PiftbUaa pogačimf< (O. C. mu ta porap t irmh t sraao, c. lunja 1927. Številka 30 cent. Leijtlk tU pOMddjka. NmUui e* 1 oni Uto L 75.—, v UwriOm SO aioL — Ogli min u 1 ^ u trgov** ta obetu« otffr— L 1. L 1J0, ogbue dMtraft asvodbv L pni strani L 2.—. Uredništvo in upravništro: Trst (3), ulica S. Fraac«a*o d*AmM H T»-tefoa 11-57 Dopid n*j s* poftiljajo izključno urednfttvu, oglasi, reklt-tnacije is denar pa upravuiitvu. Rokopisi ** ne vračajo. Nefraakirani pisma te ne sprejemajo. — Last, aalažba in tisk Tiskarne «Edinoet». PodurednStvo v O o r i c i: ulica Qfc»at Cardacci St. 7, L n. — TeieL St. 327. QU«d in od#rrors ar^dnflu pral Filip Peric. ... , . Konferenca za ranfim la mrli i Skoro neopaaena za širSo Javnost se vrši že tri tedne t Ženevi važna ponjarBlca konferenca medi Anglijo, . Japonsko in iiZedinj enimi državami! severne Amerike. Pisalo se je a popolnem neuspehu konference že takoj prvi teden., toda pogajanja so se nadaljevala lin, kakor se zdi. so dosegla te dni srojo odločilno točko. V kratkem se bo videlo, ali bodo omenjene tii države sprejele na-d&i joe omejitve ali pa se bo začelo med njimi nova leka^v«r nje v oboi "opevanj u brez vsakih mej.- Letošnja konferenca za razorožitev na morju je nadaljevanje znane podobne konference, ki se je vršila v letu 1922. v W ashmgioliu na pobudo vlade Zedinjenih držav. Bila je skle-njena tam pogodba med državami, ki je določala razmerje njihove moči na morju na sledeči način: moč Anglije bi bila Zedinjenih držav tudi 5, torej enaka angleški, Japonska pa bo smela imeti pomorsko moč, ki bo v razmerju z angleško in ameriško kakor 3 s o, in kontno Italija in Francija moč, ki bo v razmerju kakor 1% napram 5. Pri tem pa je treba pomniti, da je bila sklenjena ta pogodba le za velike bojne oklupnice, ali na splošno povedano, za vse bojne ladje, ki imajo nad 10.000 ton, ne pa tudi za lažje ladje, kot so brze kri ža rke, torpedo-lovci, torpedovke, podmornice in sploh vse one manj Se in hitrejše ladje, ki so v primeri z mogr\čniTm in orjaškimi bojnimi edinkrami z od 40—50.000 tonami bolj nekako pomožno bro-dovje. Vse prizadete države so tudi izvršile to pogodbo, to se pravi, ako so imele več tonaže, nego je predpisovalo določeno razmerje, so jo uničile. Seveda je zadela ta usoda starejše ladje, ki itak niso bile več za rabo. Praksa pa je kmalu pokazala, da so v Wa*shingloiiu sklenjene omejitve bile v resnici le omejitve določene vr^te bojnih ladij, a da niso predstavljale liikake resne omejitve oboroževanja na morju sploh. Države, ki so pedpis-ale ta sporazum, res niso zgradile novih velikih bojnih ladij, toda s tem večjo vnemo so se vrgle na gradnjo manjših, ki po washingtonskem sporazumu niso prepovedane, torej križark, torpedolovoev, podmornic. Tako so pomnožile Število svojih mam j srh edinic V posebno veliki meri Anglija in Japonska, a znatno tudi Francija. Tudi Amerika ni seveda držala križem rok, toda ona se nahaja posebno napram Angliji v precej nepovoljnem položaju zato, ker je pred 1. 1922. gradila v prvi vrsti ogromne o-kiopnice, ker je vedno računala s pomorsko vojno na velike daljave, na lisoče kilometrov (n. pr. z Japonska), kjer igrajo odločilno vlogo ravno velike in največje «p!avajoče trdnjave«. Radi tega je torej Amerika v graaiiiji manjših ladij zaostala in ne more do teči Anglije, a velikih ne sme več graditi, nego je paipisalai v Washingtonu. Nepovoljni položaj neenakosti, ki je nastal na ta način za A-rn eri k o, je prisilil vlado Zedinjenih držav, da predlaga novo pomorsko konferenco. Predlog fe bil sprejet in tako je prišlo do sedanje ženevske konference. Njen cilj naj bi bil, da se vzpostavi ravnoteža tuda z ozi-rom na manjše ladje (križarke, torpedovke, podmornice), in sicer na način, da se določi po^ dobno razmerje, kakor velja že ta velike bojne odinice od leta 1928. To je torej predmet ženevske konferenc® za raizorožitev na morju. Razprave so jako težav- kajti interesi prizadetih dr-zaFV so tako različni, da je splošna črnogledost glede možnosti ttspeha gotovo upravičena. Konferenca se je že otvorila z ne- P*alim uspehom, kajti Italija m raneija, ki sta tudi bili povafo-nanjo, srta odrekli svoje u-iradno sodelovanje. Francija ute-lnel>uje to svoje stališče z dej-J^mi, da ae bavi Družba naro- 7 raCrtom za splošno raz-** na aubem itn na morju, to rve smatra za primerno, da sklepala posebne sporazume glede enega deUt __ s tem preguAcMa odloWbre Družbe narodov. Enaki raelogi vel jego tudi za Italijo. Frtdvsem pa je z&i obe ti državi odločilna dejstvo, da nI nikalsor v