak od tega, pred kakšno komisijo pride.
Tako- se torej rubija slovenskemu dijaku veselje do študija in jemlje pogum stretpiti po višjih smotrih.
Navedem naj še nekaj konkretnih dejstev, ki jasno označujejo postopanje nemških nacijonalcev, Slovenskim ■profesorskim kandidatom, ki so napravili iz svoje stroke izpit z dobrim uspehom, .napišejo v spričevalo klavzulo: "'bcfaehigt zutm Umfterricht in der dentsehen Sprache mit Aus-sohlues des deutschen, Gebietes". To se prakticira že dve leti sem. Ako pomislimo, da Slovenci nimamo še nobene srednje šole s slovenskim učnim jezikom, tedaj se mora to početje zaznamovati kot horendna predrznost. S takim spričevalom more slovenski kandidat dobiti službo k večjemu v Ljubljani.
Še en klasičen slučaj nemškega fanatizma hočemo omeniti. Lansko leto je napravil na Dunaju, filozof izpit iz klasične filozofije kot glavni in iz nemščine kot postranski predmet z dobrim uspehom. Delal je potem pri istem profesorju še usposobnostni izpit iz nemščine kot učnega jezika — toda dobil je nezadostno. Kandidat se je pritožil na ministerstvo, češ, kako je mogoče, da ne bi bil sposoben poučevati v nemščini, ko ima vendar izpit iz nemščine kot učnega predmeta. Ministerstvo je odločilo, da ga mora komisija še enkrat izprašati. — Dobil je drugič nezadostno in kandidat se je drugič pritožil na ministerstvo. To pa je baje na intervencijo izpraševalne komisije njegova spričevala kratkomalo kasiralo, in danes je kandidat po 5. letih težavnih svojih študij brez spričevala in brez eksistence. Tako torej izgleda pravica slovenskega, oziroma slovanskega dijaštva na nemških univerzah, tak je danes njegov položaj. Tudi to so razlogi. ki utemeljujejo zahtevo slovenskega dijaštva po lastnej univerzi.
Vlada sama je že oficijalno priznala upravičenost naše zahteve po lastnem vseučilišč«, toda ko je zarožljalo v nemškem taboru, je zlezla ponižno pod klop in se začela izgovarjati, češ, da je ustanovitev nemogoča, ker bi slovenska univerza ne imela dovolj slušateljev. To je niče v izgovor. Ako je vlada za 300 nemških buršev ustanovila v Črno vi ca h posebno nemško univerzo, tedaj ima 600 slovenskih visokošolcev tudi pravico do lastnega vseučilišča; preveliko število slušateljev pa itak ni v interesu univerze, za kar so nam v dokaz znane zahteve po razbremenitvi dunajskega vseučilišča. Slovensko vseučilišče ibi imelo brez teološke fakultete v kratkem času 800 slovenskih sluša^ teljev. O tem so na merodajnem mestu docela -overjeni, zato so se pop>ri-jeli zdaj drugega argumenta, ki je prvemu dijametralno nasproten. Vlada bi v principu ne imela nič proti slovanski univerzi — tako pravijo merodajni gospodje — toda z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča bi se povzročila hiperprodukcija inteligentnega proletarij&ta, ktere ga je v Avstriji že sedaj dovolj. Motivi, iz kte-rih izvira ta vladna skrb za Slovence, nam bodo takoj jasni, ako si nekoliko bližje ogledamo statistiko urad-ništva na slovenskem ozemlju.
Iz ubradniške statistike o Kranjski, kjer je 95% Slovencev im 5% Nemcev, je razvidno, da je 97 mest zasedenih z Nemci, do kterih imajo procentualno narodnostnemu razmerju pravico le Slo venci. In sicer je pri deželnem sodišču v LJjnbl^ni 75 Slovencev in 13 Nemcev, torej 9 Nemcev več. kakor bi jih sicer smelo biti. Pri okrožnem sodišču v Novem Mestni je 43 Slovencev in 7 Nemcev, ki zavzemajo vsi slovenska mesta. Pri političnih uradih je nastavljenih 41 Nemcev in samo 21 • Slovencev: pra-vico bi pa imeli Nemci le do treh mest. Med finančnimi uradniki je 27 Slovencev in 17 Nemcev, upravičen bi bil le. jeden nemški uradnik. 4 no-taruijatska mesta zavzemajo Nemci, dasirav.no nimajo nobene pravice do teh mest. V Ljubljani sami je 24 nemških profesorjev.
Na Štajerskem je nič manj kakor 230 slovenskih uradniških mest zasedenih z Nemci, ki nimajo nikakor-šne pravice do njiih, in sicer je pri nadsodišču v Gradcu 23 N^ucev in le 2 Slovenca; pri okrožnem sodišču v Llariboru 44 Nemcev in samo 14 Slovencev; <pri okrožnem sodišču v Celovcu je 36 Nemcev in le 20 Slovencev. Pri višjem dohodarinskem sodišču za Štajersko, Koroško in Kranjsko je 106 Nemcev in samo 36 Slovencev. Pri nsmestništvii v Gradcu je 49 Nemcev in nobenega Slovene«. Pri okrajnih glavarstvih na Spodnjem Štajerskem je 28 Nemeev ki le 2 Slo-
cev in Je 15 Slovencev. K temu je treba prišteti še 31 nemških profesorjev v teh deželah.
Te številke govorijo dovolj jas<n" V slovenskih deželah torej zavzemajo Nemci približno 570 uradniških mest. do kterih imajo pravico edinole Slovenci po številu prebivalstva raču-njeno.
Ven s temi importiramimi uradniki iz slovenske zemlje, ki izvršujejo ger-imanizacijo slovenskega ljudstva. Potem 'bode dovolj mest za vse tiste slovenske dijake, ki bodo izštudirali na slovenskem vseučilišču.
Slovenci sra a tiramo zahtevo po last^ nem vseučilišču za resno. Kot dokaz za to naj omenimo dejstvo, da kranjska dežela sama z velikimi denarnimi žrtvami skrbi za vseučiliške uene moči. Tako imamo že vse učne moči za pravniško fakulteto, ktere takojšnjo ustanovitev odločno zahtevamo. Tudi učne moči za filozofsko fakulteto bi lahko že imeli, ko bi se Slovencem ne stavile ovire pri habilitaciji na nemških univerzah.
Obračamo se na -češki narod s prošnjo, da nam v tem ozira priskoči na pomoč in omogoči provizorično habilitacijo slovenskih docentov na češki univerzi.
Mnenja sem, da se mora slovensko, češko in malorusko vseučiliško vprašanje rešiti obenem — med temi postu lat i mora obstojati junktim, ker le tedaj zadobi slovanska solidarnost realno podlago.
Sedem let že vodi slovensko dijaštvo 'boj za lastno univerzo, a vlada na sni upoštevala in izpolnila ne naše zahteve niti češke niti maloruske, ker nismo bili solidarni in menda ne tudi dovolj odločni. Dovolj je prošenj, dovolj lojalnih peticij — odslej velja boj, in ta boj mora biti vzajemen.
