Letnik XXXW.
Glasilo »Jugoslovanske gasilsKe jreje LfuMfana«
illllIlIllIlllllllllllllllllllllllllllllIllllilIlllllllM	smOTi»'sr.':jrx'!
Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din.
V „JGZ" združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno.
V Ljubljani, dne 20. marca 1032. % Številka 2.
Predsedslvene vesti.
1.	Redne; podpore.
z letnim raučnskim zaključkom, potrjenim od
Popisnice
županstva in predlogom župnega načelstva je .predložiti semkaj do najkasneje 15. aprila t. 1
2.	Izredne podpore.
Prošnje na kraljevsko bansko upravo za podelitev izrednih podpor iz 2%nega gasilskega sklada vlagajo društva vsako drugo leto. Prilagati jim je skrbno izpolnjeno »Popis-nico« kot prilogo s proračuni, odnosno računi in podobnimi verodostojnimi dokazili ter s predlogom župnega načelstva. Letos jih je vposlati semkaj do 30. aprila.
Prošnje na isto oblast za podelitev enkratne izredne podpore iz l%nega gasilskega sklada, je vlagati od slučaja dc> slučaja s pcdalki nastale škode, potrjenimi od županstva, opremljene z vsemi dokazili in izkazih nastale škode na orodju, obleki, zdravju in izostalem zaslužku ob času delane-zmožnosti edino-le po župnem načelstvu semkaj. Preko župe in zveze vloženih pr. šenj oblast ne upošteva ter jih dosledno vrača, kar le zavlačuje hitro rešitev.
Vsaka prošnja bodi spisana na celo pol o pisa r niškega papirja in je kolekovine prosta, le prošnjam za prireditve tombole in srečo lov a je za rešen je priložiti kolek za Din 20"—.
3.	Podporni sklad J. G. Z.
Prošnje onemoglih gasilcev, vdov v službi ponesrečenih gasilcev in njih sir. t naj predlože društva po pristojnih žu-pah do 30. aprila t. 1.
4. Naročnike »Gasilca«
ponovno prosimo za obnovitev, odnosno nove naročitev lisla, za katerega se plačuje naročnina vnaprej. Dolžniki naročnine izza lanskega leta naj poravnajo v najkrajšem času zaostanke!
5. »Gasilskega Koledarja«
obvezni letni izvodi za letg 1932. še niso poravnani docela. Vmes je še nekaj lanskih neplačanih koledarjev.
6. Avtor — centrali
je prijavljati igre, .o dnosno koncertne komade in pesmi z natančno navedbo pisateljev .in skladateljev najmanj teden dni pred prireditvijo po zveznem predsedstvu.
7. »Samopomoč«.
Za 1. četrtletje 1932. leta so prispevki koncem marca še od tretjine članstva na dolgu, kar ovira redno nakazovanje posmrtnin ter usjvanja nezaupanje med redno plačujočim članstvom do uprave »Samopom či«.
Skrbno izpolnjene nove »Evidenčne liste« članstva naj predložijo vsa ona društva, katerim so bile doposlane zadevne tiskovine, čim prej!
Avlorske takse za skladbe to gledališke Igre.
V	smislu skupščinskega sklepa z dne 2. avgusta 1931. 1. je sklenila J. G. Z. s poslovalnico Avtor-centrale v Ljubljani pogodbo, ki so jo že prejela društva, oziroma jo v kratkem prejmejo. Glasom te bedo plačevala visa proštov, gasilna društva cd proizvajanja pevskih in glasbenih točk znižano tantiemo, /kakor je to razvidno iz pogodbe.
Da ne bodo društva zaradi nepoznanja posledic .neupoštevanja strogega izvajanja vseh točk tega zakona utrpela gmotne škode, pozivamo vsa društva, da se strogo drže točk pogodbe .in pravočasno pred prireditvijo javijo vsako prireditev s popotnim sporedom in imeni skladateljev oziroma pisatelja Jugostovenski gasilski zvezi v Ljubljani.
Opozarjamo. vsa društva ponovno na posledice zakona
o	zaščiti avtorske pravice in v to svrho objavljamo nekatere §§ tega zakona.
§ 21. Avtor ima izključno pravico, dajati svoje delo v premet, ga objavljati, razpravljati o njem javno na predava-njih, ga reproducirati in razmnoževati. Dokler se delo ne objavi, gre avtorju izključna pravica, občinstvo obveščati o njem. Avtorska pravica do gledališkega, glasbenega in kinematografskega dela f bseza tudi izključno pravico javnega prikazovanja .in izvajanja.