interesu njun® obrambe skrčevatk to-jhaSo masijših ladij. Medfcem ko je lahko množina velikih ladij omejena brest škode za njune pomorske interese, je stvar glede križark in manjših ladij drugačna. Za obrambo v Sredozemskem morju, kjer gre za razmeroma majhne daljave, zadostujejo namreč tudi manjše križarke in podmornice. Radi tega ne kažeta ne Fraaicij«, ne Italija nikake volje, da bi sprejeti kakršnokoli omejitev v tem pogledu. — Tatko se je skrčila ženevska konferenca na konferenco onih treh držav, katerih moč se razteza na velika svetovna morja (Indijski, Tihi in Atlantski o-cean), kjer gre za velike daljave. In vse dosedanje razprave so pokazale, kako hoče vsaka izmed treh držav doseči s svojimi predlogi, da bi čifmbođj zmanjšala pri drugih dveh sposobnost za nastop v velikih daljavah. Ta po men ima angleški predlog, naj se zniža dovoljena tonaža velikih ladij od 35-000 na 30.000 ton in nag ne srn« biti največja križarka težja od 7500 ton. Z eno besedo: pomorski interesi Japonske, Angiije in Zedinjenih držav so tako različni, da bi bil skoro čudež, če se na*-de trajen zadovoljiv sporazum. Če pa se razide konferenca brez sporazuma, bo sledilo, kot že rečeno, novo divje tekmovanje v oboroževanju na morju brez vsakih mej in gotovo bodo prizadete države našle način, da raztržejo tudi sporazum iz 1. 1922. o omejitvah jglede velikih bojnih ladij. Finančni minister pri on. Mussoliniju Kvota 90 — Davčne olajšave RIM, 5. Izv.) Tiskovni urad predsednika vlade sporoča: «Davi je ministrski predsednik v pala<či Vianinale sprejel finančnega, ministra on. Vcdpiija. Razgovairjal se je ž njim o gospodarskem in finančnem položaju v državi. Zatrdilo on. Volpija v nedavnem interviewu, ki ga je dovolil poročevalcu lista «11 Popoio dTtalia», da se bo držala lira za nedoločen čas stalno na točki 90 v razmerju z angleškim funtom šterlingom, je odstranilo vse zapreke moralne narave, ki so neugodna vplivale na razvoj gospodarstva. Spričo tega bi bilo predvidevati, da bodo zdravi gospodarski življi premagali neizogibne težkoče in prilagoditev k omenjeni točki. Finančni minister je obvestil predsednika vlade o pripravljalnih delih, ki so biLa izvršena v finančnem ministrstvu za izvedbo davčnih olajšav, ki so bi»le v prtneipu sprejete na poslednjem zasseda-nju ministrskega sveta. Kakor je bila že naznanjeno, bodo davčne olajšave znatne in sorazmerno porazdeljene na poljedelstvo, industrijo, trgovino, nepremičnine, železniški transport in na premičnine dršavnih uradnikov. >> Ministrski svat se bo sestal 1. avgusta RIM, 5. (Izv.) Prihodnje zasedanje ministrskega sveta se bo pričelo dne 1. avgusta ob 10. uri zjutraj. * On. Turati v Rima RIM, 5. (Izv.) Davi se je povrnil v prestolico generalni tajnik fašist ovske stranke on. Turati. Opoldne se je podal generalni tajnik straiike v palačo Vrminale, kjer je poročal ministrskemu predsedniku o izidu prireditev v Viareggiu in o sestanku pokrajinskih političnih tajnikov iz severne Italije v Bo-logni. . Rattto-pisma RIM, 5. (Izv.) PričenSf % dne 16. julija bo brzojavno podjetje «Italo Rajdjo» sprejemalo radio-pisma in jih oddajalo na velike ratzdalje, če bodo naslovljena na italijanske pamike, ki plovejo izven Sredozemskega morja. Rar-dio-pismaj bodo predana po dvakrat na dan, in sicer ob 11. in ob 22.30 uri iz radio^brzoj avne postaje «Guglielmo Marconi* v Pisi. Vsaka beseda bo stala L 6.50. RIM, 5. (tev.) Dnas je fcttai druga (številka pariamsnbarpoe-ga veetnika, ki g» je pričelo pred nedavnimi Časom ksdajati generalno tejnaštvo poslanske zbornice. Druga Številka prinaša poslednji Mussolinijev govor v poslanski zbornici, pregled delovanja obeh. zakonodajnih ustanov v dobi med 17. maja in 10. junija, pregled o sedanjem stsnju parlamentarnega dela, zaton proti tajnim društvom, zakon o odpuščanju u-radništva, zakon o uvedbi institucije občinskimi načelnikov in razno tiskovne zakone. Is inozemskih zakonodaj prinaša per-lamenfcarni vestnak. raz^je zoi-*s>-ne, ki so bili izdatni v poslednjem času v Belgiji Franciji, Angitji 1n Grčiji To Številko vestnikai zaključuje kratek knjižna pregled. Dva nova državna svetnike RIM, 5. (Izv.) Kabiineftni šef v ministrstvu za notranje zadeve gr. uff. Renato Malmverno in generalni ravnatelj javne varnosti gT. uff. ArtuJO Bocchini sta bila imanovana za državna svetnika. peža Pi|s Z. RIM, 5. (Izv.) Kardinal-vik ar je toda* edikt, v katerem opo-mteja vse vernike na dolžnost, da prispevajo s podaiki k informativnemu procesu o svetosti življenja in o čudežih papeža Ptja X-, zai katerega je