• * *
Na predlog gosp. pihil. ZalaTja (A-drija) je shod sprejel sledečo resolucijo:
1.	Potom zakonodaje naj se zajam-<i popolno ■ slovensko vseučilišče v Ljubljani.
2.	Vlada -naj stori takoj vse potrebne priprave za otvoritev popolnega slovenskega vseučilišča,- in sicer naj pred vsem pospešuje habilitacijo slovenskih docentov; najprimernejša za to je češka univerza v Pragi.
3.	Zahtevamo takojšnjo otiveritev juridične fakultete v Ljubljani, ker so za to dani predpogoji.
je eed«j tako da m lahko vs&k čas spremeni. * če se sedaj udarno ia vržemo proč močno orožje parlamentarne borbe, ugodimo s tem samo Mad j arom, ki nimajo petČ nobene skrbi, kako bi svoje nasilstvo formalno opravičili.
Zdi se mi, kakor sem obveščen iz Peš te, da za sedaj vendarle prevladuje to mišljenje. Vsekakor lahko naša delegacija uspešno dalje postopa, ako le bode povsem solidarna ter složna v vsakem svojem daljnem koraku.
Frankovci, tako z v ana Starčevičeva stranka prava ne ve, kako bi oslabila vtisk borbe naših delegatov. Do sedaj so neprestano kričali, da so resolucijonaši večji madjaroni, kakor so bili prejšnji, da so se prodali Mad j arom itd. A sedaj vfdijo tako nepričakovani spor, tako odločno ■borbo!
Toda frankovci ne samo, da ne podpirajo kot rodoljubna stranka vsaj indirektno predstarviteljstva vse Hrvatske v Pesti, marveč oni le smešijo vso borbo na -najinfamnejši način ali pa argumentirajo: evo, z Ma-djari ne sme biti nobene zveze, nobene -nagodbe!
Sicer pa agitirajo na vseh straneh •najbolj s tem, da bodo frankovci pri bodočih volitvah prišli v — večino. Kako si predstavljajo to svoje delovanje za ta slučaj, to čuvajo kot svojo "tajnost", ker bi sicer morali priznati, da bi se v tem slučaju tudi morali — pogajati z Ma-djari!
• « •
Te dni se je razglasilo, da je sank-cijoniran novi zakon o krajevnih imenih na Hrvatskem, s kteri m se bode preprečilo pomadjarjenje imen naših krajev. A danes pa je došlo obvestilo, da je samkeijoniran novi tiskovni zakon, s kterim se tudi pri nas odpravlja vsaka kavcija za časopise, se uvaja kolportaža in omejuje konfiskacija na natanko določene delikte.
S tem se je vendarle nekaj storilo tekom leta dni; vendarle smo napravili znaten korak naprej. S. N.
kotoi!
podp. M
u

svete Barbar

drtfcave Severne Amerik«-
i: Forest City, Pa,
januarla 1900 v dHLavl Patnevr^MstUi:
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSiIaLAR ml., Box 547, Forevt City, Fa. Podpredsednik: TVJ TELBAN, Box 3, Moon Ban, Pa.
L tajnik: IVAN LbAN, Box 607, Fcreat City, Pa. IL tajnik: ALOJZE A VBRL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTl^TUHlC, Box 537, Foreet City, Fa.
NADZORNIKI: IVAN DRaAi, Box 28, Forest City, ANTON PIRlT, Box 81, Duryea, Pa ANDREJ SUJr, Box 108, Thomas, W. Vfe FRANK S™ Lucerne, Pa.	s
►ROTNI ODBOR: KAROL ZALl Box 28, Forest City, Pa. IVAN ŠKODE, Forest City, Pa ANTON BOR SIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošilj^T. tajniku: I»an Telbac, P, Bex «97, V«, rest City, Pa.
Društveno Isiio je "GLAS NARODA".
Telefon 2034.
Ii.igjp "j|JJi 1.—
j Fraiill PetkoYMek
I 214-218 Market
Kje je moj prijatelj FRANK KO-LENCf Doma je iz Sela, fan a Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — KdoT izmed rojakov ve za njegov nas-lov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. Oni, kteri mi naznani njegov naslov, dobi $2 nagrade. Naslov : Joseph Russ, P. O. Box 188, Thomas, West Va.
(27-6—2-7)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Knajpovim praškom, kdor teli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $600
Jakob Wahčič,
pJ9 SOUTH FRONT STREET,
STEEL.TON, PA.
Iz Hrvatske.
V Zagrebu, 13. rožnika.
(Konec.)
Nektera koalicijska glasila so zapo-čela neplodno razpravo: kaka naj Bode daljna taktika naše delegacije. T" naši delegaciji vladate v glavnem dve struji: ona bolj pr a vaška frakcija, ki je pred časom reške resolucije stala na stališču pasivnosti napram Mad j arom, t. j. skupnega sabora, bi tudi sedaj rada, da bi se bor-ba prekinila in da bi hrvatski delegati s primerno izjavo zapustili za-jedniški sabor. S tem bi — tako argumentu je j o — prenehal ibiti peš tan-ski parlament za nas " zajedniški" sabor, a ni»i 'bi v hrvatskem saboru z adreso na kralja demonstrirali proti madjarskemu nasilstvu, da se proti naši volji in proti temeljnemu usta-<novnemu zakonu uveljavi na našem teritoriju zakom, ki ga smatramo za škodljivega. Ko so to frakcijo vendarle pregovorili, da ne kaže zapustiti parlamenta, je sedaj jela zagovarjati misel, da bi se Horvat je ne udeležili specialne debate. Čim bi bila končana glavna debata, in bi bili Hrvatje naravno preglasovani, naj bi demonstrativno zapustili zbornico.
Druga fr&keija pa pledira za aktivno borbo v Pe&ti do skrajnih mej. Ti naglašajo, da ostaneta, ako tudi odide 30 delegatov iz Peste, dva, trije, s kterimi se bodo Madjari formalno zadovoljili kot a predstavitelji Hrvatske. Ako eo še Hrvatje vstopili v peštanski patrlamemt, potem morajo tudi uporabiti vsa parlamentarna da se preprett zakon, ki bi HarratakL Saj ni pote
-
NAZNANILO HT VABILO.
Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Tmperialu, Pa., priredi
dne 4. julija t. L
VELIKO PLESNO VESELICO,
v dvorani društva sv. Jožefa št. 29.
Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno.
Začetek ob 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospode $1.00, dame proste.
Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa., in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Rim, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu obiskati.
Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode	OlDBOR.
10x 2x n t — 2juL
A
► v kterem vedno toči ^ ima na razpo'ago fine
V Evoji F»ROO|l * rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v
ireet	Waukegan, 112«
roča rojakom svoj
-r O O N, ^
pivo, dobra vina in wlilskej, Ur Mike.