§ 48. Kdor brez pristanka avtorjevega, njegovega pravnega naslednika ali drugega avtorskopravnega upravičenca (§ 10) ali vebče brezpravno prisvaja ali ukorišča pravice,
zaščitene s tem zakonom, prekrši avtorsko pravico ter odgovarja po občih kazenskih predpisih kakor tudi po posebnih predpisih tega zakona.
§ 49. Kdor vedoma prekrši avtorske pravice, navedene v §§ 21. in 22. tega zakna, se kaznuje zaradi prestopka v denarju od 1000 do 60.000 dinarjev ali z zaporom od 1 do 6 mesecev. V težjem primeru koristoljubja se smeta izreči obe kazni. Tudi poskus se kaznuje.
§ 51. V denarju cd 500 do 10.000 dinarjev ali z zap rom od 7 dni do 2 mesecev se kaznuje:
1.	kdor zoper predpise §§ 17. in 31. tega zakona vedoma izpremeni kakšno delo ali njegov naziv ali avtorjev naziv ali del' skrajša efc. etc.
§ 52. Prestopek, kazniv po § 51. tega zakona, stori tudi oni, kdor cdda brezplačno ali za plačilo svoje prostore za tako predavanje, izvajanje ali prikazovanje ali razstavljanje kakšnega dela, ki je s tem zak. nom nedopuščeno, če je vedel za to nezakonitost.
§ 58. Za gledališke in kinematografske predstave, koncertna in radiofonska izvajanja, javna predavanja in javne razstave, prirejene brez avtorjeve dovolitve, odnosno dovolitve avtorsko - pravnega upravičenca, m ra plačati cškodovalec oškodovancu ves dohodek od neupravičenega izvajanja brez odbitka stroškov, izdanih zanje.
Če je bilo delo predstavljeno, izvedeno, odnosno razstavljeno z drugimi 'deli vred, se mora odrediti kot odškodnina s ra zmeren del dohodka,
§ 00. Oškodovana oseba (§ 53) je upravičena, zahtevati pri civilnih sodiščih pred vloženo tožbo, pri (kazenskih sodiščih pa po vloženi tožbi, toda pred izrečeno sodbo, da je
predmete, navedene v § 54. tega zakona, zaseči in shraniti,
kakor t‘udi to, da odredi sodiščir'vse, česar je itreba, da se prekrši:«v avtorske pravice ne stori ali ne ponovi etc.
§ 63. Ukrepe, navedene v §§ 54. in 55. tega zakona, sme zahtevali oškodovana cseba ne glede na to, ali je poškodo-valec kriv ali ne.
?: ■*
Voz za motorno brizgalno.
Tehniški odsek pirejema pogosto vprašanja gasilnih društev kako naj si pripravijo vez za prevoz motorne brizgalne. Nekatera društva si pripravijo zelo nepripravne vozove. Iz tega vzroka Vam prinašamo danes sliko primernega voza z naloženo motorno brizgalno. Temu vozu se tudi lahko priklopi prikl pna motorka. Ker ne rabimo za strežbo motorne brizgalne mnogo moštva, zadostujejo popolnoma sedeži na tem vozu, ostalo moštvo pa pride k požaru z drugim orodjem ati vozem za moštvo. V.z z brizgalno in nujno potrebnimi gasilci naj bo čim bolj lahek, da je hitro na kraju požara. Tehnični odsek bo zbral slike primernih voz, ki ‘bodo članstvu vedno na razpolago v pisarni J. O. Z.
Obramba gasilcev proti dimu.
Ato gori bombaž, morska trava, konoplja, žaganje ali premog, se požaru ne moremo približati brez zadostnih varnostnih naprav ne da bi tvegali zastrupljanja s plinom.
Pred vojno so zato uporabljali čelade z usnjato krinko, v ‘katero je 'bilo vdelano sito iz medi, kar je bilo še slabše kator moker robec pred ustmi in nosom, ker je čelada s krinko delovanje gasilcev ovirala. Napredek je nastopil z uvedbo »Ifa krinke«.