v teku b eatii ika;cijsko postopanje^ Spričo tega morajo vsi oni, ki raiapolagaoo s spisi pokojnega papeža, izročiti te spise bodisi v oniginailu, bodisi v overovi je-n«n p«^epi3u tekom dveh mesecev vikairtatu na trgu Plgnaj v Rimu. _ Prodaja mesa v konsasuilh zadrugah RIM, 5. (Izv.) Ministrstvo za narodno gospodarstvo je razposlalo vsem prefektom kraljevine sledečo okrožnieo: «Da pre*pre6i eventueine ovire v poslovanju mesnic konsum-nMi zadrug; ki bi utegnile nastati vsled strogega izvajanja kraljevega dekreta, z dne 19. maja 1927. štev. 886, je sklenil mjs-n-ister za narodno gospodarstvo dovoliti konsumnim zadrugam, ki vrštjo za znižanje cen življenjskimi potrebščinam važno socialno poslanstvo, mešano prodajo svežega in zmrznjenega mesa. Navzlic temu dovoljenju pa ne bodo smele konsnimne zadruge v nobenem slučaju prodnati istočasno svežega to zmrznjenega mesa iste vrste. Ako prodaja na primer mesnica zmrznjeno goveje meso, bo lahko istočasno prodajata a&-rao sveže ovčje meso, nikakor pa ne svefcega govejega mesa.» Prepoved uvažanja kuretfne v Švice RIM, 5. (Izv.) Kakor poroča g«n?ia di Roma», je prepovedala Svirarska vlada iz zdravstvenih razlogov uvoz kuretine is Italije. Kuretina pa predstavlja važen uvrtzen produkt v ono državo. Agencija iaraža nado, da se bo ta prepoved v kratkem času preklicala, sa kar so Že v teku tozadevna pogajanja. Pri uvosu živina pa je treba dokazati, da prihaja iz krajev, v katerih ne divjajo živinske bolezni. taki zanosi! minister RIM, 5. (Izv.) Ker skušajo mnogi hišni posestniki zavlačevati izvajanje novih predpisov o najemninah in izgonih, je izdalo pravosodno ministrstvo sodnikom nova navodila, v katerih jih poriva, naj rešujejo sodne spore radi najemnine ali izgona z vso naglico, pri čemur naj se ozirajo izključno le na dejanske ugovore in naj poysem prezirajo samovoljne razlage zakonskih predpisov, ker so 41 dovolj jasni. _ RIM, 5. (Izv.) Ker je dne 30. junija zapadel poslednji rok za istovet-nice, je nastal dvom, če je mogoče po preteku tega roka st nadalje zahtevati in izdajati to listino. Kompetentnim občinskim oblastem so bila izdana navodila v tem smislu, da so primorane izdajati na zahtevo istovetni ce tudi po preteku tega roka: S potekom zapadlega roka je nastala samo dolžnost legitimiranja, nikakor pa nI zapadel termin za izdajanje istovet- mc. BUDIMPEŠTA, 5. Na Blatnem jezeru se je tekom nevihte prevrnil čoln. Šestnajstleten deček je uto- I niL 1 v petek v Rfloa . RIM, 5. (Izv.) Grški zunanji minister Mikalopnlos prispe, kakor doenava agencija venske demokratske stranke. Izvrševal ni odbor na£ bi bil po nekih ver-zijah, ki se razširjajo po pre-stolici, večinoma razpravljal o strankarskih sporih v Kragu-jevcu. Za jutra popoldne je sklicana se jat osjega glavnega odbora ra-diksalne stranke. Za to sejo vlada v vsefti polittčniih krogih največje zanimanje, ker bo seja bege odločilne važnosti za na-daljne odnošaje med vladno in ostalimi radikalskiml akupčnat-mi. Po dogodikob zadnjih, dni in po iz^mtfti pašičevcev, je baje gotovo, da bodo pafiifčevci, k4 v glavnem sestavljajo glavni odbor stranke, definitivno sklenili prelom z vlado in izdali pro-gias, v katerem bodo naperoda-li vladni redlkalski1 skupini borbo. Jutri dopoldne se sestane državni odbor za volitve. Na dnevnem redu je dodočitev volišč v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji. _ VnklčevK odpotuje na Bled BEOGRAD, 5. (Izv.) Kakor se doznava iz vladnih krogov, bo ministrski predsednik Vukiče-vić v najkrajšem času, morda že jutri zvečer odpotoval na Bled, da poroča kralju. Po svoji avdi-jenci pt« kralju bo Vukičevič odpotoval v južno Srbijo v svr-ho inspekcije. RadU bo kandidiral v Rlostarfu, Mariboru in Subotici ZAGREB, 5. (Izv.) Jutri ima glavni' odbor Hrvatske seljačke stranke sejo, na kateri se bodo definitivno proglašali kandida^-je strankinih list. Doznava se, da bo Stjepan Radić kandidiral v Mostarju, Mariboru in Subo»-tJci. Dosedanji poslanec Rude Bačinic najbi'ž ne bo kandidiral. Če bo to res, bo Rude Bači-n±č baje samostojno kandidiral v Dalmaidiji. Obenem bodo jutri sestavili tudi proglas na narod, ki ga bodo objavili pojutrišnjem. _ PbM za trgeviBks pošiffio med Jngoslavijo In Čehcslo-vaško BEOGRAD, 5. (Izv.) Meseca septembra se sestane j o v Dubrovniku delegati čehoslovaške in ji^ostoveiwite vtade, da se de^nittvno zaključi trgovinica pogodba. Cehosk>vaSka vlada je predla£&a dve listi svojih zahtev, _aa katerih poidlagi naj bi se poga^azrja. Prva se na- aada na sedanje stanje, druga pa se ti&e znižanja