AL.1NICI ima večino sveže grcce-
Rojaki, naročajte se na
r
1 i
ro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank S erjem v Npw Yorku.
1 i
s Naroda", največji in najcenejši dnevnik.

AFSTBO-IEBICAK LIKE
ke|{uliil potrti pnrnlkl
"Sofia Hohei>erg*' odpluje 8. jnlija. ♦'Uaura** (nov z lijaki) odpluje 20. julija.
ipluje 3. avgusta. vo*IJ«»	M«wbrkom, Tr»tom In Rt:ko.
Haj|>ripravnejšln najcent-jša parobiotlna črta v Ljubljano in splob na livens k o. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Mniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros.
3 Washln
Gompagnie
(Francoska
o., General Agents,
n St., New York.
rale
TransatiantiquB.
probrodna družba.)
f NAZNANILO.
I>ruštvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. Jednote v Braddocku, Pa., priredi
▼ četrtek dne 4. julija t. L PLESNO VESELICO os. PIO - NIC
NA PROSTEM v Church Hill blizo Portland Greek.
Ravno tam bil je tudi isti dan lanskega letat. Val člani omenjenega društva ste taprošeni se isti dan pol-noštevilno udeležiti.
Objednem pa najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa slovenska društva ia Braddocka in iz bližnjih mest in okolice.
Peljati se je 'treba do Turtle Creek Crossing in tam bode stal kažipot.
Nadalje se naznanja vsem članom, da bode
daa 14. Julija
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PA1
Pošt
"La Provence" na dva vijaka. "La SA-oie" ,, „ "La Lorraine" „ ,, „ 'La Touraine" , ,, „
"La Bretagne"...............
"La Gasgogne"..............
6lavn| Agencija: 19
corner Pearl
Parniki odplnjejo od sedaj dopolndne iz pristanišča št.
•LA TOURAINE •LA PROVENCE La Brstagne •LA SAVOIE •LA TOHSA1NI
Vcliti bod« tin o

»
ion, 1 jol)
4. - julija 11. julija 19. julija 25. julija L avg.
Parnika s zvezdo z
i9 ŠVICE, INOMOSTA IN UWiJANE.
•o:-
......14,200 ton,	30,(KX) konjskih moči.
......12,000	,,	25, OtK) „	„
.....12,000	„	25,000
......10,000	,,	12,000 ,, „
-..... 8,000	„ 9,000
...... 8,000	„ 9,000
ATE STREET, NEW YORK.
Cheaebrough Building.
»j vedno ob četrtkih ob 10. _„ [North River, ob Morton St., N. I.
•LA LORRAINE r. La Bretagne •(LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
orani imajo po dra
• W» Ko%tljnski9 generalni agent za
71 Deaborn St-.

			jUpi	ipjjpi— -M—.	
Jugosl	ovan	ska		KatolJei 1	
					
viti sedanje minister sestaviti nove vlado m po-demokratičnih strank.
Inkorporirana dne 24. janunija 1901 v državi Mizmeaota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADMKJ:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bov 57, Braddook, Pa. Olavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: A NTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEIX)8, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4P24 Blflekbeiw St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KIX)BUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni zdravnik Jed note: Dr. MARTIN J. IVBC, 711 N. Chicago
Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, pramembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugemu
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOTJŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.	i
Vse pritožbe .od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
OROBNdST)
lu vatske debate dosedaj provzročile v-ak dan 256 K posebnih stroškov, v t« m pa še niso zaračunjeni honorarji z; prevajanje in potni stroški zagrebških stenografov. Predlagal je, naj zliornica avtorizira te izdatke. Posla-
KRANJSKE NOVICE.
V Ljubljani je umrl 83 let star Iv.
Vilhar, mlajši brat pesnika Al. Vil-horja. Pokojni Vilhar je bil veletržec n* c Ka?7 Je zaklical: "Hrvatje naj in vrl naroden mož.	STroške ie sami pihajo!" Posl. He-
Nagloma je umrl 13. junija okoli 1. domry je dokazoval, da se celo v av-ure poopldne na dvorišču gostilničar- epskem parlamentu nenemSki'govori ja Ivana Flegarja na Zaloški cesti v zapisnikih ne natiskujejo, temne le leta 1853 v Dinjanu rojeni in tja pri- omenjajo: N. N. je imel govor v tem stojni opekar-vdovec Ivan Nasarosti. a 1 tem J««&u. Posl. Popovič je pn-Navedenca je privedel v Ljubljano o- V'^nil hrvatsko, da Hrvatje nočejo pekar Dominik Fabro in ga hotel od- 1 ikoli P°stati Avstrijci. Hrvatje ima-dati v deželno bolnišnico. Preje pa sta pravico, govoriti v skupnem parla-šla v gostilno, kjer je Nasarosti spil	v svojem jeziku. Zbornica je
vrček piva in ko sta hotela oditi, se je odobrila te posebne izdatke. Potem je
začel govoriti hrvatsko o železniški predlogi posl. Budslavljevč, k je govoril celih pet ur. Predsednik je postni tako nervozen, da mu je opetova-
Dalmatinsko paroplovno vprašanje.
Zivljensko vprašanje z* Dalmacijo še
vedno ni rešeno. Dva predloga sta bila
že odklonjena; strnenje dalmatinskih
\ ~ T . " . •	paroplovnih društev v ^vezi z Lloy-
troa menda iz \ eve je napravilo izlet.
ta zgrudil na tla in bil takoj mrtev. Na lice mesta došli policijski zdravnik je mogel konštatovati le smrt.
