Zadružno zborovanje v Ptuju Mninister za znanost in kulturo tov. dr. Jože Potrč je dal smernice za bodoče delo Bodoče zadružno delo se bo odvijalo po tekmovalnem načrtu V Titovetn doma v Plujn sc je vršila v nedeljo, 13. septembra t. L prva okraj-na konferenca zadružnikov. V lepo okrašeno konferenčno dvora-tio &o prlhajali v gručah veselo razpolo-ženi zadružnikl Iz Haloz, Ptujskega po-lja, Slovenskih goric in Dravskega po-Ija so se pripeljali na okrašenih vozo- vih in avtomobilih. Spotoma so s pesmiini dali duška prazničnemu razpo-loženju. Zborovanja so se ndeležili pred-stavnlki Ijudske oblasti in ranožičnih Po otvoritvi zborovanja je prvi go-organizacij z ministrom tov. dr. Potrcem na L©ln. voril minister dr. Potrč ter predočil *a-družnikom sletieča dejstva: Kot zadružniki ste zavedni graditelji socializma na naših vaseh Jugoslovanski narodi so izšli' iz zad-nje svetovne vojiie kot zmagovalci. Že feekom narodno osvobodiine borbe so se postavljali temeijl za postavitev in ure-ditev ljudske oblasti pod vodstvom Ko-mimistične partije Jngoslavije. Svoboda in ljudska oblast nam nisia bili podar-jeni. Dokaz za to so števllne ljudske in materialne žrtve. Oblast, ki so jo zgra-dili naši narodi, tn izvoljenf driavni vo-ditelji so nam porok, da bomo ostali su-verena država. Te svobode nam niraa pravice jemati niti imperializcm nili vzhodni klevetniki. Kot zadražniki ste zavedni graditelji socializroa na naših vaseb.. 2e doslej ste si priborili veliko moč kot pionirjl preobrazbe kmetijskega gospodarstva, Na to ste lahko ponosni. Vaše napred-no delo Je velika pomoč pri gTadnji to-varn, je velika pomoč našim delavcem v industrijl, ki pričakujejo od zadrni-niStva, da bo izpolnilo prehrambene na-loge in izvedlo petletni pian. Meščanska kapUalisliCna vlada je med narodno osvobodilno borbo in po osvo-boditvt temeljito obtutila, da je prešla oblast v naši državi v roke delovnega ljudstva, ki ga vodi Komunistična parti-ja Jugoslavije s tov. Titom na čelu. Vsi smo občutili, da ni bilo lahko pre-vzeti oblasti, dones pa se vsi zavedamo, da Je še ISsofkrat težje zrušiii oblast delovnega ljadstva, ki je bila zgrajena na mHijonskih človeških žrtvah. Države Informbiroja so se zelo zmotile, ko so hotele s svofimi klevetami podkopati uglsd in trdnost naše Pajtife in naše ljudske oblastL Pozivali so celo na drfavi^ansko vo-no, zanašsioč se pri tara na lakozvane »zd^ave sile«, ki niso mč dniftega, kakor de!amr?neJ5 in kari-ieristi. Če bj te »zdrave sile« p^edstav-ljali po^teni ljudie, bi se ne spuščali v avantiiTe, ker bi imeli pri nas dovo?| prilike dokazati z delom. koliko zdravih eiementov in resnicne borbenosti za so-cislizem tvorifo njihove s!le. KlevetnS-k«m odgovarjamo: Sa.mf srao zcnradili lindsko oblast in si i.Tbrali voditelje. Če bi bilo potrrbno naSe vditelte lz-menjati, bi to storilo naše Ijudstvo sa- mo brez namigavanj iz inozemstra. Zmagali bomo v naši borbi, ker delamo po Leninovih navodilih za deio. Samo-odločbo narodov je treba spoStovalL To polrjujejo tudi naši bratje na Koroškem, kl želijo živetj ztiiuženi z narai v socia-listični Jugoslaviji. Vsem je dobro zna-no stališče voditeljev Sovjetske zvez« glude Koroške, kakor tudi cdkupnina 150 milijonov tiolarjev. Preko tega