carinskih Kar se tiče jugoslo-ksroenth carin, zahteva vlada, da se ukine cartba aa eurove kože domačih k divjih živali. Trgovinske tn obrtniške zbornice zbirajo ves material in ga urejajo za jugoslovenska eksportna vprašanja. Vlada isatiteva od vseh zbornic ki gospodarskih korpo-ractj mnenja glede liste »ahtev, kS naj jih postavi napram čeho-skmfikim zahtevam. Polet Prapa-Nei PRAGA, 4. «Pondeina list» pri-našai vest o začrtanem prekooceanskom paletu, ki ga naj M izvedla letalca Malkovskj in Paviovakl K tej vesti pripominja list, da je Sef bančne firme Pitachek obema letalcema zagotovi kritje vseh stroškov poleta* ki bo stal poldrugi milijon Kč, toda pod; pogojem, da se bo letalo Imenovalo «Petschek». Otvoritev konference BERLIN, 5. (Izv.) Davi sta se dva isSmirja tovarne aeroplanov «Bohrtach» — neki gospod in neka gospodična — poročila nad Berlinom v letalu, ki sta ga sama iz-'•'fclala, možne ŽENEVA, 4. Včeraj se je prir-čela mednarodna konferesrcai, ki bo razpravljala o ustanovitvi pomožne zveee. Taka mednai*od^ na organizacija bi imela nalogo proučevati naravne katastirrfe, potrese, poplave itd., najine za ublažitev posledic nairavnili katastrof in za čim hitrejše orga-niiziiodyear, ki so v gradnji za vojno letalstvo Združenih držav, bodo pomenili konec krizark, ki so že pred časom po jsvojih vrlinah prekosile celo dreadnoughte. Amerika ni v ni kakih skrbeh raJdi zaključkov ženevske razo-rožitvene konference. Njeni zrakoplovi Gcodgyear in njena zai-sledovalna in napadalna leta.la nad kril ju jej o po svojih vrlinah vsako križarko. Kljub vsej naglici ni mogoče zgTaditi bojne križarke v manj nego dveh letih. Zrakoplovov tipa Goodyear pa bo mogoče tekom dveh tod-nov zgraditi po cele serije. Letala se bodo lahko s posebnimi pripravami na zrakoplovu pritrjevala in spuščala in jim bo mogoče prenašati toliko eksplozivov, da bodo mogla uničiti vsako ladjo. Povdarjam ponovno, da bodo Združene države v bodočih vojnah posvetile vse svoje sile in vse svoje zaupanje skoraj edino vojnemu letalstvu in zrakoplovstvu in da jim pj*ih čo tegai niso toliko mar zaključki ženevske konference za pomorsko razorožitev. Velik vlbar v Odssl Mnogo človeških žrtev ODESA, 5. Včeraj je nad mestom besnela strahovita nevihta, ki je povzročila ogromno škodo predvsem v okolici. Mnogim hišam je vihar odtrgal strehe in mnogo dreves je izruval. Vihra je besnela tudi na morju, kjer se je prevrnilo m potopilo mnogo libiAkih čolnov in jaht. Dvajset oseb je utonilo. Tekam nevihte je neki tramvaj ▼ mesta skočil a tira in se prevrnil; šest potnikov se jo ubilo, deset oseb je bilo težko ranjenih, triintrideset pa Tahko ranjenih. PRAGA, 4. Silni požar, ki je izbruhnil v slovaškem selu Neustu-ben, je zavzel velik obseg. — Nastala je opasnost, da plameni ne bi uničili tudi letovišča Bad -Stuben. Doslej je ogenj uničil troje življenj, 17 oseb pa je bilo težko ranjenih. Škoda le zelo velika. n •EDINOST* V Trstu, dao 6. julija 1927. DNEVNE VESTI OM kim. Frateri-ii Včeraj predpoldne ob 11.55 je zapustil dosedanji prefekturni komisar tržaške obline kom. Fronteri Trst ter so odpeljal v Benetke. K poslovitvi na postaji so prišli prefekt kom. Fornaciari, tržaški poteptat gr. uff. Arch ter zastopniki vseh oblastev in mnogo občinstva iz tržaških višjih krogov. Vojakom na znanje Zopet smo prejeli od vojakov par pisem, v katerih nas prosijo, naj sporočimo v listu njihove pozdrave starišem in sorodnikom. Opozarjamo tudi danes, da smo objavo vojaških pozdravov opustili. Prizadeti naj torej vzamejo to na znanje in naj pišejo v bodoče naravnost onim osebam, ki so jim pozdravi namenjeni. Modras jo je pičil. i Pišejo nam iz Otlice: Vračali sta se domov iz Budanj mimo Podrte gore na Otlico sestri Tončka in Lojzka Krapež. Šestnajstletno Tončko zatišči po poti čevelj in se sezuje. Da tega ne bi bila storila! Komaj da gre nekraj korakov dalje, se naenkrat hudo zbode v mezinec desne noge, ne da bi prav vedela s čim, njena sestra pa zagleda precej nato tam blizu pisanega modrasa, ki leze med skalovjem v luknjo. Dekleti prevzame huda slutnja in obenem u-panje, da vendar inorđa ni bil to modrasov pik. Tončka se obuje in srčno nadaljuje pot proti Otlici. še le blizu doma se zopet sezuje in vidi, da ji je noga hudo otekla. Prvo pomoč je dobila doma na Otlici, kjer so ljudje že-precej navajeni takim nesrečam, pozno zdravniško pomoč pa ji je dal adravnik dr. Lokar v Ajdovščini. Dekle je bilo oteto gotovi smrti, le še uro ali dve obotavljanja in zamude in zastrupljenje bi bilo popolno ter bi bilo povzročilo