S kruhom zadušen. V Spodnjih Palo viča h pri Kamniku je dveletni otrok	n< 'JJ™1^ d* mU_°dt*gTie Franca Novaka svojemu mlajšemu bratcu v zibeli mašil v usta kruh, d>a se je ta ž njim zadušil. > Sirovost. Ve?ja družba šolskih o-
trok menda iz Vevč je napravilo izlet.	. . - ,
Pri Sv Oakobu ob Savi so fantalini	dom je imel nekoliko nade, da se ures- ■
napadli te otroke in njih spremljeval-	a bil J® Pokopan. Ustva-ce Motali so nanje kamne in položili	rili 50 provizonj, ki pa je paroplovno čez oe<to hlode, da bi se konji spla-	med posameznimi kraji in Tržili. V neko gospo je priletel kamen	»tom ter Dalmacijo preje poslabšal
s tako silo, da je bila skoro omamlje-	k«* pa izboljšal. Sedaj se kuje tretji
na« rt, po kterem naj bi Lloyd prevzel :
^Kace Letošnje leto je kaj bogato	brzoplovno zvezo med Dalmacijo j
na strupenih kačah, ki so se pojavile	^ Trstom, obenem pa obdržal vse do-
tam. kjer jih nihče ne pričakuje. Tako	sedanj« trgovske proge. Dalmatinska |
so nekteri videli gade v šišenskih hri-	paroplovna društva naj bi obdržala ,
bih eelo na Rožniku, na Golovcu jih	postranske proge, a bi morala j
____r	zajedno upeljati pri svojih parnikih
je pa se mnogo več.	i. ^
"	veejo brzino m dogovoriti se z Lloy- 1
PRIMORSKE NOVICE.	dom glede oen. Če se to zgodi, bi mo-
....	gla tudi dalmatinska društva dobiti
Tajci v Opatiji Opatijo je obiskado	^ ^ lj500>000 kron,
od 1. septembra 1906 do 5. jun. 190/	drugih 1.800,000 kron dobi pa Lloyd 21345 oseb. Od 30. maja do 5 junija	^ ^ brezobrestno p0S0jil0) vrhnja bilo v Opatiji nastanjenih 977 go-	tepa pa §e monopol na ^
8*ov- .	potniške in trgovske proge. — Da ve-
Z murve je padel 731etm Fran^av-	^ q ^ ^^ Qpedbi pa^ov^va V
šič v Ločniku; padel je tako nesrečno,	niso preDa^1jenef dokazuje
da je obležal mrtev.	dejstvo, da " Dcbrovniško paroplov-
Umrl je v bolnišnici usmiljenih bra-	no dru§tvo.,% ki je v jakj doLrem
tov delavec Josip Brajdot, kterega je	?notnem st&nja in je pr2dložUo v!adi
opekla vrela voda iz kotla v Moeer-	^ agoden pTOjekt že v prvi polovici
jevi tovarni- ^ _	moja, a še do danes ni dobilo oJgovo-
Vojaški begunec. Blizu kmetijske	^ Dalmatinsko pmpiOTO vpraša-
gole v Gorici so našli obleko artilerij-	nje yažna preporaa to6kaf ^ ^ ^
*ke<ra vojaka. Vojak se je preoblekel	^ morala vsekako r€Šiti v novej zbor-
najbrže na polju, potem pa pobegnil.	^ Da ^ čimpreje regi> ni ^lsti le
Dva vojaška begnnca Finančnim	narodno-gospodarskih aaipak tudi stražnikom pri laškem Vidmu sta se predstavila dva vojaška beeunea iz Avstrije. Eden se imenuje M. Matja-šič iz Istre, drugi je M. Stegon iz Trsta. Oba sta služila v Trstu pri lov-
iz otrategiških ozirov.
BALKANSKE NOVICE.
Zaradi nasilstev proti rumunskemu
.....V."- ,nia ct« ata	poslancu Vajdi v ogrskem državnem
skem bataljonu. Izjavila sta, aa sia	r	j	e>
,_v ainjw	zi>oru so sklicali vseucilisemki v Bu-
pobegnila radi strogosti v siuzdi.
J	. . „ ■ ,loi,r:n Tnn^žiČu	karesti \elik protestni shod, h ktere-
Predrzen tat. Pn zlatarju .lanezic-
v Trstu je kupoval elegantno oprav-	n a pošljejo zastopnike tudi Rumuni
Ijen gospod damsko vratno verižico.	« Macedomje, Besarabije m Sedmo-
Ker pa ni imel dovolj denarja pri aa-	S'asxe. _ ^ mŠ-^Mm
bi. vrnil je verižico, rekoč, da poSlje	Položaj v Orni gori. Belgrad, 11. ju-
koira, ki prinese denar in vzame ve-	nija. Črnogorci, k študrajo na bel-
rižico Ko se je neznanec odstranil,	grajskem vseučilišču, so izdali oklic
zapazil je zlatar, da mu manjka par	na svoje rojake, kjer delajo kneza Ni-
briljantnih uhanov v vrednosti 2100	kolaja odgovornega za kritično situa-
kron. Seveda o neznancu ni ne duha	cijo v Cmi gori ter zahtevajo, naj se
ne sledu.
odstrani.
Novo srbsko ministerstvo. Belgrad. 6TAJER8KB NOVICE.	11. junija. Novo ministerstvo je zopet
j« v Vondravcih na Štajer- sestavi Pašič. V ministerstvo j*> zo-Matija Božidar Flegerič, bivši P«* vstopili vsi dosedanji ministri ra-profesor na Hrvatskem ter pesnik in ^n Protiča. Ministerstvo notranjih
pisatelj.

hrvatske noviob.
trrak^krvatski driavnl »bor. Ba-
de! bo vodil začasno justični minister Trifkovič.
Bolgarija. Sofija, 12. junija. Bolgarski delegatje za trgovinska ipoga-
Uiaspešta, 14. junija V začetku seje janja z Avstro-Ogrsko pridejo prihod-.
* naaranil predsednik Jr^ath, da so nji teden ha Dunaj. — V političnih \ m
f: ^ , - -ML L,
Fe stvo ter močjo
Roparski umor? Brnsko orožništvo je dobilo zaupno obvestilo, da je aprila meseea lanskega leta v gozdu pri Rostrevu bil umorjen neki Amerika-nec, ki je izstopil na postaji Streliee in da mu je bilo oropanih 4000 dolarjev. Truplo je pokopano v gozdu.
Uredništvo oblegano od vojakov. Med ruskim upornim vojaštvom Be je najbolj odlikoval urupski polk in bil zato prestavljen na Kavkaz, da si tam nabere tudi v bojih z ustaškimi gorjanci lavorik. Toda tudi v tem kraju so napravljali vojaki izgrede in si dovoljevali razna protipostavna dejanja, da so celo kavkaški listi poročali navzlic izvanredno strogi cenzuri o naravnost nezaslišanih činih. Tudi pe-terburški Časopisi so prinašali ostra poročila o tem razbojniškem polku, ki niti ne ve, kaj je vojaška disciplina' Kar pride nekega dne v uredništvo lista '1 Zarja|||ivdpo«slanstvo častnikov urupskega polka, ki so energično zahtevali, da ne sme časopis prinašati o polku nikakih poročil, da se v tem o-ziru uredništvo pismeno zaveže in strogo molči o prihodu častnikov. Ak° se v 24. urah ne ugodi njihovim zahtevam, bodo nastopili s silo. Uredništvo ni izgubilo poguma, ampak takoj brzojavilo ministerskemu predsedniku Stolypinu in vojnemu ministru Roe-digerju, celo stvar pa priobčilo v listu. Dva dni kasneje je prišel v uredništvo poveljnik urupskega polka in hotel prisiliti urednika, naj sprejme popravek. Ker je ta to zahtevo odločno odklonil, so takoj kozaki obdali celo poslopje; uredništvo se je seveda moralo pričeti pogajati in se zavezati, da priobči v prihodnji številki popravek, tičoč se izgredov urupskega polka. Kozaki so se na to odstranili, poveljnik pa je dejal uredniku: "Vaša moč obstoji v peresu, naša pa v pesti." —
Od služkinje do zdravnice. Na vseučilišču v Edinburgu je promovirala neka Pavlina Mayer doktorico medicine. Njeno življenje ni in čas njenega učenja ni bil ravno vesel, a je časten zanjo in dokazuje, da jih je med ženskami mnogo, ki kažejo v življen-skej borbi vztrajnost. Kot hči kamnoseškega mojstra odšla je zgodaj v služit v svet.. Toda tudi pri najnavad-nejšem delu v njenem srcu ni zamrlo neodoljivo hrepenenje, da se povzpne na višjo socijalno stopinjo in postane zdravnica. Kot navadna služkinja je štedila, kolikor je mogla ter spravila toliko denarja skupaj, da S3 je mogla posvetiti študijam. Ves čas učenja se je vzdržavala z delom svojih rok. Cesto je stradala, a pogum jej ni upadel in s°daj je njen trud krasno poplačan. Nove zdravnica se poda kot zdravnica v kitajske misi-jone. —'
Častniška afera v Szegedinu. V
Szegedinu sta prišla inžener Kozma in častnik Hauner z večjo družbo v gostilno. Mod pogovorom pa sta prišla do nasprotij in končno do ostrega prepira. Hauner je v razburjenju dal Kozmi zaušnico; ko mu jo je inžener hotel vrniti, potegnil je častnik sabljo in tako dolgo udrihal po Kozmi, dokler napadenec ni bil ves v krvi. Prijatelji so Haunerja hoteli pomiriti, kar se jim pa ni posrečilo. Častnik pride pred vojno sodišče.