Ta je bila sestavljena iz prej omenjene čelade, imela je pa namesto sita, gumijasto cev z ventilom, da se je lahko dihanje prilagodilo plučam. Pri »Ifa krinki« je bilo {dihanje precej težavno, za pljuča naporno, razen tega ni bila čelada vsakemu gasilcu tako tesna, da bi dim Ine uhajal v pljuča. Isto-tako je bito delovanje gasilcev o virano, Izpopolnitev je nastopila, ko se je uvedla »Kieler ali Königschen« maska pri kateri se je skozi gumijasto cev dovajal zrak .po ročni črpalki, ali majhnem mehu. Ta maska ima 'to prednost, da omogoča normalno dihanje. Potrebno pa je, da je tesno pritrjena. Ovira pa tudi gasilca pni delu, ker mora bitti gasilec vedno pritrjen, zračna cey služi obenem gasilcu kot telefon, ker je vdelan na kc neu cevi s tuša ln i aparat.
Med vojno in nekaj časa ,po njej se je uporabljala tanka gumijasta maska. Za dihanje je bila v maski pritrjena priprava z mokro gobo. Za majhne požare, ki so razvijati manj dima, je zadostovala, pri večkratni uporabi pa je postal gumi krhek, vsled česar je zopet uhajal dim.
Med vojno so -posebno pažnjo posvetili plinskim maskam. Gasilci so se nekaj časa posluževati vojaških plinskih mask, vendar niso bile prav uporabne, dale so pa podlago- k zboljšanju priprav za varstvo proti dimu. Maska je ostala ista, le vložek z vsebino se je spremenil. Gasilci še danes .rabijo rdeče vložke tako zvane »F« vložke. Ti služijo pa samo -proti dimu in ne proti ogljikovim plinom. Za te pridejo v poštev »Co« vložki.
Vprašamo se zakaj še dandanes nimamo popolne maske proti dimu in zakaj se še obilo gasilcev vkljub obrambnim sredstvom in poukom zas'Jrupi? j
1. Maska sc mora prilegati vsakemu gasilcu popolnoma tesno, tako da ne more od zunaj prihajati najmanj zraka. Vezje maske imora biti natančno (prilago-deno glavi nosilca, vsled česar mora imeti vsak gasilec svojo masko, to pa ne samo iz higijeničnih ozirov, ampak tudi radi velikosti. Vsak klobuk ni prav vsakemu človeku, tako je tudi z vsako masko.
2. Maske proti dimu naj nosijo le popolnoma zdravi ljudje. Praksa d' kazuje, da nervozneži in ljudje s srčno na-
Pri današnjih požarih se zahteva, da se kolikor mogoče lotimo ognjišča kar najbtižje, če le mogoče v jedru. Vsled tega je dolžnost poveljnika, da svoje gasilce varuje proti zastrupljemjem z dimom.
»Drčfger« aparat za dovažanje kisika v masko.
V	dobi, ko so gasili tudi večje požare samo z 'ročnimi brizgalnami, s katerimi niso m gli požarnega ognjišča poprijeti v jedru, so seveda zadostovala proti zastrupljanju z dimom, primitivna sredstva, kakor mo-ker robec pred usti in nosom.
Ker imamo dandanes orodje in druge različne pripomočke izpopolnjene, nam je možno- vsako ognjišče zgrabiti v jedru, kar je posebno važno pri -požarih skladišč in -kleti.
äatafata
pako trpijo na itežkem dihanju in grozi. Za gasilce, ki imajo brado, maske niso uporabne.
3. Nošnji maske se je privaditi, da se pljuča prilagodijo, istotako tudi gasilec. Vaja z maskami; vežlbanje, premagovanje različnih zaprek, nošnja tovorov in ljudi, lestev itd. naj se obilo vadijo.
4. Dim pri požarih vsebuje še različne strupene in dra-žilne pline, največkrat spojene z ogljikom, vsled česar »F« vložek tudi izvežibanim gasilcem ne zadostuje. Dokaz temu veliki kletni požar na Dunaju, ikjer se je zastrupilo več gasilcev vkljub uporabi dosedaj navedenih mask. Isto se je zgodilo pri požaru gradu v Stuittjgantu.
Skozi maske se mora dovažati neobhodno 15% kisika potrebnega za dihanje. Maske se morajo po uporabi osnažiti, obrisati, posušiti ter se ne smejo mokre shranjevaiti v pušico ampak v posebni mrežni cmari. Vložki postanejo po enourni uporabi nerabni ter se morajo po rezervnih vložkih nadomestiti. Razen popolne opreme je treba vzeti k požaru tudi rezervne vložke.