smrt. Pri tej priložnosti moramo opozoriti, da je po skalnatem pobočju Cavna, otliških hribov in Kovka ter celo v gozdih Trnovske planote modrasove in gadje zalege mnogo več, nego se navadno misli. Dovolj bo, če omenimo, da je v občini Dol-Otlica pet do šest gadjih in modrasovih pikov v marsikaterem letu, o katerih se največkrat niti ne poroča v javnost, ker se smatra to kot navadno zlo in ker se vsak pik navadno hitro izleči z domačo zdravniško pomočjo, ne da bi imele s tem opraviti bolnišnice. Domačini so dovolj oprezni in poznajo nevarna mesta ter znajo preganjati in ubijati zalego, opozorilo pa velja tujcem in turistom. Iz tržaškega življenja Kade posledice padca 43-letnega pisarniškega slugo Josipa Vessel, stanujočega v ulici Istria št. 10, je včeraj zjutraj doletela huda nezgoda. Ko se je vračal iz urada Javnih skladiš-č v prosti luki V. E. III, je radi božjastnega napada padel tako nesrečno, da se je hudo pobil po glavi; najbrž mu je tudi počila lobanja. Zdravnik rešilne postaje, ki ga je nekdo od navzočnih poklical na lice mesta, je podal nesrečnemu Vesselu prvo pomoč, nakar je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je nevarno. Votie si je hotel umiti t morju, pa se J« ves okopal 63-Ietni kmet Josip Franza, doma iz Ospa pri Kopru, se je predvčerajšnjim mudil po opravkih v Trstu in se je ustavil tu tudi čez noč. Možu se pa očividno ni mudilo iti spat, kajti okoli polnoči se je še mudil na pomolu Bersaglieri, kjer mu je prišlo na misel, da bi bilo dobro, če bi si okopal noge v morju. S tem namenom je krenil na stopnice, vzidane kraj pomola, se sezul ter stopil v vodo, ki mu je na stopnicah segala jedva do kolen. Toda pri tem se je spodrsnil na morski travi ter padel v morje. Ker ni znal plavati, je Franzi pretila nevarnost, da utone. K sreči je na njegovo vpitje prihitel neki carinski stražnik ter ga pravočasno potegnil iz vode. Radi presta-nega strahu in ker se je pošteno napil slane vode, je bil siromafe tako hudo izdelan, da so g& morali prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali, dokler je prišel k sebi. Nezgoda pri delu Pri delu v neki vili, ki jo grade v Kraljevi četrti, je 22-letnemu podajaču Alojziju Skokaj, stanu-jočemu v ulici Molino a vento št 114, včeraj zjutraj padel na desno nogo kos trama, ki je zdrknil iz rok delavcu, zaposlenem na odru v višini prvega nadstropja* zadel ga je tako hudo, da mu je zlomil kosti v stopalu. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na licu mesta zdravnik rešilne postaje, je bil nesrečni mladenič prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral približno tri tedne. Nesreč« n granato 13-letni Josip Cuk, stanujoč na Prošeku št. 293, je včeraj popoldne našel v gozdu blizu vasi majhno granato, na katero je v svoji otročji neprevidnosti začel metati kamenje. Pri tem se je zgodilo, kar je bilo pač neizogibno; granata je eksplodirala in drobci so neprevidnemu dečku razmesarili dva prsta na levi roki. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mastno bolnišnico. Tatinski obisk ▼ buletu Predpreteklo noč so se zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v bufet Jakoba Zanetti v ulici G. D'Annunzio, kjer 90 si najprej privoščili dobro južino, nato so izpraznili predal za bankom, v katerem so našli par sto lir raznovrstnih jeetvin. Odkurili so jo s plenom, ne da bi jih kdo motil. Zanetti je javil tatvino, ki jo je odkril včeraj zjutraj, na bližnjem policijskem komisarijatu. Porotne obravnave Pisano oproščen težke obtožbe Obravnava, o kateri s®p pisali včeraj, ki jo vodi tržaški porotniš-ki zbor proti Pelegrinu Pisano, se je zaključila včeraj z oprostilno razsodbo. Zdravniki so namreč dognali, da trditve obeh dozdevno o-skrunjenih dečkov ne odgovarjajo resnici. To dejstvo je pripravilo stariše teh do odtegnitve tožbe. Tej odtegnitvi je morala po zakonu slediti oprostilna razsodba, katero je tudi koj razglasil predsednik porote. Pisano je bil izpuščen na svobodo. Bil je v ječi od 13. novembra P- 1. Danes prične razprava Colla-Z&ga-ria — morilca iz dobičkaieljnosti Danes zjutraj se sestavi porot-niški zbor, ki bo sodil brutalen umor, izvršen na Josipu Buttiglia-no iz Barlette (Bari). Umor sta izvršila Nikolaj Colia, star 31 let, iz Minervino Murge (Bari), in Ivan Žagaria, star 30 let, iz Barlette^ Zločin je bil izvršen v bližini Opčin dne 8. maja 1925. ob 11. uri zvečer. Ob tisti uri so vozili proti Trstu na kolesih Benvenuto Ben-venuti, Karel Lenardon in Duilij Miclaucich. Na nekem ovinku so zaslišali strel in kmalu za tem zagledali nekega moškega, ki se je opotekal po cesti in j-ečal: Mati tnoja, sem ranjen 1» Mladeniči so skušali pomagati ranjenemu in ga dovesti v Trst, toda moči so ustreljenega kmalu zapustile in on je padel na tla. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, a ta je prišel prepozno — Buttigliano je bil mrtev. Pred smrtjo je le povedal svoje ime in da je bil v družbi s Za-gario. Rekel je med drugim, da je bil ustreljen radi neke neumnosti. Zagaria, aretiran, je odločno tajil dejanje. Povedal je pa, da je bil v trenutku zločina na licu mesta in videl, da je Buttigliana ranil nekdo, ki ga on pozna pod imenom «Americano». Agenti so izsledili tudi tega. Bil je Colia. Ta pa je koj pri aretaciji tajil in izjavil, da sploh ni poznal umorjenega. Tisti večer je bil doma. Zdi se pa, da precejšnje Število prič trdi ravno nasprotno. Preiskava je dognala, da je Colia izročil Buttig&anu neke vrednost" ne papirje, naj jih tkufta dati ko- mu v prodajo na parniku, kjer je delal. Ta je papirje sprejel. Že po dvajsetih dneh je Colia zahteval obračun. — Šlo je približno za 60.000 lir. Papirji so bili ukradeni. Buttigliano se je izgovarjal, da ne more tako naglo oddati papirjev. Prišlo je do prepira na openski cesti. Ko se je Buttigliano hotel posloviti, je Colia potegnil hladnokrvno samokres in ustrelil proti Ruttiglianiju. Pri preiskavi v stanovanju neke Marije di Lena je kvestura našla večjo množino vrednostnih papirjev, kakor delnic sladkorne tovarne S. Giorgio di Nogaro, nakazila na Etablissement Lyonais Rocliet - Schneider in efekti Cre-dit - Foncier de France. Ti vrednostni papirji sa bili ukradeni v noči od 2i. na 25. februarja 1925. v Vfdmu na škodo menjalnice Aleksandra Ellero. Buttigliano je bil ranjen v prsa. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično vodstvo nogometa (Uradno poročilo - seja 5. VII.J Tekme rezerv: Odobri se tekma Obzor - Sparta 2:0 (forf.j Vzame se na znanje odstop Rocola in Opčin. Tekme za kapo cNal glasa: Razveljavi se nedeljski izid 2:2 tekme Tommaseo - Primorje in se prisodi tekma kot dobljena 2:0 v prid Primorju, ker ni hotel Tommaseo igrati po pravilniku predpisanih naknadnih časov. Nedeljske tekme rezerv odpadejo. Nedeljske tekma za kapo «Nai glas»: (Obe na igrišču Obzora) ob 15.30 uri Concordia - Progveta; ob 17.30 uri Obzor - Primorje. H© Obzor 9 9--22: 1 18 Prosveta 9 8—1 18: i 16 Sparta 10 5 — 5 10:12 8 Rocol 10 4 — 6 12:17 8 Opčine 10 2 — 8 4:21 0 Sv. Ivan 10 1 — 9 8:22 0 T.V.N. Tehnična vodstvo lahka atletika Opozarjata se Sparta in Zora, da dvigneta danes, 6. VII., ob 21. uri svetinje v društvenih prostorih. T.V.L.A. KUPA «NAft GLAS* Primerja - Tommaseo 2:2 (Nadaljeval, čas: Tommaseo izgubi za forfait.) Kdo bi si mislil, da bodo postale tekme za kupo «N. G.» tako izredno zanimive in napete? Da bodo igralci skušali prebiti in forsirati redovanje, je bilo pričakovati. Da bo zavzela borba tako oster tempo in v gotovih momentih dramatično obliko, se nismo nadejali. Nedeljska tekma med Primorjem in Tommaseo m pa nam je to pokazala. Devet Tommasejcev je zavzelo napram celotni četi Primorja tako resolutno brambeno stališče, da je pripisati le goleiav slučaju, da je Primorje izsililo izenačenje. Tekma se je vršila v snamenju ogromne premoči Primorja. Oba Časa sta bila od Primorja izsiljeno ostra. Tommaseo pa je z odločno obrambo razbijal vse kombinacije Primorjašev. Da, posrečilo se je Tommaseu dvakrat prebiti železni obroč, ki ga je stisnilo Primorje okrog Križničeve hrambe, in obakrat zabiti goal. Hitri Srebotnjak je dvakrat neubranljivo iz fug prebil nasprotnikovo mrežo. Najtežje delo je imel seveda vratar Tommasea, Križnič, ki pa je bil popolnoma kos svoji nalogi. Rešil je nebroj nevarnih kombinacij. Primorje ima močno, silno igro, izredno dobro halfsko črto, ali kaj pomaga, ko mu drugače dobri napad ne zna streljati v vrata! Koliko drugih prilik je bilo samo radi tega zgubljenih. — Primorje M bilo moralo zmagati, in sicer z velikim številom točkt ali_ hramba Tommasea je v poldrugi uri napete igre znala odbiti vsako večjo nevarnost. Občinstvo je seveda v napetem položaju radovedno pričakovalo izid tekme. Ce pomisli- P O D L I S T E FRANCE BEVK: (27) [ ia ijegova u Micka je sprejela dar in se je smehljajo. ♦Treba bo nehati s temi stvarmi,« je dejala, dasi je vedela, da so to najintimnejši izrazi ljubezni. «Nikoli* je vzkliknil Jakec. «Tudi kadar boš moja žena, ti bom nosil piruhe.» Micka ga. je gledala. Govoril je, kakor da mu je že dala zadnjo besedo. Videla g«, je pred seboj v gostilni, k*ako