DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk m zabavo.
Iihaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je HO kr. za celo leto; <t0 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu »DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane H kr; za- dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, m 15 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje.
Štev. 22Jt	V Ljubljani, 19. novembra 1891.	letnik IT.
Državni zbor in Slovenci.
Zadnje dni je t državnem zboru brez povoda naučni minister Gavč Slovencem pokazal — roge. Govor njegov priča, da je hud nasprotnik Slovencem in da glede Sol mi nimamo od njega ničesar pričakovati ne v verskem, ne v narodnem ozirn.
Poslanec E I u n je namreč v seji dn^ 13. t. m., kakor droga leta pri razpravi o ljudskem šolstvu govoril o slovenskih ljudskih šolah ter kazal na uprav turške razmero, ki vladajo pri ljudskem šolstvu na Koroškem. Mirno, stvarno in odločno je z zgovornimi besedami poslanec K 1 u n pojasnoval, kake krivice se god^ pri Šolah koroškim in primorskim Slovencem, da slovensko deco podučujejo nemški učitelji in da se kakor v posmeh zakonom zavračajo prošnje slovenskih občin za slovenske šole. Omenjal je tudi razmer na Kranjskem: dogodek, zaradi katerega je bil šolski nadzornik v kočevskem okraju nenadoma brez preiskave odstavljen, kako"• da je minister Gautsch Nemca imenoval za učitelja godbe na ljubljanskem učiteljišču, sploh navajal dogodke, ki spričnjejo velike krivice, katere morajo Slovenci trpeti gledč na šolstvo vkljub zakonito zagotovljeni jednakopravnosti.
Na ta popolno stvaren govor, katerega so glasno odobravali slovenski državni poslanci in ki je govorjen prav iz srca slovenskega naroda, odgovarjal je minister Gautsch. Ta odgovor bi se bil pač lepo glasil od strani nemških liberalcev, a raz minister-ski stol je bil'jako neumesten. Minister nauka se ni potrudil, da bi ovrgel dokaze, katere je navajal poslahec Klan, marveč je zahtevo slovenskega pouka odbil s pratno pretvezo,1' da je* zahtevanje slovenskih šol na Koroškem le našitek agitacije/Da,
minister je šel tako daleč, da je katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem sumničil1, da je prekoračilo svbj delokrog, ker je posredovalo, da'je 33 občin vložiI6' prošnje za slovensko šolo, ter grožil društvu s policijskim postopanjem.
Kako da so te besede vplivale na zbornico, je znano iz brzojavnega poročila. Levica je gromo-vito ploskala in burno pritrjevala; Slovenci in ž njimi konservativci iu Mladočehi so oporekali; vsi poslanci v zbornici pa so čutili, da je trenotek resen in da utegne imeti važne posledice.
Levica pričakttje, da Slovenci stopijo iz konservativnega kluba; posledica temu bi bila, da se razdrobi konservativni klub- in dh> levičarji pridejo na vladno krmilo.
Na to neumestno izzivanje seveda slovenski poslanci niso mogli molčati in zato je v soboto odgovarjal ministru poslanec Šuklje.
V dovršenem govoru po obliki mirnem, a po obsegu odločnem; je govornik poudarjal, da je minister z<rl6 površno in nestvarno govoril. Po pravici je izrazil svoje začudenje, kako da se je mogel minister Gautsch izraziti proti ustavi, katera ne poznš jednega jezika vzvišenega nad druge, zagotavljajoč vsakemu popolnO jednake pravice.
Končal pa je Snklje svoj govor z besedami: „ Mogoče, da nas čaka boj. Mi se ga ne bomo branili ; mi bomo boj prevzeli brez lahkomiselnosti', toda tudi popolno hladnokrvni. Tu se spomnim besed: KaUeroDovib: „čast je1 svetišče duše in duši gospodar je Bog." Zato, gospdda moja, bomo mi slovenskr poslanci tako delali in vse svoje ljudstvo bomo* imeli
t
na svoji strani. Delali bomo tako, kakor nam veleva naša narodu a čast, drugo prepustimo Bogu; upamo p s, da Bog ne dopusti, da bi prop&l nas
vrli narod!"
Slovenska poslanca K 1 u 11 in S u k I j e sta glede na šolstvo izjavila zahtevo s 1 o v e n • s k e g a 1 j u d s t v a, da hoče versko in narodno Šolo; naučni minister je v svojem govoru prvo zahtevo glede verske šole, katero je poudarjal poslanec Klan, popolno prezrl, drugo zahtevo glede narodne šole pa odločuo
odbil. Zapomnimo si dobro ta povod razdvoja med vlado in Slovenci.
Ako se osrednja vlada pridruži tem nazorom
naučuega ministra, tedaj slovenski poslanci vlade ne morejo več podpirati, tedaj morajo sprejeti boj, o katerem je govoril poslanec Suklje.
A i njimi vred vsprejme ta boj tudi ves slovenski narod, ki bo, upajmo, složen z vsemi silami s po-močjo krščansko mislečih mož drugih narodnosti) proti skupnemu nasprotniku vspe&no branil svoje versko-narodne svetinje.
Kaj je novega po Slovenskem?
Od sv. Magdalene nad Idrijo, 12. novembra. Visoko proti nebu se dvigajo naše gore, katerim so zlobni Nemci dali ime čudenberg. Pa vsaj se res čudne reči godijo v naši soseski, in to tembolj, ker smo še vedno brez pastirja. Prosili smo sicer — pa ni ga duhovnika, da bi nas učil. Pač nam je nekdo, recimo mu Jurče, brez da bi ga bil kdo kaj prosil, preskrbel prav nepotrebne dušne hrane, namreč več Rodoljubov! — Mi smo res nauka potrebni — pa za tak nauk se mi Jurčetu prav lepo zahval;mo. Krajcarje, katere je dal za Rodoljuba, bi zual pa< lahko boljše obrniti. Premišljeval sem dolgo časa, kaj da naj bi nas »Rodoljub" učil, in sem pr šel
do dveh reči, v katerih smo ros nauka potrebni. Najprvo nas bode inenda učil, kdo naj nas prav fino popraska, kedar nas kaj srbi. Sami imamo predebele in preokorne prste, zatorej nas mora kdo drugi popraskati. Take praskače moramo prav močno spoštovati, in jih prav pogosto na pomoč klicati, io to tem bolj, ker za pot ne računajo veliko, le kakih 40 goldinarjev. Če pa tak praskač 6 ljudi popraska, potem pa se ve, da se mu spodobi šestkrat po 40 gl. ponuditi; lo jo 240 goldinarjev za eno samo pot. Kmet, ti pa molči, plačaj in ponižno se priklanjaj tem, ki te tako lepo opraskajo, oni so tvoji dobrotniki, le poslučai iri ubogaj jih! Drugič nas bode pa
Listek.