Odporno č. Ker še nimamo dosedaj popolnega čistilca zraka, nam preostane le uporaba aparata za (kisik.
Dr. Dräger je ta aparat sestavil ter ga najdemo v vseh rudokopih in tovarnah, kjer se razvijajo strupeni plini. Gasilna društva velikih mest teh aparatov ne morejo pogrešati. Škoda je le, da so predragi, kajti 7000. Din za nabavo enega takega aparata težko rnalokalero društvo žrtvuje.
Ta aparat (glej sliko) se nosi na hrbtu. »Dräger« aparat vsebuje dvolAtersko jekleno steklenico s kisikom in kali pa-ircno, ki upor dihanja izloča.
Ta maska kljubuje vsem plinom, česar pa o čeladmih maskah ni mogcče trditi. Edina pomanjkljivost so steklena očesa, ki postanejo rada motna, vsled česar se vid gasilka omeji.
»Dräger« je lahko spojen s čelado, a ni potrebno. Zadostuje tudi samo vložek pred usta in nos, da so oči proste. Ako imamo dražeče pline, tedaj se poslužujemo očal.
/	H.	Voller.
Leo Cepuder, sreski šolski nadzornik:
Prekmursko gasilstvo.
Mogoče ne bo temu ali onemu prijalo, da rabim izraz »prekmursko« toda imam za to razloge. Ni dolgo od tega, kar je v enem naših dnevnikov izšel članek, kii se izjavlja proti temu, da bi rabili za že dodobra udomačen naziv »Prekmurje«, »prekmurski«, Slovenska krajina. S tem naziranjem soglašam, kajti nekam nerodno bi se glasilo, če bi rabili izraz Slovenska Krajina v obliki pridevnika »slovensko krajinsko« gasilstvo. Ne pa samo to ! Gotovo je, da je to izražanje okorno in bi se kot tako med narodom) nikoli ne priljubilo. Naziv »Slovenska Krajina« je bi utemeljen v oni dobi, iko Premurje še ni bilo svobodno in se je že ipo imenu izrazito ločilo od naroda, ki je v tedanji dobi vladal. Ravno ta naziv ije prekmurskemu narodu pomagal utrjevati samozavest in ohranjevati narodno samostojnost.
Pa h gasilstvu!
Ne ^ mislim govoriti o vsem gasilstvu v Prekmurju. Le o beltinski gasilski župi naj povem nekatere zanimivosti.
Beltinci! Prijazen kraj sredi prekmurske ravnine, ki marsikoga tako odbija, a kdor je živel nekaj časa na tej ravnini, jo je kaj hitro vzljubil. Saj ni to pusta in dolgočasna ravnina! Nasprotno. Živahna in gosto obljudena je! Komaj prideš iz ene vasi, ze se ti belijo nasproti skromne a prijazne hišice sosednje. Po cestah, ki so prav lepe je živahen .promet, kajti I rekmurec je poleg poljedelca tudi dober trgovec. Beltinci, ki so jih Madžari nazivali Bellaitinc, je trgovsko središče, kjer se vršijo živahni sejmi, tu se izmenjavajo Obilni kmetijski produkti za industrijsko blago in drugo. Vsak dan živahno vrvenje. Poleg tega je Beltinci fara osmih velikih občin in je zlasti ob nedeljah kaj zanimivo pogledati to množico vernikov, ki se zbere od vseh strani k službi božji. Saj šteje fara 8000 duš. In, da omenim še to. Prebivalci so sami Slovenci. Saj ni dolgo, ko sem imel priliko slišati razgovor dveh mladih oseb: »Kaj v Beltince greš? Saj so tam sami Madžari! Tam je vse madžarsko!« Seveda sem se oglasili in olajšal srce mladi potnici, ki je po mojem pojasnilu z mirnim srcem potovala med te »strašne Madžare«, kjer bo morala dalj časa živeti.