je planil m udaril po mizi, da se nihče ni upal ziniti, ne zasmej&ti, njemu, ki se je vedno vse norčevalo iz njega* Zraatel je pred njo do neznane viSine, ki je prej nikoli ni dosegel v njenih očeh. Ali rti zmorem, da jo bo ljubil, da bo skrbel zanjo, da jo bo branil do s&djega? Ali ne zasluži ljubezni najlepšega dekleta v vasi, ki je bilo rajdj njega osramočeno? Jakec je gledal, kakor da iz njenih potez razbita misel, ki je tehtala višino ljubeani. Bilo jO občudovanje, spoštovanje^ usmiljenje — ali je bila ljubezen? Kaj pa je to ljubezen? Biti zvesta, dobra gospodinja in mu roditi otroke... Pred Micko se je vse vrtelo. Skrivnost vprašanj, ki jih nikoli ni razmišljala, jo je nunam-ljala. Iz te omotice jo je predramil Jakčev glas, ki se je tresel v svečanosti in zadregi. «Hi3o imam... besedo sem držal... Ali jo boš držala tudi ti? Danes mi povej, Micka! Jaz ne morem čakati!» In is omotice je Micka prikimala: «Da» «Ali boš moja žena?... Se to letos Micka?* In s trepetajočim ustnicami je odgovorila: cDm «Daj mi roko!» Podala mu je roko. Iz oči so se ji ulile solze M ji tekle po licu. Jakec ni razumel teh solz; bil je radosten, da bi bil vzklikal vso noč do jutra* Poljuba nista poznala. Jakec bi jo bil rad objel, a se je ni upal, kakor da je njeno telo posvečeno. Molče sta dospela po mraku domov. 16. Prizor v gostilni, ki so ga ljudje različno razlagali, je Ml kmalu pozabljen. Micka si je njegove posledice razlagala prečrno. IvmnČkovim besedam niso verjeli, zaupali ao v poštenje lepega dekleta, zato se fantje niso nič manj zanimali zanjo, posebno, ko so videli da je prekinila z ino, da je imel Tommaseo v rokah snago in jo držal fakučno do zadnje minute v rokah, si lahko predstavljamo, da je kar završalo v vrstah Primorja, ko je njih napad izenačil. Koj za tem je žvižgal sodnik konec igri. * Po pravilniku bi se morala igra nadaljevati de dvakrat po petnajst minut, ali Tommaseo je svojo četo umaknil z igrišča in s tem dal Primorju forfait. Sodnik, sicer dober in nepristranski, ali malo nervozen, je imel-s skrajno napeto in živahno tekmo obilo dela in truda — in besed -zbadljivk s strani igralcev Primorja. Mislim, da je že krajni čas, da se igralci Primorja boljše vedejo na igrišču v vsakem ožim. Posebno če mislijo tekmovati še nadalje s četami prve divizije. R. F.x M. svs frapreja Corsotf.E. ifl.47 hodnji prireditvi dokazali, kaj zmore njih vztrajnost. Nekaj jim pa ni mogoče odpustiti. Tako lepi prireditvi bi ne smel slediti javen ples niti na ljubo blagajni, še manj z ozirom na prosvetni napredek nažega ljudstva, najmanj pa radi ljudskega zdravja. Dosti se govori zadnje čase o zdravju, a jako malo se napravi v njegov prilog. Sveta dolžnost nagih društev je, da posvetijo veliko pažnjo izboljšanju zdravstvenih razmer po naših vaseh. Pota v dosego tega so jim široko odprta — samo delavnosti in požrtvovalnosti ne sme zmanjkati. —nt- Vesti Jz Istre IZ MATERIJE Prihodnjo nedeljo, dne 10. julija, se vrši v jami «Dimnice» druga veselica. Jama bo ta dan močno razsvetljena. Od 14. ure naprej se vrši v plesni dvorani jame plesna zabava. Igrala bo izbrana godba. K obilni udeležbi vabi — Odbor. RAZNE ZANIMIVOSTI Blazna ljubosumnost V Moskvi je umrla Ana Konstan-policijski stražnik % nekega okna na dvorifiču klice na pomoč. Izkazalo se je, da so prihajali klici iz sobe, v katero je neki ljubosumni možakar zazidal svojo sedemnajstletno ljubico. Deklica se je nahajala v zazidani sobi že nad pol leta, sicer ji ni manjkalo ničesar in živil je imela celo v izobilici, ki jih ji je dajal ljubosumni možakar skozi malo odprtino. Pokinjena gledališča Kljub protestom lastnikov dunajskih kinematografov se odpre v jeseni pet novih kinematografov, in sicer se spremeni pet gledališč v kino. Tako prenehajo »Lustspiel-teater», «Ronacher», «€arlteater», «Novi dunajski oder» in . Gre za gledališča, ki so se borila s težkočami in za katera se ni mogel dobiti noben najemnik. Gledališča imajo kakor povsod tako tudi na Dunaju silovitega tekmeca v kinu, ona sama propadajo in v njihovih prostorih se naseljuje tako zvana nema umetnost. Novo letalo Inženir Anton Fokker, ki je zgradil letalo za letalca Byrda, javlja v londonskih listih, da izdeluje pravkar novo letalo, s katerim se bo lahko ostalo v zraku celih 72 ur. Graditelj je prepričan, da bo letalo sposobno preleteti daljavo iz Kalifornie, t. j. San Francisca črez Tihi ocean v Tokio, glavno mesto Japonske, brez vsake postaje. Smrt Tolstojeve častilke V Moskv i je umrla Ana Konstan-tinovna, šena Cerkova, ki je bil več