Najlepši biser.
1.
Angela je bila uboga deklica. Mati njena je bila vdova in že dolgo časa bolehna. Dobri ljudje so ji pomagali, da se je Angela izšolala in priučila šivanju. Sila je bila prikipela že do vrha. Vse, kar je mati prihranila, je večinoma pošlo in sedaj bi bile v največji siroščini, da ni Angela z marljivim šivanjem za-se in za svojo mater prislužila najpotrebnejšega.
Angelo so poznali ljudje kot dobro deklico. Bila je vpisana v družbo Marijinih otrok. Zato je tudi rada molila in vsaki dan zgodaj zjutraj hodila k sv. maši. Točno ob svoji uri pa je bila že vselej pri delu. Povsod so jo radi imeli, kamor je prišla, ker je delala lepo in ceno in ker ni nikomur napravila nobenih sitnostij. Tiha je bila in z vsem zadovoljna.
Bližal se je praznik brezmadežnega spočetja Matere božje, velik praznik za vsakega katoličana, posebno imeniten pa za otroke Marijine. — Sklenile so letos deklice te družbe, da napravijo za kip brezmadežnega Spočetja dragoceno kronico. Ker je imela družba mnogo udov, pričakovali so po pravici obil nih doneskov. Tudi Angela je poznala svojo dolžnost v tem oziru. Ona, dasi revna, ni hotela zaostati za drugimi. Marsikatero noč je v ta namen delala do nenavadno pozne ure. Marsikedaj bi si bila rada kaj novega napravila pri obleki, a misel, da mora hraniti za kronico, jo vselej premagala, da je prihranjene denarje spravljala v denarnico. Dasi so bili njuni zaslužki le bolj skromni in dasi je morala ž njimi skrbeti za mater in za-se, vendar je v nekaterih mesecih prihranila deset goldinarjev.
IVoti koncu meseca novembra pride k njej prednica družbe Marijinih otrdk, ki je imela naročilo pobirati pri udih denar za kronico.
nAngela, od tebe tudi še nisem nič dobila za kronico," reče ji prednica, .ali nimaš tudi ti majhnega darila za Marijo?"
Rodoljub tudi podučil, kako se imamo obnašati ob času volitev. Deželnozborske volitve so imenitna rtč Našemu znancu Jurčetu se sliue kaj močno po poslanstvu cedijo; rajše bi sedel v Ljubljani v deželni hiši na mebkem sedežu, kakor da gleda beli dan. Ker pa Jurče dobro ve, da navadno le tisti človek poslanec postane, kogar časniki za to priporoči, zato se pa tako trudi tak časuik po soseski razširiti, kateri bi njega priporočal. Ce je pa tako, potem pa ni zastonj Rodoljuba plačal, vsaj si upa kakor poslanec na mebkem sedežu vsak dan petak prislužiti. Da, Jurče ima res bistro glavo, kdo bi si bil kaj tacega mislil! Ta dva nauka nam bode menda »Rodoljub" v različni podobi podajal, on bode blažil naša srca in praskal po naših žepih! Za danes naj hode dovolj, če treba bomo še katero povedali, da bodo udje po širnem svetu spoznali, kakšni da so naši Jurčeki in nj h poslušni hlapci. — V Črni vrh nad Idrijo pride kot vikar č. g. Jakob L e b a r , dosedaj kapelan v Spodnji Idriji. — Morda se sčasoma tudi za naš kraj oglasi kak duhovnik?
Štajarsko. V Gradcu so pri novosezidauej in »Presvetemu Srcu Jezusovemu" posvečenej cerkvi ustanovili novo faro, ki je začela poslovati dne 1. novembra. Pri slovesnej službi Božji so mil. gosp. kuezoškof dr. Zvverger vmestili č. g. Jurija Šabl kot novega župnika. — Svetli cesar so za šolo v Bučah darovali 200 gld., ognjegascem v Kamnici pa 70 gld. — Občina »Sv. Jakob" v Slovenskih Goricah je pri deželnem odboru poprosila za denar-stveno pomoč, da bi si laglje napravila cesto proti
»Še nocoj," pravi Angela, „ko se vrnem z dela, prinesem ti, kar sem nahranila v ta namen."
„Dobro, dobro! Da je le nekaj. Saj veš, veliko ne zahtevam, a vendar od vsacega nekaj. — Torej zvečer, Angela, se vidimo. Z Bogom!"
»Gotovo, gotovo!" poslavlja se Angela od predstojnice.
Vsa trudna prišla je Angela zvečer domov, a nocoj nič ni čutila svoje utrujenosti. S posebnim veseljem štela je desetice in goldinarje, katere si je z varčnostjo in posebno pridnostjo prihranila v zadnjem času. O tem denarju celo materi ni povedala. Ne sicer zato, da bi skrivala pred njo, ker skrivnostij pred materjo dobra hči ne sme imeti nobenih; pač pa si je mislila, da bi ne bilo prav, ko bi se s tem hvalila svoji materi. Skrivaj je hotela storiti to dobro delo upajoč plačila od nebeškega Očeta, kateremu so znana tudi najbolj skrita dobra dela.
Po skromni večerji se urno odpravi na pot. II.
Mrzla jesenska burja je brila okrog voglov po mestnih ulicah. Ljudij je bilo malo na cesti. Vsak,
Omereku, pa prošnja ni bila vslišana. — Kočljar Valentin Korošec iz Borovca pri Sv. Marku blizo Ptuja, njegova 16letna hčerka Nežika, njegov stric Anton Korošec, kočljar Franc Cizerl, toti so se nameravali čez Dravo prepeljati na nekem čolniču. Nekoliko vinjeni Valentin se je nagnil in tako nehotč prevrgel ladjico, da so se razven Cizerla potopili vsi. — Pri Sv. Juriju ob železnici obstoji že več let podružnica »Družbe ss. Cirila in Metodija." Sedaj so pa tam domoljubne gospč in vrle gospodičine ustanovile še posebič žensko podružnico imenovane šolske „Družbe." — V Celji je »Posojilnica" kupila hišo in vrt s seliščem za 25 tisoč gld. od g. Raj-tarja nasproti c. kr. okrajnemu glavarstvu, torej na jednem najlepših krajev v mestu. Poslopje, v katerem se nahaja nova »Tiskarna" in štacuna g. Vaničeva, to hišo je pa »Posojilnica" kupila že ono leto, tako je ona sedaj posestnica na dveh krajih. — Zvečer 10. maja letos je zginil Franc Končan, sluga pri c. kr. davkarnici v Celji. Kam li ga je odnesla noč, tega ni vedel živ krst. Due 8. avgusta je pa Jože Dragovič našel mrtvo truplo v Savi pri Brežicah. Preiskava je prepoznala Končana. Toda, ker so tisti majniški večer omenjenemu služniku čez prag iz krčme v temno noč tako posvetili, da je padel iu obležal, na podlagi te prigodbe se je slutilo, da so slugo v Savino vrgli: krčmar Franci, pak dninarja Janez Zeleznik in Julij Grabič. Vse tri spravili so pod ključ. Te dni se je vršila obravnava, ali sodnik se ni mogel prepričati, da bi zatoženci bili Končana po vodi spravili na drugi svet, vsled tega bili so
kdor je le mogel, umaknil se je neprijetnemu pišu, ker proti njegovi sili najboljša obleka ne izda veliko.