Ne dolgo, in poteklo bo deset let, ko smo ustanvoili tu »beltinsko gasilsko župo«. Obsega ita župa cel dolnjelendavski srez. Ni bilo tako lahko. In tudi ni čudno! Svoj čas je bilo -gasilstvo občinska zadeva. Sedaj pa naenkrat »prostovoljno gasilno društvo«! Precej je bilo nasprotstva pri ustanavljanju društev. Nekoliko, ker je bilo to :pač novo, po drugi strani stroški, nekaj pa tudLdejstvo, da mi, ki smo pričeli 'kot novinci delati v Prekmurju, še nismo bili dosti poznani, mnogo ovir pa je povzročila tudi ljubosumnost domače inteligence.
Vendar je šlo! In danes, po vsem itrudu in delu, lahko gledamo z zadoščenjem nazaj. Danes šteje župa 28 gasilnih društev, ki so vsa organizirana po enotnih smernicah in se s pridom trudijo, da se v vsem izpopolnijo.
V	teh društvih je včlanjenih okoli 500 gasilcev. In reči moram, vzornih gasilcev! Disciplino in samozavest so društva imela priliko pokazati ob raznih nastopih. Gotovo bodo vsem
ostali trajno v spominu dnevi, ko so društva korporativno nastopila na Cvenu, v Murski Soboti, v Beltincih, ko je domače društvo blagoslovilo zastavo, in še drugod. Povsod je enoten kroj, enotno poveljevanje in posebno še lep in strumen nastop vzbudil pozornost in pohvalo. A ne samo »parada«! Tudi pri delu so društva vzorno nastopala. iSaj je bilo n. pr. pri požaru v Gornji Bistrici tekom 20 minut nastopile kar enajst društev s svojimi brizgalnami, ki so preprečila nedogledno nesrečo.
Lepi so nastopi gasilnih društev o priliki narodnih, državnih praznikov, ki so se ravno z njih pomočjo med ljudstvom dobro udomačili. Tako kažejo gasilci, da so tudi dobri in zavedni narodnjaki ter ljubijo domovino in kralja!
Tudi v kulturnem pogledu so gasilna društva storila marsikaj. Gasilno društvo na Melincih, ki je bilo ustanovljeno prvo je imelo več let pevski zbor, ki je večkrat nastopal in žel pohvalo. Okoli 20 predstav so priredili gasilci v domači šoli. Skupno s tedanjim učiteljstvom se je delalo neprestano in je bilo društvo pcznano daleč. Zaostajali tudi niso gasilci v Ižakovcih. Tudi drugod so v tem smislu društva delovala, a naštevati vse bi bilo preveč. Posebno je še treba omeniti gasilno godbo v Črenšovcih in Bistrici, ki je delo vrlih tovarišev in njih načelnika šolskega upravitelja Lutra. In še več bi se bilo dalo doseči, da smo imeli na razpolago dosti primernih oseb. Tam, kjer so učitelji sodelovali pri društvih, so ta lepo napredovala, le škoda, da odziv ni bil povsod enak. Tudi nekatere učiteljice so marljivo sodelovale pri predstavah, pevskih zborih itd. ter so jim gasilci za to iz srca hvaležni.
Splošno pohvalo pa je zaslužilo naše gasilstvo s svojim prekrasnim nast. pom ob priliki desetletnice 'osvoboditve Prekmurja. Tedaj se je pokazalo, ikaj zmore enotna organizacija. Ravno naši tovariši so izpričali kako zavedno je prekmursko ljudstvo in kako dobri in zvesti Slovenci hivajo po tej ponižni in skromni ravnini. Solze so se blestele v očeh dostojanstvenikov ko so sprejemali pozdrave iz ust našiih otrok, ki so najlepše izrazili ljubezen do skupne domovine, ki je enkrat pridobljena naša večna last, za katero stojimo vsi kot en mož. Nepozaben je bil prizor, ko je slovenska deklica obdana od tovarišev gasilcev izročila zastopniku Njegovega Veličanstva kralja šopek domačih cvetic z besedami:
Naj pozdrav Ibo ta spomin, ko nedavno še trpin, bil Suženj in tlačan sin zemljice te prekrasne.
Ki trpel je, delal, jokal in pod bičem krutim stokal.
Tužne pesmi Iglas ubiral, s srcem bolnim tod umiral.
Njemu v čast sem rož nabrala, in jih v venec povezala.
Vam poklanjam ga z željo:
Čuvajte nam to zemljo, ki je pila znoj mučenca, kri prekmurskega Slovenca.
In pa deklica 1. razreda osnovne šole, ;ki je pozdravila škofa:
Nageljčkov rdečih in belih nabrala sem bujno razcvelih,
Rdeči ljubezni globoke so znak beli zvestobe — ki vsak dolžen ju je domovini naši »Slovenski krajini«.