let Tolstojev sodelavec; tudi žena Ana je delovala skupno s tem velikim ruskim pisateljem in je bila več let ravnateljica založne tvrdke, ki jo je bil ustanovil Tolstoj sam. Nato sta morala iti zakonska Cerkov v prognanstvo, kjer sta izdajala ona Tolstojeva dela, ki so bila prepovedana v Rusiji. Leta 1907. sta se vrnila iz pro-gnanstva. Cerkov je kmalu nato umrl. Njegova vdova je pa razširjala spise velikega pisatelja Tolstega po vsej Rusiji. Rop v vlaku Na postaji Sainet Lazare (Francija) so dobili v cherbourgškem ekspresnem vlaku truplo artilje-rijskega podpolkovnika Sauvalle, profesorja na pariški vojni šoli. Pri mrliču ni bilo nobenega orožja. Na železniški progi blizu Bernay-a so dobili čuvaji ranjenega 21-let- nega risarja Follina. Pri njem so je našel revolver, v katG?em sa manjkali trije naboji in prav to tri naboje je dobil podpolkovnik v glavo. Crez čas je Follin priznal, da je ustrelil častnika z namenom, da ga oropa. Svojega dejanja se jo pa prestrašil, skočil iz drvečega vlaka in se pri tem poškodoval. BORZNA POROČILA Trst, 5. julija 1S27. Amsterdam 718-728, Belgija 247.50-252.50, Francija 70.5«K-71.06tf, London 87.47 H-87.77^, New Vork 17.92^-18.92*;, Španija 303-313, Švica 345-349, Atene 23.95-24.45, Berlin 422-432, Bukarešt 10.57^-11.07^, Praga 53.26-63.7G, Madžarska 309-319, Dunaj 249.25-259.25, Zagreb 31.51 X-32.01 H. Uradna cena zlata (4. 7.) 349.90. Vojnoodšk. obveznice G1.50. BE8UTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzl 23, pouk in pre-837 BHUlIfl Dc Jong's holar.dski, zasluži UMiIHU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. &70 71 ATAĐHA N Borsatti & FIglio, Trst, IrLJUHKIlM Corso 47 (lekarna Rovi«) popra\lja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 8^9 Ifflflf najbojše vrste, Soc. Litfure-HVHJ Lombarda L 5. Agencija Trst. Piazza Scorcola 3, teL 32-37. Iščejo se založniki za Postojno, BistricOj Buzet, Sv. Lucijo, Bovec in Cerkno. 881 MLEKARSKA ZADRUGA v Hruševju odda svoje mleko v na>ein dne 10, julija 1927. ob 14. uri, v mlekarni. Pogoji so na razpolago od 1. do 10. julija v mlekarni v Hruševju. — Načelnišlvo. (871 VII LJUBLJANSKI VELESEJEM. Obiščite ga od 2. do 11. julija 1927.. 30% popust na italijanskih in 50% na jugoslovanskih železnicah. Jugoslovanski vizum L 10.— Te olajšave so deležni oni, ki kupijo izkaznice po L 12.— pri sejmskem komisarju: Agenzia Cehovin, Trst, Vial« XX settembre 65, Bauco Steindler, Trst, Via Gallinc. 2, Banco Bolaffio, Trst, Via Daate 6. Na željo preskrbi sejmski komisar vsem interesentom, ki stanujejo izven Trsta jugoslovensko dovoljenje. Interesenti naj dopošljejo potni list in L 12.— za izkaznico, L 10.— za vizum in L 5.— za poštne stroške. 767 GLYKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosii, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castclla-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 770 ČEVLJARSKI poldelavec se sprejme takoj. Miklavec, Sežana 44. 890 UČITELJ sprejme učenca v poučevanje za časa počitnic, v slov^nš-lir.i, italijanščini ali nemščini. Naslov pri tržaškem upravnišlvu. BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, vi a Giulia 29. 731 NH OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plošči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (789) Via Roma št 3, treije nadstropja KRONE 780 triijanft, platio, 2Q-kranske zlate imm ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVK - urama Trst, Vi« Mazzlni 46_ Ivančkod vse. Ta se je je nala&Č izogibal, še v družbo, v kateri je bila Micfca, ni zahajal več. V fcft-fcrv resno razmerje do Jake a nihče ni verjel. Vendar Micka ni soedla svoje besede in Jafc.ec ni pozabil na to, da se hoče poročiti. Kljub temu so g» uprav sadnje čase zadevale bridkosti, ki so mu kradle smeli raz lic. Spoznal je, da ni dovolj imeti golo hišo in da v nji manjka: Se dsduldo mnogo. Denar miu je zmanjkal do zadnjeg:* krajcarja; kar je služil pri dninah, je bilo malo, premalo, da bi mogel nabaviti potrebne stvari, in še tega mu niso redno plačevali. Videl je, da je postelja prašna, da je kuhmja pralna, d« re^j*** Se stotero malenkosti, ki so same na sebi ničvredne in skupaj tvorijo neob-hoctao potrebo V! dfrufctaskem žMjesnju ia stat-nejo denar. To je delalo iakca samJSlj enega in slabe volje. PoČa&i, kakor nikoli, je priče&a testi, lahka atarfr na njegovo g*aro ae ra^fleUUw v moJfcgang Kadarkoli jo je hotel pregnati, Je zniatil samo na Micko In vendar je soocnal, da moral nuriboeat posesti lepe tene drago kupiti. Ko je nekega deienmega poletaeg* dne