Iz hiše tam doli na koncu mesta, že precej oddaljene od druzih hiš, čuje se glasno ihtenje in kričanje.
»Ne bodite vendar tako neusmiljeni! Prosim vas lepo, potrpite še nekaj časa z menoj, vse vam bom pošteno poplačala, kakor do zdaj še vselej. — Ako nimate z menoj usmiljenja, vsaj nedolžnih otro-čičev se usmilite, ki nista nič zagrešila, kam hočem ž njima v to mrzlo burjo, saj mi zmrzneta Čez noč." Tako je ihtela neznana žena.
»Meni nič mar," začuje se odurni moški glas, »kdor ne plača stanovanja, ne trpim ga pod svojo streho. Jaz nimam hiše za lačne potepuhe, ampak za ljudi, ki pošteno plačajo. — Le urno se mi spravite iz hiše, sicer sem prisiljen, vas kar šiloma vreči na ulico. — Hej, Jurij, pojdi sem, da pomečeva skozi vrata šaro teh ljudij; čemu bi nam zastonj delali nadlego?"
In tako se je zgodilo. DašFje mati na kolenih prosila brezsrčnega skopuha, naj še do jutri ž njo
22*
spoznani nekrivimi in iz zapora izpuščeni. - Posestnik Matija Kovačič ua Bizeljskem si je zoper trsovno ušico vinograd okovaril s tem, da je torišče zasadil z amerikanskimi trtami. Za pridnost iu vzgledni
nasad jo iz deželne blagajnice dobil nagrado »li „premijo" 100 gld. — Živinski sejmi «0 zopet dovoljeni, ker je bolezen pri govedu brez malega povsod prenehala.

Cerkev in šola.
Nevarni časi za katoliško cerkev.
Že zadnjič je .Domoljub" poročal svojim bralcem, kako so brez pravega vzroka poulični razgrajalci napadli francoske romarje v Rimu. Časniki so poročali, da je neki francoski študent zapisal v Panteomu v vpisovalno knjigo besede: Živio papež! — Ker se je to zgodilo pri grobu Viktor Emanuela. umrlega laškega kralja, rekli so italijanski kričači, da je to razžaljivo; jeli so napadati romarje tako, da so morali nagloma zapustiti Rim in da tudi drugi, večinoma delavci in rokodelci, ki so bili namenjeni iz Francoskega letos v Rim, sedaj ne bodo šli.
Pozneje pa se je spričalo, da so sovražniki cerkve in papeža že vse to iineli poprej dogovorjeno. Tudi ko bi ne bili našli onih besed zapisanih, dobili bi pa kaj druzega kot povod, da se znosijo nad romarji. Vse to so osnovali bogokletni prostozidarji, najhujši sovražniki vsega dobrega, iz sovraštva do papeža in do cerkve. — Papež Leon XIII. je namreč razposlal lepo okrožnico vsem katoličanom, v kateri pojasnjuje, kako bi se zlasti za revne in delavne ljudi zboljiale sedanje slabe razmere. Delavci, roko-
delci so bili veseli, da se papež, kakor nekdaj Jezus, njih spominja ter dela za njih blagor. Na Francoskem so se dogovorili, da se bodo šli sami zahvalit papežu za to očetovsko ljubezen. D v a j se t ti so č d e I a v cev imelo je priti v Rim! Ti bi bili vsi priče, kako skrben je zanje papež, spoznali bi bili še bolj, di le v veri, v katoliški cerkvi čaka delavca prava sreča.
Tega pa sovražniki cerkve niso mogli trpeti. Ti hočejo vernim ljudem vzeti vse: kruh, zaslužek in vero ter jih s tem dobiti popolno v svojo oblast. Zato so prostozidarji sklonili: Delavci ue smejo do papeža! Ne smejo videti njegove ljubezni in skrbi za delavce, ne smejo se prepričati, da je vzlasti trpinom katoliška cerkev najboljša prijateljica. — To je vzrok, da so jeli razgrajali nad romarji in dosegli so svoj namen; francoski delavci ue smejo k papežu! Seveda si sedaj tudi drugi romarji ne bodo upali v Rim. Nas lahko obišče vsak, kedor hoče, v Rimu zadnjega reveža sme obiskati, kedor hoče, le papeže ne smejo obiskati katoličani, le kočetune smejo otroci!
potrpi, dasi sta nedolžna otročiča, videč, kako da joka mati, plakala tako milo, da bi se moralo risu omehčati srce, vse nič ni pomagalo pri grdem človeku, ki je bil brez srca in katerega bog je bil denar.
Postelja, mizica, par polomljenih stolov, nekaj posode, vse to je bilo v par trenotkih na ulici. Naposled gospodar prime še nesrečno mater ter jo z otrokoma vred porine na cesto in jezno za njimi zaloputne z vratmi.
.No, sedaj bo vendar mir pred temi nestrpnimi berači, ki so le v nadlego, a se ne zmenijo, da bi plačali, k^f so dolžni."
»Grdo si naredil s sirotami in bojim se, da se bo kedaj še .našim otrokom tudi tako godilo, da jih bodo čez prag metali."
Tiho! V svoji hiši sem sam jaz gospodar!
Jaz storim, kar hočem in stokrat sem ti že povedal
da se t. nimaš vtikati v moje stvari." - S tem je
bil ončan prepir med skopuhom in njegovo ženo,
k. b, bila revežem «da pomagala, a ni smela pr hiši nič govoriti.	p
Kam pa naj gre mati z otrokoma? Starejši se je drži za krilo, joka in trepeta od mraza, mlaj Sega dojenca pa peatuje v svojem naročju. Vsa obupana omahne na stol iu »di se ji, da mora umreti od zapuščenosti.