ljud-stvo na Koroškem nikoli ne bo moglo. Tega ne bodo pozabili osiali uaiodi na sve-tu, ki se borijo za Svojo svobodo. Naša Par-lija ixi na&e vodslvo ca|efa dancs vzgled vsem Gsialira narodora in njiltoviin vod-stvom, kako se je treba boriti za svo-bodo in neodvisnost. Najbolj \o vidi grško ljudsivo, ki trpi zaradi n-epoprav-ljivih napak inioimbirojcvske poiitike in njenili kritikov. Očitajo nam, da smo prešli v kapi-taJistični tabor. V zadnjem času so pro-glasili naše najboljše boice, ki so se borili v Spoiujj pioii iasizmu.,' za fa-šiste in a.ngle»ke «geblei Jssno je, da tem kievetam nitj kieveuukl sarai ne verjaiuejo, še zdaLvč pa jim ne verjame naše ljudstvo, če(udi jih laziirja radio Moskva. Če iinamo trgovinske odnose s kapitalisličniraj ciržavami, je prirodoa slvar, te hočemo šiediii moci, zdravje in življ^nje svojih dfclavcev, potem so nam potrebni slroji. Potrehne pa so nam tudi surovine, ki jih irenutno že ni-mamo. Mednarodna izvozna banka uam Je odobTila poirebue kredite. S temi kre-diti bo!3io poinagali aa^iin delavcera in kmeiom, ker oomo nakupiij stroje za težko industrijo, ne pa topov. Naša država je bogata. NaJa ind«-strija se doslej ui mogla razviU. Siro-tanovičevo gibaaje, ki sa širi z naglico po vsej Jagoslaviji, prekaša vse staha-novske rekorde v socialistlčni produk-ciji, četudi v naših riidniklli ai moderne tehnične opreme. Cim se nam to po-sreči, srao prepričani, da bodo naŠi de-lavci dokazaii, da znajo delati z uiotter-no tehnično opremo 1h po»tavlja?i nove rekordc, ker imajo tako vodstvo in Partijo, ki jih pravilno vodiia v lepžo Ui srečiiejšo bodocaosl. Še danes se mnogi zadružniki ne zavedajo, da so resnični lastniki zemlje Zivljenje v naših zadrugah dobiva dan za duem jasnejše obrise. Nj uam po-trebno, da bi kmete siliii v /adru.;«. Vsfep v zadruge je !n mora bšti pro-^tovoljen, kajli le na ta naLin bodo trdae in vedno marnejše. Spekulacijo v trgovini in indusiriji smo zatrli. Za-dmge bodo na svojem gospodarskem sekforjn oaredile isii konec z v..škimi SpekuisnU, ki še vedno poskušajo žive-ti na drug račun. Se danes se mnogi zčidmfniki ce zavedajo, da so resnični laslniki zemlje. Ne zavedajo se. da niso vec hiapci, dekle in nčjjeramki, ki po-znajo le svojo trdo življenjsko borbo, ampak da so zadružniki, ki so soodgo-vorni za uspeh in razvoj svoje zadruge. Ta odgovornost se mora odražati pri deln, v disciplinj in pri čuvanju za-družne imovine. Podcenjevanje poliiič-nega vzgajanja naših zadmžnikov ne niore ostati brez posledlc V KLO-jiJii 3 fnnkcionarfi, ki zavirajo naš razvoj, bo-do pri letosnjih voJitvah razčiščeni ra-čuni. V nove odbore bomo volili re«nič-no zavedne in požrtvovalne borce za sociaiizem na našik vaseh. Na kandi-dalne lisle bodo prižli udarniki — naj-boljSi zadružjtiki, kj bodo poroki za hitrejši razvoj social<žma na vsseh la za nničevanje vaških ipeknlantov. * Predsednik OZKZ tov. Belšak Franc je v organizacijskem -referatu opisal razvojno pot zadružništva v ptujskern okraju po osvoboditvi ii. nakazal per-spektivo bodočega razvoja med drugiin s sledečim: Ko govorimo o obde!ov?.!nih zadrugah, bj bilo popolnoma nepraviino. če bi po-zabili na spiošne kmetijske zadruge, ki predstavljajo prebodno obliko iz nabav-no prodajnega