Napad na ladje. Blizu Forzana v Rdečem moru so Arabci napadli u-sidrano angleško ladjo "Kilborn" in jo popolnoma oropali.
Roko zlomil na odru. V dunajski dvorni operi so peli opero "Huge-noti'Dvornega opernega .pevca Šle-zaka, ki je pel vlogo Raula, zadene v boju krogi ja, nakar, mora pasti. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da si je zlomil roko.
Kako se na Nizozemskem ubranijo beračev po poklicu. Nizozemsko je najnaprednejša poljedelska država v Evropi, in zato tudi ljudi, ki* so prebivalcem nadležni, kot berači po poklicu in potepuhi, uporablja v prvi vrsti za obdelovanje zemlje. Kakor hitr<-> oblasti zapazijo koga, da hoče prosjačiti, četudi bi lahko delal, oddajo ga na eno izmed številnih upornih kmetij, da se seznani z gospodarstvom, nato pa dobi v najem malo kmetijo, ktero obdeluje. Za potepuhe so ustanovljena posebna gospodarstva, na kterih morajo delati kot kaznjenci.
Zmede v Perziji. London, 14. junija. Nedavno je bila V Perziji med ustaši in vladnimi četami večja bitka Arti-lerija se je pridružila ustašem, dočim niso imele vladne Čete nobenega topa. Vendar je poveljnik vladnih -čet prepodil ustaše, ker jih je naskočil od zadaj z 2000 konjeniki. Vodja ustašev princ Salar ed Dauleh, je pobegnil v Mendel i.
Povodnji. Na Solnograškem eo bile velike povodnji. Vas Pirtendorf je v nevarnosti. %
Kaznovani volilcL. Na Nižje Avstrijskem, torej tudi na Dunaju, je vsak postavno prisiljon iti na volišče. Pri zadnjih volitvah se je izkazalo, da na Dunaju 32,990 voHlteev ni iizpolnilo svoje dolžnosti. Proti tem mlačnežem se fco postavno postopalo, najbrže se
a<
lileev 14LOO0, ▼ vaej deieK torej okoli 40,000 afačajev sa aporabo postave.
BKem brata JAKOBA ZUPANČIČA. Star je 34 let. , Doma je iz fare Dobernide, Dolenjsko, in biva že pet in pol leta v Zjed. državah. Poročati mu im—ii nekaj zelo važnega, zato proeim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naalov, da ga blagovoli naznaniti njegovi sestri: Frances Strajnar, Boa 39, Look No. 3, Allegheny Co., Pa. (28-6—2-7)
VABILO — k —
PRVEMU VELIKEMU PIKNIKU,
KI kterega priredi Slovensko podpn društvo sv. Barbare št. 8 v Johnstownu, Pa.,
dne 4. julija t. L
(na dan amerikanske neodvisnosti)
na Haws & Williams Grove, miad Ooopersdallom, 5 minut hoda od ulične železnice. Začetek točno oib 1. uri popoludne. Vstopiiina za možke $1, pijača prosta. Gospe in gospodične vstopnine proste. Vsakojaki prigrizek. Razne druge pijače in smodke na razpolago.
Zato vljudno vabimo vsa ostala nam bratska društva iz Cambria ter Franklin in Conem&ugth, da mas v obilnem številu posetiti izvolijo, da se prosto zabavamo v naravi.
V slučaju neugodnega vremena se piknik preloži na 14. julija.
K obilni udeležbi vljudno vabi (2S-G—2-7)	ODBOR.
POZOR SLOVENCI Of HRVATI.
Podpisani priporočam vseen potujočim rojakom v Chicagi, HL, in okolici svoj dobro urejeni
—: 8 AIL o o k. :—
Na razpolago imam tudi lepo ke* ljiiča. Točim vedno aveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smo t ke. Postrežba solidna.
Proda jem tudi in preskrb ajezn paro brodne listka za vse preko morske žru> po izvirnih cenah- Pošiljam denarji v staro domovino zanesljivim po ton po dnevnem kurzu. V zvez* sem a banko Frank Sakscr v New Torka.
Svoji k svojim!
Z veles pošto vanj
joazp ko:
8908 Greenbay Ave., So. Chicago, BI
JOHN \rENZlJL, It 17 E. *2ad Street, N. E„ Clevelaad, 0U«| izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevan i e naroCni-kov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošCe iz aluminija, nžkelja ali medenine. Cena tri vrstni m ie od $45 do $80.
Iščem sestro IVANKO KERŽIČ; stara je 16 let, doma iz Goričice št. 27, fara Preserje. Prišla je iz starega kraja v New York 28. aiprila na parniku Californie od francoske proge. Prosim, kdor ve zanjo, da mi naznani njen naslov. Mary Rožnik, 910 Market St., Wamkegan, HL	(2č»-6—2-7)
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
trmo v gal< bde n
Petne črao vine po 50 do 60 ct.
don s posodo vred. via* od 6u doTOcL galon s posodo vred. lzvrstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoSl|ejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
894 Vernost St, Saa Fraadsc*, CaL
4

Ako hočeš dobro postrežbo
z snesom in grocerijo,
, tako se obrni na
.
Martin OerSiča,
30^-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
id! naznanjam, da imam ilogi vsakovrstno suho >, namreč:
I
Ozdravljena težke bolezni Ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
2095thSt. Union Hill, N.J.
Ozdravljen cd zastarele bolezni želodca.
Mafia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
zapdmnfte si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne aH spolne bolezni.
Z.-?toraJ rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo -ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.