Oh. kako srečna je bila še 'pred par meseci Imela je dobrega moža in otroka sta imela skrbneg očeta. Ril je rokodelec — zidar, priden in \sako soboto zvečer je prinesel evoj prisluzek do mov in ni imel druzih potreb raiven za svojo dru žino. — Revna sta bila, ko sta se vzela, bogastvi tudi pozneje ni bilo, ker zasluiek ni bil velik in sta vzlasti z otroki imela mnogo troškov, a vendar sta se pošteno preživita. Čedno sta oblačila sebe in otroka ter skrbela za primerno hrano in stanovanje-— Toda pri zidanju neke nove hiše se je mož ponesrečil ; padel je z visokega odra^in skoro mrtvega so ga prinesli domov. V par dnevih spremila ga jevdov> z dvema3nepreskrbljenim». otrokoma na pokopališče.
Bliskoma je bila uničena srača poštene rokodelske družine. Treba je bilo sedaj * P<»ni J
To žalostno stanje je pojasnil Leon XIII. sam v razgovora z Leonom Harmelom, ki je osnoval francoske vlake v Rim. Med drugim je papež rekel Harmelu in njegovim prijateljem tudi te-le besede:
»Pojasnite vse, kako se je postopalo proti papežu in Francozom. Zelo so me vžalili najnovejši dogodki, kajti vladi ste v sporazumljenju z zlobneži. Vse je bilo žo poprej točno osnovano in zlobni listi so le radi tega lepo pisali o romarjib, ker so denarja pričakovali od njih. Slavnost na praznik sv. Mihaela nadangelja bila jim je jako neprijetna, slišali so se namreč glasovi: Živio pape%! — Uporniki so imeli 48 ur popolno proste roke za svoje sovražno razgrajanje proti papežu in Francozom. Žalibog da sedaj v resnici vlada surova sila! Ponavlja se za nas zopet doba trpljenja: oljska gora, trnjev venec, križ, gora Kalvarija!"
„Da," nadaljeval je sv. Oče, „na goro Kalvarijo treba nam iti. Darov zahtevajo od nas, papež naj trpi in naj bo daritev! Dobro! Sedaj je čas pripravljanja. Zlobneži imajo popolno proste roke, vlade jih celo podpirajo. Videli bodete, da bodo napadli Vatikan. — Dragi moji! sedanjega papeža ne bodete več videli, umreti bo moral na gori Kalvariji. Toda po smrti pride vstajenje. Doslej je bil papež jetnik, sedaj je talnik, popolnoma v oblasti neznabogov. Vlade papeža zapuščajo; papežjesam, popolno sam, le previdnost božja čuje
nad njim!" Po zadnjem rogoviljenju kričala je na-hujskana brezverska druhal po ulicah: Z a ž g i m o Vatikan! Ogenj na kuplo sv. Petra! Proč s papežem! V ogenj ž njim!" — In le vojaki so druhali zabranili s silo, da ni vdrla proti Vatikanu, kjer prebiva papež.
Slovenci smo bili vedno vneti katoličani in zvesto vdani papežu, namestniku Kristusovemu. Tudi Leonu XIII., sedanjemu papežu smo vdani iz srca, in ga ljubimo neizmerno. Zato obsojamo to zlobno početje sovražnikov cerkve in hočemo prav pridno moliti za blagor katoliške cerkve in papeža.
Najbolj žalostno pa je, da so tudi med nami Slovenci ljudje, rojaki, ki hvalijo tako rogoviljenje, za trpečega papeža pa nimajo nobene lepe besede. „Slov. Narod" je imenoval to rogoviljenje proti papežu »sijajne demonstracije", torej je z njim zadovoljen in tudi »Rodoljub" nima za papeža ob tej priliki nobene lepe besede. — Ali ni to največja sramota za nas katoliške Slovence? In kodo je tega kriv? Tisti, ki take liste naročajo in plačujejo! — Vsak Slovenec, ki ima le količkaj katoliškega čutila, količkaj vesti, vrgel bo s studom take časnike od sebe, dobro vedoč, da le norec greje strupeno kačo na svojem srcu! Pravi niso časniki, kateri pohvalno govore o druhali, ki razgraja in kriči po ulicah: ProS s papežem! Zažgimo Vatikan!	* g-

skrbeti poleg hrane za gorko obleko, za drva, treba je bilo plačati stanovanje, a vdovi je primanjkovalo vsega potrebnega. Bila jo sicer pridna delavka, a za sedaj ni mogla od otrok. Trudila se je mlajšega otroka spraviti kam k dobrim ljudem, da bi šla sama na delo. Vse je imela žo lepo napeljano in oskrbljeno, le za stanovanje je prosila gospodarja, naj nekoliko počaka s plačilom. A tu je zadela, kakor smo se prepričali, ob trd, mrzel kamen. Iu tako je zdaj na ulicah, kjer burja tako neusmiljeno brije in se igra z gostimi snežinkami. Sedeča na stolu premišljala je uboga mati, kaj storiti. Otroka je zavila v gorko odejo, da sta se pomirila in zaspala, sama pa v tužnih mislih tudi za trenotek zadremlje, seveda le omamljena od bridkostij in slabostij. Takoj jo objamejo zlate sanje. Moža vidi pred seboj zdravega in veselega, ki ji je prinesel tedenski zaslužek ter ji zatrjeval, da ni umrl, kakor ljudje pravijo, da se mu prav dobro godi in da tudi njej in otrokom ni nobene sile. Izroči ji denar, da plača svoj dolg in z možem se vrneta v gorko sobico.
Oj kako je tukaj prijetno 1 Kako gorko je nedolžnima otrokoma . . . Goljufni spanec, ali hočeš v večno spanje zazibati ubogo družino?!
III.
Bila je že tema in sneg je še vedno naletaval, ko je Angela hitela v zbirališče Marijinih otrok. To je bilo ne posebno daleč od one hiše, v kateri se je godil ravnokar opisani žalostni prizor z vdovo in sirotami. Angela začuje v daljavi glasno vzdihovanje. Strah jo je, a vendar hiti proti kraju, odkoder prihaja ihtenje. Angela se prestraši, ko zapazi na sredi ulice jokajočo ženo, držečo v naročju spečega otroka.
„0 Bog!" vsklikne Angela, „Marijana, kaj pa delate tukaj? Kaka nesreča vas je zadela?"
„0h, Angela jaz sem zelo nesrečna. Kaj bo z menoj, kaj bo z mojimi otroci ? Hišni gospodar nas je vrgel iz stanovanja, ker mu nisem mogla takoj prvi dan plačati stanarine in sedaj ne vem pod milim Bogom nikamor."
V Angelinem srcu se je pričel hud boj. Deset goldinarjev je imela v žepu, in kakor je od Ma-

Razne
Pdj-I.K Oc.«*poštovani predsednik kranjske »Marar* ojm« £ dr. Jernej Zupanec je podani J>:o: c.-L sa šolo ¥ Št. Lenartu nad Železniki, aa^. tokciuui ii je s tem postavil trajen spo-mtMii t isja.,;, kjer je pred 81 leti zagledal luč st«i. — V Slavini sta zgradila gg. K a i i s t e r in Gor a p novo šolsko poslopje, ki je v čast občini in dobrotnikoma.