zadružništva na produk-tivno zadružništvo. Splošne ktnetij&ke zadruge so zadružne organizacije, ki bi morale s svujim vplivoiii, političnim in kulturnim deicnn uitvarjati temeSje za ustanavljanje kmetijskih obdeiovalnih zadrug. V ta namen jim služi posebna oblika gospodarstva — zadružna ekono-mija. V ptujskem okraju obstoja sedaj skupno 28 ekonomij. Pri kratki analizi, ki jo želim podati o naših ekonomijah. bo razvidmi. da nekatere ekonornije niso pravilno usta-novljene, zaradi česar ne delujejo in se ne razvijajo. Zadružne ekonomije so laliko osnutki bodočih kmetijsko obde-lovalnih zadrug, če se v nje vključijo kmetje z zemljo in predstavljajo isto-časno v v.toi delovno silo. Prirner dobre ekonomile je ekonomiia na Boriu, ki zajetna agrarne interesente. Enako eko-norrtija v Vitomardh, ki zajpma lnale in srednje kmete in odstranjuje razvoi-ne ovire. Primcr neživljenjske ekonomi-ie je pri KZ Pieterje. Upravnik ekono-miie je predsednik KLO ja, ki ne lcaže volje, da bi se ekonomija uveljavila. za-to ni čudno, da vladajo nepravilni de-lovni odnosi. Jsti pnmer ie v Paradižu in na Vurbergu, k]er poskušaJo uvelja-viti ekononnio z mijeto delovno >silo. To stanje je z bistvoir, ckonomvie ne-spravtjivo. Kjer niso vk!iuLcni d>"!nvni kmetje, ki bi tvorili ekonoruJ-ii lastno delovno silo, ni in ne more biti pravii-nega odnosa do premožcnja ekonomije, do dela, niti ne tncre taka ckonomija preiti v višio obiiko, v kmetijsko obde-lovalno zadrugo. Ce bi vložiii upravni odbori osnovnih kmetijskih zadrug vsaj toiiko pozornosti razvoju ekonomii, kot je posvečaio svoicmu gospodarstvu, bi morali biti žc dancs na ekosiomijah vid-nejši uspehi. Ker pa ie dognano, da še marsikie sedijo v odborih ljudje, ki se krčevito držijo zastarelega individual-nega gospodarskega sisterna, je uu.ino, da se taki odbori izpopolnijo z liudrni, ki ne bodo zavirali razvoja življenjskih pogojev malih in sredn.iih kmetov. Del krivde pa zadeva tudi množične or-ganizaciie. ki ne posvečajo zadružaištv« dovolj pozornosti Premagane težave in doseženi uspehi so zgovoren dokaz neulerneljenosti kle-vet Informbiroja, ki so poskušali ustva-riti pri na.^era ljudstvu prepričanje, da smo zgrešili pot. Manevri Iniormbiroja se iz dneva v dan razbiia.io. Kljub te-mu, da so n&kateri predstavniki SZ nio- biiizirali VeS parfiisk' \n dvJ^vni nrn- pagandm aparat Ijodskih demokracii, iim ni uspeio prekričati prepričijivih dejstev o razvoju družbtfiega gospo-darstva pri nas. Naši delovni ljudje se prav dobro zavedajo, da je rn da bo najboiiši odgovor tem klevetnikom KPJ m vodstva naših narodov graditev so-cializma v deželi. Prav tako kot odgo-varjajo naši delavci na note sovjetske vlade s poročili o prekašanju svetov-nih norrn v tovarnah in rudnikih, bodo dali svoj odgovor naši delovni kmet.ie, združeni v zadritgah, s poročilom. koli-ko zemlje so združili. kako so w ob-delali in kake uspebe so dosegli. Vsem sovražnikom v inozemstvu mo-ra biti jasno, da se pri uas res gradi socializem. Dovoiite, da navedem nekaj kor?kretnih primerov iz pttiiskega okra-ja. Kmetijsko obdelovalne zadruge zaje-maio <:eda.i 1B92lia ze.mlJe. od te-^a ie 954 ha obdelovalne zemlie. Na tej po-vrširi živi in dela 312 družin s 1355 dru-žiiiskhni čiani. Doslej je ustanovljenih v okraiu 14 kmetijsko obdelovalnih za-drng, ki posedujejo 669 glav govaje ži-vine, 132 konjev, 229 prašičev in 9CtO komadov perutnine. Za delo inmjo za-družniki 108 veKkih in 258 manjših stro-jev. V zadružne ekonomije je zajeto 754 .hektarov skupne zemlje. Od tega ie 411 bektarov obdelovalne zernlje. Na ekono-mijah živi 90 družin s 323 družinskirni čiani. Živi inventar obstoja iz 279 glav govete živine, 31 konjev in 88 pra.