John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. Y. Medical Institute
140 "West 34tli St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slaboumnosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J
t
# *
0
i
t *
0
<
o
WIHHETOII,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi ). zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
jUpravniStra rf'Glas Naroda"
109 Gresnwich St., New York.
IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri zna fino rožno graviranje. Delo stalno ter dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri:
Joseph Debevc, 7 Park Place,	Carbondale, Pa.
NAZNANILO
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za t;ste, ki tr{>e na slabem želo* J ca
Trade Mark ret.
toan
Varstvena znamka
čudodelno manilo za lase.
Po zdravnikih novo prona51o in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las pospešuje ra*t, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 Pkatnja $1.50, 3 ska t. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo r.a lase razpošilja:
M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
d

L
MARKO KOFALT,"
249jSo. Front St.,
* STEELTOIM, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steelto.nn in okolici za izdelovanje kupnih pogoJb, pooblastil ali pclnorooti (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, "ktere točno in po ccni izvršujem.
Dalje prodajem pnrf.brot ne listke e v stari krnj za v=e b= lj5e pam 'ke in parobrodne proge ter poiiljam denarje vstarodt n.ovino po najnižji ceni.
Ati". Marko Kofali: je na5 zastopnik za v«c posle :n , n rojakom toplo priporočamo.
frank: saksei^l co.
m. -g*.
. H* V
Bojakom naananjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi IUmois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicagn in okolici, potem pa ae poda ▼ države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vrnem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ "GLAS NARODA", NAJVEČJI I* SAJCENVUŠI DNEVNIKI
Za vsebino inseratov ni odgovora* ae uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa
TLJ3
NA
"SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več-sto slikami nr in drage zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe r o najboljSih in na j razno vrstnejsih ar, verižic, prstanov in sploh druge zlatniae; — cela draguljarska tvrd-ka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko ^laije izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini ta svrha.
SAMO 1 CENT.
SAMO JSDSH CENT za dbpisnioo in doneče Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročite* po njem prihrani Vam MNOGO DO-LABJB7.
HE BOJTE 8E TOREJ IZDATI TA OBRT, TEMVEČ OPOZORITE ftE VAŠE PRIJATELJE HA TO!
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vaeh parobrodnih družb.
Priporoča ne Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v pixxlajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v ZJedinjenih državah in v Evropi.
/S
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
Greenwich Street,
#
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra-proetoru, p redno se da pregovoriti, da koma vroča denar v mnenja, da ima opraviti z nami.

"Winnetou, rdeči
Usoda.
Poljski spisal Vladislav Orkan, pre vel Fran Virant.
"Hvaljen bodi!"
'•Na večne čase.... Od kod paf" "Iz Ameriko." •' Naravnost T'' "Da."
'•No, glejte, glejte.... Torej ste gotovo od tukaj f"
"Od tukaj, iz Parobja...."
"K, čegav?"
"Od Kopanjde.,T
"Vsi svetniki!.... Torej ste vi Martin T Nikakor vas ne bi poznala, tako »te se izpremetiili. No, glejte,
glejte----"
4'Jaz sera vas poznal, samo čakal sem; hitro ste me ustavili...."
"Torej vi prihajate naravnost s postaje?"
"Da, naravnost. .. .Kaj je tu novega? Povejte, kar veste. Iz pisem ni mogoče spoznati....''
"Eh, moj ljubi, škoda besedi!----
Niste imeli po kaj priti."
"Žena?. ..." je vprašal s tresočim glasom Martin.
"Eh, saj veste gotovo iz pisem, ki s<i vam jih ljudje pisali----"je odgovorila ženska.
"Slišal «sem, slišal, toda ne morem verjeti. . . .Denar sem ji pošiljal. . . . ' je govoril zamišljeno.
"To je ravno, kar niste prav delali. Ne bi ji smeli pošiljati! Naj bi bila lakote umrla...."
* • Ej, kaj pravite !---- "
"0>TVorim resnico. Ona je vafie težko prislužene krajcarje zapravila s tem potepuhom, in poleg tega so še narasli dolgovi...."
"Povejte vse natanko, kar veste!.." je šepetal, odložil sveženj in se oprl oh ograjo. Ženska se je vsedla poleg njega.
"Ko -.te odšli," je začela, "je šlo nekaj ča«a dobro; toda potem je vzela v službo VoitVa 17. Hibe. tistega, ki je včasih zanjo letal.... No. in začelo se je popivanje, vsak večer ples in ne-sraranosti, da Bog obvari !.—Denar, ki ste ga ji vi poslali, je vrgla vaša že n a |»du v grlo!...."
"O, ža Boga!____" jo je prekinil
Mai-tin.
"Poslušajte no dalje.... Sem je prišel Boštjan iz Kozire, tisti, veste, ki je bil šel v Pešto delat... .Prinesel je nemalo bankovcev.---Kakor
hitro je čutila vaša pri njem denar, je
začela z njim piti----Vojtek se je
spri žnjim , prišlo je do boja... .Boit-jan je hudo poškoodval Vojtka, tako, da «e ta niti premakniti ne more. Od tedaj je Slo vedno bolj navsdolj. Vafa, se ni brigala za delo, polje jo neobdelano, vse je ležalo zapuMeno in otroei
so bodili raztrgani----"
"Za pot na'M$bl" jo toSU ob-
BpWl Karl May. Priredil za "Qlaa Naroda" B.
(Konec.)
Ni mi žal, če leai v jezeru; da je strgal oporoko mojega brata, je zame z guba, da ne »ore biti večje. Misel na to mi povrne vse moči. Ležem in skačem kot xoogoee hitro navzdolj; mogoče se mi posreči rešiti kak listek. , Ko pri dean doli, se zasveti na jezeru nekaj belega, papirju podobnega." Slečoin se, skočim v vodo in plavam; da, košček oporoke je. Planem po jezerci gladini in najdem še tri druge koščke. Ostanke oporoke denem na solnoe, da se po*uše. Potem poskušam čitati razlite in izmite črke. Seveda ne najdem kake vezane misli. Z veliko težavo preberem: " . .. .dobe polovico____ker reveži____skale počijo----razdeliti----brez maščevanja...."
To je vse; skoraj ničesar, a vendar toliko, da se dajo sklepati posamezne misli. Te male koščke spravim varno.