(Škaf dr. Glavina in tržaške razmere ) Omenjali smo že v listu bombe, katero so nedavno našli položeno r škofovi palači. Lahoni se namreč znašajo nid škofom, ker je ukazal, da se slovenska pridiga, odpravliena pri sv. Justo. vrši v drugi cerkvi. — Vsled teh surovih izgredov proti blagemu škofu s strani zagrizenih Italijanov poslale so vse dekanije v škofiji udanostna pisma in izjave sočutja, v katerih obsojajo pobalinstvo strastnih nasprotnikov cerkve. — Tudi na sv. Justa dan, ko ima redno slovesno sv. mašo škof, čulo se je, da nameravajo Lahoni napraviti demonstracije proti škofu, kadar bi šel v cerkev. Policija je imela dela polne roke. Veliko sv. mašo je opravil ta dan m:l. g. stolni prošt dr. J. Sust.
(Amerikansko.) Pred tremi meseci smo poročali, da so Slovenci v Jolijetu začeli si g.aditi novo cerkev in danes nam je povedali, da je stavba že gotova in lepo poslopje že izročeno svetemu namenu. Po prizadevanju našega rojaka, cndotnega duhovnika č. g. Fr. Sušteršiča, bila je 90 črevljev dolga in 52 črevljev široka cerkev iz rezanega ka-
rijane zvedela, ravno dovolj, da bi ta plačala zaostalo stanarino. Toda kaj bo dala kot Marijino dekle za novo napravljeno kronico? Zvedavo jo bodo tovarišice povpraševale, koliko je prinesla, skušale se bodo med seboj, katera bo več dala, ADgela vendar ne sme bit med zadnjimi. Naposled vendar srečno dokonča boj v svojem srcu in nekako mirno reče Angela Marijani, katero je že dlje časa poznala kot pošteno in delavno ženo :
.Nikar ne obupaj Marijana! Le vstani in mirna bodi! Tukaj imaš deset goldinarjev. Vzemi jih in plačaj neusmiljenega oderuha, da te zopet vzame pod streho. Zanaprej bo pa že Bog preskrbel. Marijini otroci gotovo ne bodo pozabili uboge družine -
„Oh, kako si dobra Angela! Toda, ali pa smem tudi vzeti U denar? Kaj pa poreče tvoja mati?"
„Zato le brez skrbi bodi! Mati nič ne vedo za te denarje. Jaz sem jih skrivaj prihranila z delom čez čas ,n namenila sem jih za novo krono Matere božje. Vem pa, da Mariji le vstrežem, ako v toliki
novice.
mena z vso notranjo opravo vred dovršena v treh
mesecih in dne 18. oktobra v navzočnosti več sto-tin Slovencev in med vdeležbo 15 katoliških ||0. vauskih društev z zastavami in godbami jako slo-vesno blagoslovljena. Sveto dejanje je izvršil in slovenski govor do zbranih vernikov govoril preč. gogp, opat Bernard Ločnikar.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čast. gosp. Janez Mervec, župnik v Stopičab, je prezentovan za župnijo Št. Bupert. Čast. gosp. Lovro Mencinger, župnik na Golem, je šel v pokoj. Na njegovo mesto pride čast. g. Matija Krzar, dosedaj kapelan v Ribnici.
(Dijaška miza preč. g. kanonika Jerana.) Naj. večji dobrotnik dijakov v Ljubljani je brez dvoma preč. g. kanonik L. Jeran. Ves čas, kar je v Ljubljani — blizo 40 let — daruje se neprestano zi blagor učeče se mladine; vzlasti nadaljuje to delu-nost kot kanonik stolne cerkve. Prijatelji in častilci — med njimi je mnogo .njegovih" — večinoma duhovniki, ga v tem preblagem početju prav krepko podpirajo, tako da n. pr. v tekočem šolskem leta podpira okoli 130 dijakov. Seveda vsak dobi le malo, a ker je število toliko, izda vendar blagi ml*-dinoliub vsak mesec 200 do 300 gld. — Zima trki na vrata iu ta je vzlasti občutljiva tudi za uboge dijake. Kdor j;k vidi, kako slabo oblečeni in sestradani mnogi šolarji hodijo v šolo, kako hvaležni so za \sak grižljej kruha, isti razume, takaj preč. g. kanonik Jeran v zadnji .Danici" nekoliko glasneje
stiski denar tebi izročim in le par desetič, ki jih še imam, darujem v imenovani namen."
Angela gre z Marijano, potrka na okno hiše, izroči denar in preskrbi, da se je revna družina zopet preselila na suho pod streho.
Tako milo-prosečo je Angela posvarila trdo-srčnega skopuha, da se je zdelo, kakor da bi se mečilo tudi njegovo kamenito srce.
Oj, srce človeško! Kako skrivnostna uganjka si ti! V kako raznovrstnih podobah se nam kažeš! — Kak razloček med srcem Angelinim in srcem sko-puhovim! — V ogledalu svete vere pa je rešena U uganjka.
Angela hiti in je kmalu v zbirališču, kjer Marijine hčere donašajo svoje darove male in obilne. Nekako boječe se približa tudi Angela ter izroči predstojnici dve desetici.
»Ne morem več dati", reče zarudela.
.Že dobro", reče predstojnica, „saj vem, da si revna in da moraš skrbeti za bolehno mater.
(rita na usmiljena srca ter prosi milodarov za svojo „dijaško mizo". Po svoji navadi in tudi po pravici hvali blagi dobrotnik marljivo napredovanje dijakov, ki obetajo biti vrli sinovi cerkvi in domovini svoji. — Teh besed nismo napisali, da bi hvalili gospoda kanonika dobrotljivost, kajti ta je dovolj znana in to bi bilo vodo v Ljubljanico nositi; pač pa omenjamo te tadeve, ker so nam razmere med dijaki znane in vemo, da jih je res veliko podpore vrednih in potrebnih. Naj bi torej blagi prijatelji šolske mladine vzlasti v zimskem času spominjali se ubogih dijakov; želeli bi vzlasti, da bi se duhovnikom pridružilo tudi mnogo svetnih podpornikov!
(Iz krškega okraja) se nam z dne 17. t. m. poroča, da vinska kupčija ondi ni nič kaj živahna. Po nekaterih goricah so vinu nastavili previsoko ceno, 10 do 13 gld. staro vedro. Nekateri so ga prodali, a so s previsoko ceno tovornike odgnali. Tudi se govori, da je vino razprodano, a to ni resnično. Vina je še dosti in po nekaterih krajih, posebno po škocijanskih in studenških gričih, ponujajo ga po 8 do 10 gld., slabeje vrste dobi se tudi izpod 8 gld. staro vedro.