Da gasilstvo koraka pravilno pot, je dokaz tudd to. da co včlanjena v župi tudi društva, katerih člani so iz madžarskih vasi. Skupno z nami delajo v dobro naroda in v tej enotni misli nas ne moti različna narodnost, vsi se pokorimo skupnosti in za vse velja eno načelo: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!«
Mogoče bo kdo rekel, da sem opisal samo najlepšo stran našega gasilstva! Vem, da imamo tudi hibe in pogreške, vendar zakaj ne govorim o njih? Zato, ker sem prepričan, ,in vem iz naših sestankov, občnih zborov itd., kjer se govori o naših težavah, da jih vsi poznate lin da nas vse preveva iskrena želja, da bi kolikor mogoče najhitrejše prišli do popolnosti.
Ko odhajam iz Vaše sredine, ko odlagam čast župnega načelnika, Vam polagam na srce eno: Razmišljajte dosti o svojem delu, iščite vzroke ovir in pogrešk in gotovo je, da boste napredovali in ob prvi desetletnici s ponosom zrli nazaj. Lepa je zavest, ki jo ima čicvek, če vidi, da njegov trud ni bil zaman in je koristil svojemu bližnjemu po svojih močeh.
Lahko rečem, da mi je težko slovo toda, ko v duhu vidim vse te tovariše, s katerimi sem več let deloval, sem prepričan, da delo ne bo zaostalo, ampak se še pospešilo.
2upa, ki se sedaj razdeli v dve župi, bo imela vse boljše pogoje za napredovanje. Delokrog bo manjši in za to lahko tem prisrčnejši in uspešnejši. Zavedajmo se vsi da človeško delo ni niiki. li popolno, in da je treba stremeti vedno navzgor, k višjim ciljem.
Delajte na to, da ne bo nobene občine več, ki bi ne imela svojega gasilnega društva, izpopolnjujte si potrebno orodje, mislite na zidanje gasilnih domov, vsaka župa pa naj skuša nabaviti vsaj eno motorno brizgalno. Tako bo gasilstvo stalo v eni vrsti z drugimi župami, kar po svojem delu in nastopu že sedaj zasluži.
V	slovo od večletnega skupnega dela z Vami prekmurski tovariši sem dolžan izreči Vam kot bivši župni načelnik odkritosrčno zahvalo za vse mnoge lepe dneve, ki srno jih doživeli skupaj nemoteno in v prijateljskem soglasju. 2al mi je, da moram ravno jaz, ki sem med Varni prvi začel z gasilskim delom, biti prvi, ki Vas zapuščam. Toda življenski poklic me sili k temu. 2elim vsem najboljših uspehov zlasti pa, da vztrajate na svoji poti.
Bog dal, da oslanemo zdravi in živi in da bo lahko prišla vesela prilika, da se snidemo cb proslavi desetletnice vsi oni tovariši, ki smo pričeli tod z gasilskim delom za našo gasilske' armado, ki smo ji ustvarili podlago.
Vztrajajte in tako bomo ob desetletnici gotovo videli na čelu gasilnega društva v Beltincih tovariša Peterko, župnega podnačelnika tovariša Smeja, tov. Voreša, Erjavca, tovariše iz Melinc, Tkalca, Glavača, tovariša Lutra, 2eleznika, Gabrca in mnogo drugih, ki jih vseh ne morem imenovati.
Vsem pa želim vso srečo pri delu.
Zdravo!
Slavnostno zborovanje prost. rudn. gasilnega društva TrbovlJe-^Rudnlk.
(Konec.)
Leta 1929. se je ustanovil gasilski naraščaj, ki sestoji iz 18 članov. Namen tega naraščaja je, da se že v zgodnji mladosti vadijo na gasilskem polju ter na ta način postanejo enkrat pravi in dobri gasilci.
Kljub temu, da je zgodovina našega društva zelo pestra in obširna, se bom omejil v naslednjem na najvažnejše. Naše društvo se je udeleževalo, v kolikor so to dopuščale finančne razmere, skoro vseh večjih prireditev in slavnosti tako v domačem kraju, kakor tudi izven naše doline po širnih krajih naše domovine. Pokazalo je s tem, da pojmuje gasilsko disciplino, ob enem pa tudi vzgled ostalim društvom. Udeleževalo se je v vseh patriotskih in ostalih slavnosti, dajalo imicijativo ter v mnogih slučajih pripomoglo do čim lepšega uspeha.