Ko se popolnoma pomirim, začnem preiskavati. Del Apachov gre okrog jezera, da najde Santerjevega konja. Nekje mora biti in najti ga moramo, ker pogine drugače od gladu. Saj mora biti gotovo privezan. Ostali gredo z nami v hrib, da poiščemo pot, kterega pa ni več. Trudimo se brez uspeha več ur, dokler ne premislim še enkrat tistih besedij, ktere sem čital v oporoki. Zaidnji stavek, kterega sem prečital, ee glasi: "Tam razjahaš in
ptezai___." Beseda 'plezaš' se mi zdi malo čudna. Pleza se sicer
na goro, če je zelo strma; navadno pa se rabi v drugem pomenu. Ali se tudi v tem >lučaju nanaša na kako drevo f Preiskujemo in zapazimo res precej močno, visoko smreko, ktera raste blizu stene m ra*te postrani proti njej tako, da se na vrhu skoro naslanja na skalnat rob. Ta mora biti. Spleum nanjo. liob je bolj širok, kot se je videlo odspodaj. Stopim nanj in grem za vogel. Pravilno. Tod je prava pot! Vidim gotovo tri yarde široko, dobro dostopno ]>ovršino, ktera vodi polagoma kvišku in se konča tam, kjer se je utrgala tista ogromna skala in padla v jezero. Tam je vse-polno večjega in manjšega kamenja ; kljub temu te loči dobro dno razdejane jame. Če ni zlato pod tem dnom, ampak če je bilo kje nad njim, potem leži
zdaj v jezerski globini.
' Pokličem Apaclie, kteri mi pomagajo preiskavati. Preobrnemo vsak kamenček, a ne najdemo niti najmanjšega sledu. Mi smo vendar možje, kteri sklepamo pravilno iz najmanjših znamenj; v tem slučaju pa je zastonj ves trud in vsa bistrost. Ko se vrnemo proti večeru k jezeru, da prenočimo, se vračajo pravkar Apachi, kteri so šli iskat konja; našli so ga. Pre išče m žepe na sedlu, a ne najdem ničesar.
Štiri dni smo ob jezeru in se trudimo na vso moč. Prepričan sem, da bi bili iKVŠli zlato, Če bi bilo še v hribu. Gotovo leži v globini pri tistem človeku, kteri bi ga bil /.e km a hi in.el; mesto tega pa ga je pokopalo seboj v globino. Vrnemo se brez uspeha v pueblo ob Rio Pecosu; tolaži nas edino zaveet, da je maščevana smrt Inču-čune in njegove hčerke Nšo-či.
Tako je 7 .rinila Apaehova oporoka, kot je zginil on in kot bode zginilo vse rdeče pleme. Nadarjeno je sicer, a ne bode doseglo tistega vzvišenega namena, po kterem tako hrepeni. Kot so se majali in zibali listki .oporoke j«, zraku, tako negotovo plava in stika rdeč mož za prostostjo po tisti
zemlji, ktera je bila nekdaj njegova.
Kdor pride v gorovje Veliki Ventre ob reki Metzur, postoji pred grobom velikega Apacha in pravi: "Tukaj leži Winnetou, sin rdečega plemena, a velik mož!" Ko bodo zginili zadnji sledovi rdečega plemena, bode stanoval po prostranih savanah zapada pravično čuteč Človek in bode rekel: "Tukaj počiva rdeče pleme; veliko ni bilo, ker ni smelo veliko postati!"
Konec."
V slučajifa nesreče
i z v Menja vdoTt ako skoči kost is svojega leiitta itd. rabit« takoj
Dr. RICHTEBJEV Sidro Pain Expeller.
On sadi, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko sidrom na eti-kefci.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER&CO.
815 Pearl Street,
New York.
Rojaki Slovenci!
Na znanje se Vam da, da se je ustanovila
Kmetska posojilnica
in! hranilnica
"Da bi bilo le tega konec!".... je nadaljevala ženska. "Prišli so o-rožniki in vzeli seboj Boštjana...."
" Zakaj f"
"Zakaj? Ker denar, ki ga je prinesel s seboj, ni bil njegov, ampak ukraden. Kar je res, je to, da on iii vzel tega denarja. Eden izmed onih, ki so delali v tovarni, ga je ukradel gospodarju. Boštjan je zapazil, kam je ta skril denar, ga vzel in prišel v vas. Tam so onega prijeli, on je šel po denar, kjer ga je skril, a denarja ni bilo.
Madjari so ga grozno pretepli......
Boštjan je vedel za to, a ni vrnil. Tako vam je bil ta vražji človek trdovraten !.... Toda tu se je že raznesla govorica, da ima Boštjan neznansko denarja, no. in tako so si začeli .po-mežikovati. . . .Ko so prišli orožniki, je imel še samo polovico od tes-a. a tudi to je odal vaši ženi. .. .Ha! Vaša je prebrisana! Takoj je vzela otroke in se odpeljala po železnici tja nekam onstran Krakova."
"Vsi svetniki! in je ni tu!" .je za-vpil Martin in se prijel za glavo.
"I ni je... .Glejte, kam je to prišlo' Ako ne bi bili odšli v Ameriko, kakor so vam svetovali ljudje, bi se bili že na kak način preživili na tem poee-stvu. Tudi mlin ste imeli in nekaj denarja, in kaj sedaj?. .. .Žena je utekla z otroci, na polju ni ničesar. . . . Še iiz bajte vas upniki preženo. . . . Tako. tako botrček !. . . . " je pripovedovala ženska. "No. moram iti, da ne zamudim ure.... Tožimo se s sosedom. . ."
Martin že ni poslušal.... Nit; poslovil se ni od "botrce", ampak je naprtil zveženj na pleča in hitro stopal proti vasi. ...Od daleč je že gledal svojo bajto. Hipoma fe je ustavil, zaslonil oči z roko in se zagledal v njo ....Bila je zapuščena, nikogar pred pragom. . . .(' isto brez moči se je oprl ob ograjo in solze so curkoma tekle na zemljo.
"Moj Bog!" je mislil, "kako sem
veselil, ko sem se Vozil čez morje, la vendar zagledam svojce, da oddale*" zapazim otroke, da mi pri h i te nasproti. a tu ni nikogar.... nikogar!
. . . in pretrgane besede je zadušilo bolestno ihtenje.
** O j. Maruša !.... skoraj na rokah -<*m te nosil, nisem ti pustil delati, in ri si mi tako ubežala. .. . Oj Maruša, Maruša!____"
Razjokal se je kakor otrok vstal nekako s silo in šel dalje, omahovaje kakor pijan....
Bilo je lepo jutro----Ljudje so prihajali iz bajt na polje, ta s srpom, oni s koso; videli bo ga, ko je Sel, Nekaj žeiKsk ga je celo pozdravijo, on je mehanično odgovoril in šel dalje. Saj bi
gc tudi tako nihče ne poznal!___.Iz-
premenil se je, pustil brke; in z zvež-njem na plečih je bil bolj -podoben beraču, kakor tukajšnjemu gospodarju. —
"Glej, tu se vlači pijan dedec in berač, da bi imel za žganje," so mu letele na uho besede mimoidočih.
(Dalje prihodnjič.)
registr. zadruga z neomejeno zavezo
V MIRNI PEČI PRI NOVEM MESTU NA IXXLENJSKEM.
Vloge obrestuje po 4V2%, posojila daje pa po 5l/z%.
Da je ta zavod na trdnih nogah, kaže sedaj obstoječi odbor:
Alojzij S ude, predsednik, župan, trgovec in posestnik v Mirni peči-
Njegov namestnik Fran Zupančič, posestnik in gostilničar na kolodvoru.