šičev. Za obdelovanje zemlje jim služi 19 več-jih strojev in 58 manjših strojev. Po podatkih razvidimo, da imamo v zadružnem sektorju ptujskega okraja zajeto precejšnio površmo zemlje, ven-dar je ta površina mala v primeri s ce-lotno površino izrazito agrarncga ptuj-skega okraja. Sorazmerno male kmc-tijsko obdelovalne zadruge so vezane na počasnejši gospodarski dvig in utr-ditev Ravno zaradi tega je osnovna naloga knietijsko obdelovalnih zadrus, k ncvf vzorna" pra-vila in »rediti vprdš^nre ohišnic. 13. Premrriti z^mfjišča, jzdelati situa-cij5.ki načrt uvesti evidenco nad živim in mrtvirn inventnriem, tnčno in ob ro-kiti dostavljati potrebna poročila na OZKZ 14. Urediti kniigovodstvo in se pri-praviti na tehnično spremembo (Kopir-no knjisnvodstvo od 1 1. 1950. dalje). >5. Razširiti zadruge z ozirom na šte-viln družin v zadrugi in z ozirom na razmerje nevčlanjenih družtn v vasL 16. Okrepiti tnnožične organizacije v zadrugah, izvesli šiudij vzornih pravil, referatov in obtožb Informbiroja. 17. Postavitev pevsksgp zbora, nre-ditev stenčasa, rdcčega kotička s kujiž-nico in družabnimi igrami odprava ne-pismenosti, izvesti teča>e in ostalo stro-kovno šolstvo. 18. Preskrba onemoglih in otrok', po-moč materam, ustanovitev DiDov. Pri OZKZ bo osnovana centraina tck-movalna komisija, ki bo podeHla naj-boljši zadrugi prehodno zastavico. Ob zaključku tekinovania bo prejela rtaj-boHša zadruga prehodno zastavico v trajno last Obetiem bodo trem najboljšim zadrugam podeljene tnaterialnc in de-riarne nagrade. Pred zakiiučkom konference so za-družniki potrdili sledečo resolucijo: Predsednfku vtade LRS, tov. Mihi Marinkii, Ljubljana. Clani kmctijsko obdelovalnih zadrug iz ptufskega okraja, zbrani na pr vem išršern posvetovanju zudružnikov v Ptaju Vam pošiljamo najprisrčnejše borbene pozdravc. Obljubljamo vam. da se bomo pri na-dalinjcm nfcem delu še odločneje borili za izgradnjo socializma na vasi in s svojim delom dvigali ru;šo proizvodnjo. Sirili bomo zadružno zavest vseh na-Sih članov tcr pornagali uslanavljati no-ve zadruge. V polni meri se savedamn vseh naših nalog, ki sn še pred nami, vendar čuiimo ob VaŠi strani dovofj moči, da bomo premagaU v$e težave. Popotnorno zaapnmo ncšemtt d žavnenm in partijskema vodstvu, ki nas vočtia po pravilni ppti. Odločno obsoiarno vs«? klcvete, ki jih širifo nredsfavniki d;ž~v Informbiroia ter Hh z^vrnčnmn koi ne resntčne in protirevolucionarne. V na-daljniem delu bomo dokozaU. da ni ovi re. kt bi nas mogla zadrževnti na rtaši poti. Pod vodstvom KPf s' tov. Titoirt na čeln bomo tndi v tej borbi zm(iga'i. Naj živl naša Uadska obloM! Naj žfvi nače zodrvžništvo! Naj živi naš vo&trtj in naS nčiid} tovariš Tito! ZadruŽniki iz ptujskega okrala Po končanem zborovanju so si za-družniki ogledali film »Povest o pravem človeku«.