Vseskozi stroga disciplina in skupnost vsega članstva se je zlasti pokazala leta 1929., ko je pri tekmovanju Trb. gas. župe bilo naše društvo na prvem mestu, za kar je prejelo krasno priznalno diplomo. Vedno se je pokoravalo napram župi, vsled česar je bilo predmet vzgleda raznim ostalim društvom tako v tehničnem, kakor tudi v ostalem pogledu. Ob ustanovitvi Trb. gasilske župe leta 1924. se je to vidno pokazalo ter je takratno župno vodstvo izvolilo za tajnika sedaj že rajnega tov. Holešeka.
Disciplino je pokazalo tudi lansko leto ob priliki vseslovanskega kongresa gasilcev, kamor je poslalo skoro celokupno moštvo, med njimi preko 20 telovadcev in 18 naraščajnikov.	,
Poleg vsega tega, da je društvo delovalo vedno točno in po principih gasilskih dolžnosti, je skrbelo tudi za članstvo v teni oziru, da mu je nudilo gotove ugodnosti, ki sicer niso bogve kako velike, so pa le znak, da zna društvo ceniti in spoštovati njih nesebično delo. Tako n. pr. je celokupno članstvo zavarovano pri »Samopomoči« JGZ v Ljubljani, ki nudi to, če umre redni član društva, da dobi vdova po moževi smrti primerno vsoto. Poleg tega obstoji pri društvu fond, ki nudi članom, ki so se poškodovali, bodisi pri društvu, v ali izven službe, za čas trajanja bolezni gotovo vsoto, v slučaju smrti pa še pogrebnino.
Ker se dogajajo bodisi pri požarih ali gasilskih vajah več ali manj težke nesreče, je društvo za tak slučaj zavarovano za vse člane pri .zavarovalnici »Croatia« v Zagrebu.
Vse te prispevke plačuje društvo za vse člane ter je menda edino, kojega člani ne plačujejo nobene članarine.
Iz predstoječe 'razpredelnice sledi, kake važnosti je ta prepotrebna ustanova. Kmalu po ustanovitvi reš. oddelka se je pokazal samo ta nedostatek, da nam v gotovih jlučajih 1 avto ne zadostuje, bodisi, da je včasih v daljšem popravilu ali pa v cbratu izven Trbovelj. Da se je odpomoglo tudi temu nedostatku, je društvo začelo razmišljati še o enem reš. avtu, ki pa naj bi bil kombiniran in primeren tudi za gasilske svrhe.
Kljub temu, da je bilo društvo denarno popolnoma izčrpano, se je lotilo še te akcije. S primemo štednjo na vseh koncih in krajih ter z ilepim uspehom tombole leta 1929. nam je uspelo, da smo si nabaviti tak kombinirani avto tvrdke Ford, ki služi tako za ambulančne svrhe, kot za slučaj požara.
Poleg gasilskih dolžnosti je reševalna služba ena najlepših, ki nam služi za dosego naših ciljev. O tej velevaižni ustanovi bi se lahko mnogo razpravljalo ter spisala obširna poglavja.
Pretečeno jesen se je pri društvu osnoval še k rešilnemu oddelku spadajoči samaritanski tečaj. Izkušnje nas uče, koliko 'smrtnih slučajev bi se lahko preprečilo, ako bi se pri nastalih boleznih in nesrečah pravilno postopalo. Zato je bil namen tega samaritanskega tečaja, da se članstvo pouči, kako ravnati v takih slučajih, da če se bolniku ali ponesrečencu že ne more pomagati, da se mu vsaj ne škoduje. Ta tečaj je bil poleg članov namenjen osobito ženskam in ga je vzorno vodil društveni zdravnik g. dr. H. Baumgarten ter dosegel popolen uspeh. Skupno se je vršilo 20 predavanj v gasilskem domu ter se ga je redno udeleževalo ca. 20 članov in 30 žensk.
Za zabavo in razvedrilo si je društvo osnovalo lasten pevski odsek, obstoječ iz 18 članov, tamburaški cdsek, ob-svoječ iz 11 članov in šramel-sekstet. Na ta način se člani tudi kulturno izobražujejo in napredujejo.