Blagajnik Matija Dular, posestnik v Podborštu.
Tajnik Karol Piki, nadučitelj in predsednik kraj. šol. sveta v Mirni peči.
Odborniki: Josip Krevs, posestnik v Biški vasi; Jakob Parkelj, posestnik v Mirni peci; Ivan Jarc, posestnik v Ivanji vasi.
Vsi se prosijo, kterim je na tem, da se občina v Mirni peči povzdigne, naj ta zavod podpirajo s tem, da tukaj sem pošiljajo denar ter ga pri nas-nalože, kajti čisti dobiček je in bode v prid občine obrnen.
NAČELSTVO.
BOJAJLI, KAM#CAJTS SB Vi
"GLAS KAI#DA", NAJVEČJI I> NAJCENEJŠI DNEVNIK!
. JOHN KRACKER
Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nad kril j u-jejo vsa druga ameri&ka vina.
Rodeče vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEV EC, za kterega sem im
portiral brinje i« Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 ga Iona. DROŽNIK $2.75 ga-lon<a. —- Najttnanje poeode za žganje so 4VafFakxne.
NaroHlom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča TORN KRAKER,
Euclid, Ohio.
Bogu, kar jo božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c, fiagrio. rud. obreza 40c.
Dnina paia (spisal škof Fr. Baraga), platno, rtsde&a obreaa, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezna in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, * vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških rrat, vez. v slon. kost $1.50.
M^H duhovni zaklad, Sagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnoet, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
St. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava #1.30.
zvezki,
pisen
KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
Nedolžnost pregaj
aoe.
Nezgoda aa Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, aOe. Narodne pesmi. Žirovnik. 3
rezano. Vsak po 60e. Navodilo za vpisovanj« 75e.
Ob tihih večerih, 70c. Oh in!, 50c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencem, ki as hočejo liti v Ameriki, 30c.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20e. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20e-Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Frst božji 15«. 9rn
ktero je varjeno 12 najboljšega importiranega češkega brnela. Fadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Leley pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoije vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angle tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40«.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Boj tek, v drevo vpreženi vites, lOe.
Božični darovi, 10c.
Bnrska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20 c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak riortukec« in
nemikega jezika, verna 90e. DomaČi zdravnik po Kneippu, vezan 75e.
Domači zdravnik po Kaslppa, nevezan 50e. Erazem Predjamskt 15e. Eri. 20c. Evatahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Landon, 25e. George Stephenson, oče želesnie. 40c GolobCek in kanarM, 15«. Gosdovnik, 2 svečka, akvpaj 70c. Grof Radecki, 20c. Gmndriss dsr sloveniscksi
vesmr $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Kildegarda, aOe. Hirlanda, 20e.
Hrvatsko - an gl ež ki razgovori, fiOou
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Isanami, mala Japooka, SOe.


Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem ia Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno piv o, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna ............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KROGE
107-199 Greenwich St., New York.
vezan«-'
\
cow ar m<
Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Isidor, pobožni kmet, 20e. Jarooil, 20c.
Jurčičevi qnsi, 11 zvezkov, vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Križtof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15«. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Ijažnjivi Kljnkec, 20c. Maksimilijan I., 20c.
j Mali vitez, 3 zv« Marija, h Si po&ova, 30s. Marjetica, 50e. Materina žrtsv, 50e. Mati Božja s Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Požtenjakovič, 30«. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Jaasa, 40e. Mrtvi gnstsč, 20c.
90s. aoe.
MučenikL A. ASkere.
zano, $1.25. Ka indijskih otodh, 25e. Ka preriji, 90s.
umetno
\
pan
Poezije. F. Prešerem. Broširano, 50c.
Poezije. Vojiuuov-R. Majster. 60c.
Repoštev, 20«.
Robinson, vezatn 60c.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polansttih. 3 ■ 1 i $8j50.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni anglesko-slovenaki ia slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski Slovar, Jane žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žie-Bartel, vezan $3MH>. Ročni slovensko-nemžki alovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezaka po 20c. Spisje, 15c.
Spominski listi is avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morižče, 20«. SreČolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15«. Sv. Notbnrga, 20«. 60 malih poveetij, 20«. Slovenska kuharica, Bleiweia, elegwnt
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširo vano 80« Stoletna pratika, 60«. Slovarček priučiti as nemžčise brez
učitelja, 40«. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun T Aug, morski rasbojmk, 20«.
V	delu je režitev, 20c. Venček pripo vesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojaka na Tnrftsn, 30«. Vrtomirov prstan, 20«.
V	zarji mladosti, 20«. VoiČilni listi, 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Bata vas, 25«.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40e.
Znamenje žtirih, zanimiva povest,
12 centoVi Zbirka ljubavnih in snnbilnih pisem
30«.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze
vesaoo 50«. Zgodbe sv. pisma za nižje rsarsde L ljudskih iol 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20e. ispni hrvateko-angležkl rssgovori,
40«., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali lOc.
Zemljevid Evrope, 25«.
Zemljevid Zjedinjeoih držav 2Re. .
SA2QLEDHI0S: Kranjska narodna noža, ljubljanske, In drugih mest na Kranjskem, now-yoržke in rasnih mest Amer*^r ■ cvetlicami ta lnzmoristične po 3«., ducat 30«.
p n dobe, fcosad 6a As« Msrija. l0e.
. Kew York slikami msa, 80s.

^Ifl — II— I	■ ■ m
Rojakom
v Pittsburgu In okolici
m ,
-i
naznanjam, da j., za taoiošnji okraj moj
a edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
> 4824 Blackberry Alley-
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do ure, ter ob sobotah do 9 8. ure zvečer.


gši COpMs p«iCAjWiW&lil.
Frank Sakser 1 ^li »i ■■ *
Vb" "13
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAM9RE POMAGATI.
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po "ULpoiratoi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so OROSI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
Spoštovani gospod ravnatelj America K11 rope
v New Vorkii.
Ako je hvaležnost umestna, za Vas trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem lx>di mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeli katerega ste imeli f>ri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste ji!i tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zv<5 in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zv6 narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobč. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
KAJ HOČEMO Mi?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje Ixilezni, zastarelb in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako pišete na
nas, predložimo Vaše pi smo nagemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen 1 reiskati, ter Vam potem poročati, kakšne nara ve je, kakšne posledice 1..U ko nastanejo, kako se 1110 rate zadržati, kako se mo rate zdraviti, koliko caša 1.ode zdravljenje trajalo, i. t. d.. ako V ..s sprejme
mo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam druei zdravniki niso pomagali —
Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomot i
Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne «»pa/ite, da se Vam je bolezen zboljšata, potem nam pošljite zdravila na/aj in 1111 Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu
*1ta i^akorlSvVdite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravrjike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit.- Za zastarane in kronične bolezni pa imamo specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO. fl|
161 Columbus Ave.,