(Drntba sv. Mohorja) začtla je društvenikom razpošiljati svoje knjige za tekoče leto. Razpošiljate* knjig, ki bo trajala kakih 7 do 8 tednov, vrši se tako, da letos dobi knjige najprej lavantinska škofija; za njo goriška, krška, tržaška, razoi kraji, in nazadnje ljubljanska škofija, ki je bila lani prva. Udom ljubljanske škofije bo torej letos treba dober mesec dnij še čakati na društvene knjige. Vsak ud dobi šestero knjig in sicer: 1. Življenje blažene Device in Matere Marije in sv.
Ovala lepa! Nebeška mati naj ti stotero poplača tvoj dar."
Angela pa se hitro izgubi med drnge tovari-šice. Sramovala se je, da je tako malo prinesla, a povedati tudi ni hotela, kam je denar dela, nebeška Gospa že v<5, kaj je z denarjem storila, in Angela upa, da je s tem ravnala prav po njenih željah.
Nekaj dnij pozneje je bil god brezmadežnega Spočetja. Ta dan se je vršilo slovesuo venčanje kipa Matere božje z novo dragoceno krono. V slavnostnem govoru je pojasnoval duhovnik misel: Lepi in dragoceni so biseri, ki krasijo Marijino krono, a najlepši biser v očeh nebeške Kraljice je ljubezen do Boga in s to združena ljubezen do bližnjega.
Po dovršeni slovesnosti pa pokliče duhovnik Angelo k sebi ter reče vpričo drugih tovarišic:
„Vsi biseri; ki ste jih Marijine hčere darovale za krono, dragoceni so in lepi, a najlepši biser darovala je naša Angela, ki se je usmilila uboge družine ter je to delo, kar je še posebne hvale
Jožefa X. snopič; s tem zvezkom je dokončano to obširno delo slavnoznanega, žal, da prerano umrlega nabožnega pisatelja Jan. Volčiča; primerno je temu zvezku na koncu pridan životopis pisatelja, spisal P. Flor Hrovat. — 2. Molitvenik: Gospod teci mi pomagat! Bolnikom spisal Jak. Peregrin Pavlič, knez in škof krški. — 3. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo, spisal Jos. Stare, XV. snopič. S tem zvezkom je tudi dokončano to velevažno zgodovinsko delo, s katerim si je pridobil gospod pisatelj lep spomin med slovenskim ljudstvom. — 4. Fizika ali nauk o pri rod i, II. knjiga (o kemiji). — 5. Slovenske večernice, 45. zvezek, poln raznovrstnega in zanimivega poučno-zabavnega berila. — 6. Koledar za leto 1892 z navadnim imenikom udov in raznim mikavnim leposlovnim gradivom. — Iz družbinega oglasnika posnamemo, da se je v zadnjem letu pomnožilo število udov za 3743, torej šteje družba sv. Mohorja letos ogromno število 51.827 udov! S tem velikanskim številom so dopolnjeni najdrznejši upi, ki so jih gojili društveni prijatelji. Dal Bog, da se i v prihodnje množi število udov vzlasti pa število pazljivih čitateljev. — To je zopet velikansk uspeh na polju slovenskega narodno-kulturnega napredovanja, katerega je dosegla v prvi vrsti slovenska duhovščina s svojim neumornim delovanjem za družbo, katero v plačilo zaslepljeni domači nasprotniki imenujejo brezdomovinsko, narodu slovenskemu tujo.— Družba sv. Mohorja sijajno spričuje, kako zlobna in neopravičena so taka očitanja! Dal Bog, da vsaj neovržene številke odpro zaslepljenim rojakom oči,
vredno, skrivala pred svetom. Tako delajte v prihodnje vse Marijine hčere in krona je tudi vam vsem zagotovljena pri Bogu."
Angela, kateri se je neprijetno zdelo, da je Marijana to stvar obesila na veliki zvon, povešala je med tem nagovorom sramožljivo svoje oči in ničesar ni mogla spregovoriti. Srce ji je bilo polno veselja, kakoršnega človeku daje zavest, da je storil dobro delo; zato ji ta očitna pohvala veselja ni pomnožila, a tudi srca ne napihnila. Radostna hitela je domov, kjer jo je težko pričakovala njena mati, ki je tudi zvedela o tem dogodku.
»Draga moja", reče ji mati, »mnogo veselja sem že vžila s teboj, a take radosti, kakor danes, mi nisi še napravila nikoli. — Blagoslov božji in materin bodi vsikdar s teboj in povsod."
Da bi pač vse slovenske matere imele t&ko veselje in srečo s svojimi hčerami I
da spoznajo, kako silno krivico da s svojimi psovkami delajo slovenski duhovščini ter da nehajo s svojimi tujimi liberalnimi težnjami kopati slovenskemu narodu — prezgodnji grob I
(Mačke-ure.) Francoski misijonar Le Huk pripoveduje v svojem življenju v Kini naslednjo dogod-bico: Nekega dne šli smo obiskat novo spreobrnene kristijane. Na potu pridemo do dečka, ki je vole pasel. Vprašamo ga, če ve, koliko je ura. Mi smo namreč ure doma pozabili. Deček se ozre proti nebu, a oblaki so zakrivali solnce; deček torej ni mogel iz solnca povedati, koliko da je ura. »Počakajte, v trenotku vam povem," reče deček in steče v bližnjo hišo. Kmalu se vrne in prinese seboj v naročju mačko. — „Glejte," pravi, ,.dvanajst še ni na uri." Pri tem pa je pokazal na mačkiuo oko, ter kvišku potegnil obrvi. Začudeni smo gledali dečka, on pa je bil popolno resen in mački se je videlo, da je tega že vajena. — „HvaIa lepa, dečko!" rekli smo in hiteli dalje. — Ko pridemo do svojih kineških znancev, prvo je vprašanje, kako da se pozna ura na mačkinem očesu. Čudili so se, da mi tega ne vemo. Nabrali so urno kakih 10 mačk v bližnjih hišah ter nam pokazali, da ta ura na vseh očeh prav kaže. — Punčica mačjega očesa se namreč do poldneva vedno manjša in je najožja ob 12. uri ter je podobna ravni črti, ki se pozna kakor las navpično čez oko. Popoldne se zopet razširja, ter dobi do polnoči podobo kroglje. — Zagotavljali so nam, da tam vsak otrok po mačjem očesu prav natanko določuje, koliko da je ura. Mi smo se tudi res sami prepričali, da te ure prav in natanko kažejo. — Zopet nekaj novega.
(Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 8 gl. 20 kr., rž 7 gl. 30 kr., ječmen 5 gl. 70 kr., koruza 5 gl. 10 kr., proso 5 gl., bajdina 4 gl. 80 kr., krompir 2 gl., vse po hektolitru; fižol 12 kr., leča 28 kr., grah 24 kr., riža 28 kr., sladkor 34 kr., sljive 34 kr.| luk ali čebul o kr., hren 16 kr., maslo 1 gl. 20 kr., mast 66 kr., slanina (špeh) sveža 54 kr., povojena 75 kr., puter 90 kr„ govedina 60 kr., teletina 64 kr.
Listnica upravnlžtva:
,, . K»j radi pošljemo list na ogled, ako bo kdo zanj oglasi Ledno pošiljati ga moremo le onim, ki so naročnino pl,v.ali' Nekateri stari naročniki so z letošnjo naročnino še na dolgu' Prosimo jih najvljudneje, da naui zastanek kmalo pošljejo — Prijatelje svoje, vzlasti č. g. duhovnike, prosimo, da bi za novo leto kmalu pričeli nabirati naročnike. Priporočevanje in delitev Mohorjevih knjig ter izpraševanje so za to jako ugodne pri-like - Priporočamo posehno faram naročevanje ..Domoljuba« pod skupnim zavitkom. Da se to tem loSje zgodipri. pravljenj smo od novega leta naprej na vsakih deset iztisov posiljamh v enem zavitku po en iz t i.s brezplačno priložiti
Loterijske Hroiko.
Dunaj 7. novembra: 62, 30, 57	27	in
Oradee 7. novembra: 2, 55, 79'	a«	«?'
Line 14. novembra: 35, 80, 89,'	g	&
Trst 14. novembra: 3, 31, 25	80	61
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnt 3. decembra.
Tržne cene v Ljubljani
due 11. novembra.
Pšenica, hktl. Rei,
Ječmen, „ Oves, „ Ajd». Proso.
Koruza. „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, M»slo. Mast,
Špeh svež,
kgr.
?|kr
8. 77 6 80 4; 5« 9
5 36 4; 71 5, 20 2 41 10 -10,-'J --184 -,66 - 54
|j «11 Kr.
špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ J»joe, jedno „ Mleko, liter. . . . Ooveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „
Piianee.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „
za
(60- 25) (60-00)
t
katero iz kineSke r,i barbare, kerhlikovcovega lubja ia svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,pri angelja' v Ljubljani, Je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov nrejajofte ereditvo, ki krepi ielodeo, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojdek z 12 stekl. velja gl. T3«, z 55 steklen., 6 Kg teže, velja gl. 5*26. Poštnino plaia naročnik.
Kwizdov fluid proti protinu
bolečine olajšujoče domače sredstvo, ifcr Cona Mteklenloi 1 jpold. Kvizdove alveolar zobne ka- Kvvizdova tinktura za kurji
očesa in bradovice. 1 steklenica 35 k r. Kwizdov trpetčev sok, stekl. 35 kr.
Kwizdova alveolar-zobna paita, škatljica 70 kr Kwizdova čebuljna pomada,
lonček 80 kr.
varstveno znamko se dobiva po vseh lekarnah jjff v Avstro Ogerskej.
Vsak dan razpošilja po	PoSt> glavna zaloga:
Okrožna lekarna Korneutag b. Wien
_ Frano Iv. Kwizd&. ao-io)
pljice 1 stekl. 50 kr.
Kwizdovlasnicvet.lst.50kr Kwizdovoblii za kurja očesa
Škatljica po 35, 70 kr. Kvrizdovo francosko iganle.
Stekl. 85 kr. 8 ' Kwizdova alveolar-ustna voda, stekl. 40 kr.
izklj. priv.
restitudjski fluid
voda za umivanje konj.
Vže-30 let z najboljšim vspehom v mnogih dvornih hlevih, v večjih civilnMi in vojaških hlevih v rabi za okrepčaaje pred in ojačonje po velikih naporih, pri izpahnenjl, o trpnosti kit itd., naredi konja zmožnega za izredno težko vožnjo in tek.
Cena »toklonicl ffld. ],40. Pravi z gornjo varstveno znamko se dobi v vseh lekarnah iti drožerijah v Avstriji in na Ogerskem. Vsak dan pošilja po poŠti glavna zaloga:
Fran« Iv. Kwizda,
c. in kr. avstrijski in kr. rum. dvorni zalagatelj, okrožn lekarnar, Korneuburg b. Wien. (10—10)
ffiS" Preselitev trgovine.
SjtGST* v _	(52-15)
SGT SGT
ssr
-sa
8GT
trgovina z železjem, rokodelskim, hišnim in kuhinjskem orodjem
(prej France Trček) v poslopji okrajnega glavarstva.
je od dne 1. julija t. 1. nadalje
na Yalvazorjevem trgu št s
Največja zaloga
šivalnih strojev
| JAN. JAX, i
LJUBLJAITA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-18)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrte se točno trajno in ceno.
pleskar, Iaklrar in napituii slikar, (7i5)
v Ljubljani, si'. Petra cesta št. 17
«« priporoča si. občinstvu V mestu in na defeli v lično izvršitev vseh v njegovo stroko upadajočih del, posebej so priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev imenskih n rasnih napisov. Delo solidno, trajno in eene nizke.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva
Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXV. državna loterija
za vojaške dobrodeliu? uamene. M
m sicer:
3001 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev
1 Klavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k500 gld., 1 dobitek
s 15 000 l dobitek « «000 gld., 1 dobitek s 4000 gld., 1 dobitek s 3000 gld , 1 dob.tek z 2000 gld 1 dobitek a 1000 gld. in SO dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitk. v vkupnem znesku 30/000 gld.
Žrebanja se bo vršilo nepreklicno dne 29. decembra 1891. — Srečka stane 2 gld. a. v.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državno loterije, Dunaj, I., Biemergasse 7, II. Stock, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnieah.
gf- Srečke se pošiljajo poštnine proste.'*«
Dunaj, oktobra meseca 1891.	q fr. ravnateljstvo loterijskih dohodta,
<1395) 6-3	(3)	oddelek državne loterije.
Zobni zdravnik iz Berolina
imiv. med.
m« J A O O B I
Stari trg št. 4,1. nadstropje, v Ljubljani
ordinlra od 0. do 12. ure dopoldne ln od 2. do 5. ure popoldne;
ob nedeljah od 9. do U. ure dopoldne. (Uld) li>-7
(3) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne.
N
cS >
0 •H
a
•d
O .O
S J* Q
.2. & ~
■S
•o
•J
a a
5 B
-5
• S
h 5
n; £
■N
O I
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Plugi, brane, njlvnl valarjl, aejalnioe, »troji za košnjo, obračalnloa za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatilnlce, gepelji, loko-
moblll, trleure, snažllnice žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznloe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovočje ln zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnloe, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdig&vanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za tehtanje, (20-1!)) treslioe itd. (20-lh) "Vso najbolje izdelano po najnižji tovarniški eeni.
Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih ln vinorejakili strojov
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato Uustrovanl 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem. Italijanskem ln slovanskem Jeziku se pošiljajo gratis ln franko.
Zanesljivi nastopi se povsod osnujejo.

t- j
c •— «»

fUjj
lcljučarsl« mojster in izdelovalec
t umskih
na sv. Petra nasipu hiš. št. 35 v Ljubljani,
5a ne slavnemu občinstvu u	....
priporoča ne slavnemu občinstvu v mesto in * • i '.h strok ključarskega dela kako 'ud nap' Jt^lt^0 vseh v to vrsto spada očin dni in poprav ter oh,X n tU™Bklh in najnižje cene.	P P ' 0b,r6a IlaJ*<>lidue|še delo
(1462) 3-3
1170.
Naznanilo. V najem se d&
B MU -_________
i	4) i
ob veliki cesti in na prijetnem kraju na Notranjskem,
natančneje se izv^ pri oprav ništvu tega lista.
¥®s rabljene
pismene znamke
kupuje vedno
G. Zechmeyer, Noremberg (Nurnberg).
Obrazci zastonj.	20—2
Pri zlatem drž. jabolku.
P. PSERHOFER
Zum goldenen Reichsapfel.
lekarnar na Dunaju, I., SingerstrasNelS.
Kri čiNtlluc kroffljlce, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Zc mnogo desotletij so tc krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljlca a 15 krogljloaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloami 1 gld. 6 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, veljaš poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr, 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo lzreono
Vf J. Pserhoferja kri čistilne krogljice.
in gleda na to, da ima vsaka skatljica na pokrovu na navodilu za rabo stojefii imenski pečat
J. Pserhofer in sicer v OJT rudečl	barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 05 kr.
Trpotdev sok, proti kataru, bripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Ameriška mata za protin, 1 gld. 20 kr.
Prašek proti potenju ndg, eka'ljica 50 kr., s fran-kovano pošiljatvijo 75 kr.
Balzam za goio, 1 flakon 40 kr., s frank, pošilj. 65 kr.
Zdravilna esenoa (Praške kapljice), proti sprijenemu žclodcu, slabcj prebavljivosti itd. 1 »teki. 22 kr.
Angležkl čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr.
Fljakarskl praiek, proti kaslju itd. 1 Skatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.	(10 - 2)
Tannoohlnln-pomada, J. Pserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica2 gld.
Univerzalni oblli, prof. Steudel-a, sredstvo pr. ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. s frank, pošiljat. 75 kr.
Unlversalna čistilna sol A. W. Bullrloh-a. Domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljenja. 1 pak. 1 gl.
avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-
Kazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse cevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbi. B4T* Pošiljatv« po poitl zvršč se najhitreje proti predpoš Ijatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju.
5a se denar naprej pošlje (najbolje po poitnej nakaznici), je poštnina dosti nitja nego pri pošlljatvah s povzetjem.
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v LJubljani pri O. Ploooli-Ju.
B.oboi aft a.©, glave, tS
3C3C^C	svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonlna,	J
hlaievina, volneno blago	^btb
leP°> modno, dvojne šlrokostl, meter po 50 kr. ln više.	^KjKjfz
-----------------------——---M*
* * * * * * *
12
e Si »o g*
C
£ "5
** **
Fr. Petrič,
trgovina z manufakturnim in kramarskim
v Ljubljani, Špitalske ulice 6
priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero
modnega in kramarskega blaga,
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki nc provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i3(;3) 20 zobozdravnik (5)
pri Hradcckega mostu I. nadstr.
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župuika Seb. Kneippa edino le tovarna
bratov Olz v Bregeiicti
na Bo danskem jezero.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži-
vamo. Tista je sad . .oMANA" ZA/i/u, strupenega drevesa,	N "Ka
ne daje telesu no- ^ bene moči, razburja	/H
le živce, ker je slru-. pena^ ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz že-: lodca. Kneippova kava pa ima veliko rediino moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se Li kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeSa nekoliko
<>1
1
Pil
zove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave bo pa potem rediino, zdravo in ceno kavo.
Kake se ta kava kuha, to se bere že v naSili zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo bla ko ki «a pozna na tem: zavoji so štirvoglati in rudeči'
Varn"JM marka' Ponv'ca> podoba in
P®«P»	Kneippa. Olzova kava nosi ime in
bl£obilSlUSeh b°,jS!h ,Prod.aialnicah » prekomorsko blago. Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo-v zavojih po 4% kil franko s poŠto
15
tovarna za Kneippovo sladno kavo m'	v Bregencu. (20-2)
bdajatelj: Anton Kržič.
Poseda} neprekoseno!
ff. MAAGEB-]bto pristno tm
Dorševo
salo iz kitovih jeter
1133	od	(10—2)
Viljema Maager-ja,
na Danajl.
Prve medicinsko autoritetc so preisknle to sredstvo in je priporočajo in zapisujejo zaradi lahke prebavljivosti tudi za otroke, v vseh slučajih, v katerih-hoče doseči zdravnik okrepljenje vsega organizma, zlasti prsi in plu6, povekšanje tolosneteis zfcsijfenje sokov in iistenje krvi sploh. — SteklMiM-p* I gM- dob« se v tovarniški zalogi: na Dunaju III./3, Heumarkt in
v vseh lekarnicab avitro-ogenkr držsve.
Nadalje:
Dr Karola Mikolasch-a Spanjsko
krnsko vino
za okrepčavanje pri ojicSanih silah po presta ni h boleznih. - Cona steklMiai gld. I 90.
Dr. Karola Mikolasch-a Spanjsko
krnsko žetastto vino
za zboljšanje krvi. — Cena sUfctaifoi gld. 150. Dr Karola Mikolasch-a Spanjsko
pcpsin-vino
za pospeševanje prebavljunja. — Cena steklenici gld.190 Dr Karola Mikolatoh-a spanjsko
pepton - vino
za preživljeno U lesa brez pomoči želodci« delavnosti. — Cena steklenici gld. 150.
Dr. Karola Mikolascb-a Spanjsko
rabarbarsko vino
za pospeševanje delovanja črev. —Cena steklenici gl-150 Dobe se skoro v vseh lekarnah.
Glavno zalogo in glavno razpošiljalnico
za a\stro-opentko državo ima:
Viljem Maager na mmafu*
III./3, lieiimarfct 3.
S
Odgovorni »rednikTjnCaiu.
Tiska „KatolUka Tiskarna".