Večina članstva se rekrutira iz delavskih vrst ter se po trudapolnem delu zbirajo v gasilskem domu, kjer se počutijo kakor pod lastno streho, debatirajo o vsem mogočem ter najdejo razvedrila bodisi pni knjigah in časopisih, ki jim jih nudi društvo; obenem pä so na ta način vedno pripravljeni za takojšnjo pomoč.
S tem sem podal v glavnih obrisih delovanje našega društva ter poročam v naslednjem b stanju društvenega inventarja, ki o glavnem sestoji iz: 1 ambulančni avto tipe Renault, 1 kombinirani avto tipe Ford, 1 moštveni avto tipe Daimler, 1 velika motorka 24 ks tvrdke Renault, 1 mala motorka.16 ks tvrdke Union, 1 ročna snemalna brizgalna, 1 mehanična raztezalna lestev, 1 dvokolo, 1 priprava za polnenje zračnic, 1 priprava za polnenje avto-akomulatorjev, 2 cevna vozova.
Razen tega razpolaga društvo še z vsemi onimi predmeti, ki so pri gašenju neobhodno potrebni, kakor tudi pri povodnjih in nesrečah.
Na vsem rudniku se nahaja preko 80 ročnih gasilskih aparatov od navadne do najmodernejše tipe. Velikega ppmena so ti aparati, iker je bilo nebroj požarov že preprečenih, ker so bili v kali zadušeni z imenovanimi ročnimi gasilkami.
Kakor so velike Trbovlje, tako imamo hvala Bogu posebno v zadnjih letih opažati nazadovanje požarov, kar ie deloma pripisovati skrbnemu vsakoletnemu nadzorstvu in pregledovanju vseh rudn. objektov in stanovanjskih poslopij, ki se v-rše s strani društvenih, zato določenih članov.
Točasno razpolaga društvo z lastno opremo, in sicer poseduje vsak član po eno staro in eno novo delovno obleko, paradni kroj, obstoječ iz hlač, bluze, čepice in pelerine.
Tako sem na kratko podal zgodovinsko poročilo o našem 50 letnem delovanju v glavnih obrisih. To poročilo naj nam služi za vzgled, kako moramo postopati, da bomo društvo še bolj povzdignili. Uspehi nam bodo zasigurani, če bomo vztrajali v onem tovarištvu in ljubezni, kot dosedaj.
Jedro vsake ideje je disciplina, pokorščina in vztrajnost. Te so potrebne,' da društvo obstoji, se razvija ter dosega vedno višje in višje cilje. Katar je družila naše prednike samo ena vzvišena misel, tako obljubimo tudi mi danes, da bomo ostali vedno krepki boroi gasilskih idej.
Vse sem na kratko orisal, a veže me še ena dolžnost, da se spomnim onih tovarišev, ki jim usoda ni bila dana, da bi z nami obhajali to lepo izvanredno slavnost. Iztrgala je iz naše srede pridne tovariše ter jih vrgla v prezgodnji grob. Dolga vrsta jih je popisanih, v zadnji vrsti naš Nace Holešek. Kakor se je veselil tega današnjega dne, tako mu ga ni bilo usojeno dočakati. Prepričan sem. da vsi rajni prisostvujejo našemu današnjemu slavju, vsled česar jih ne smemo pozabiti in naša dolžnost je, da se jih spominjamo. V znak tega vstanimo in jim zakličimo v njih večen spomin »Slava jim!«.
Preden zaključim poročilo, nai bi moje besede veljale zahvali vsem, ki ste se odzvali našemu današnjemu slavju.
V	imenu celokupnega članstva se zahvalim mil. gospej ravnateljevi, ki nam je stala vedno ob strani ter kumovala našemu praporu, gasilskemu domu, avtomobilu in motorki. Nikdar ni odrekla svoje naklonjenosti ter se je vedno za naše društvo ne le zanimala, temveč istega tudi tako moralno kot gmotno podpirala.
Najprisrčnejša zahvala naj velja tudi našemu g. predsedniku, brez katerega bi danes naše društvo ne 'bilo na tisti višini, kot se nahaja. Vsiikdar če smo ga prosili, in naj si bo to še taka malenkost ali pa zadeva velikega obsega, smo bili uslišani zbog njegovega visokega priporočila. Prosim pri tej priliki g. predsednika, naj b~ tolmač naše hvaležnosti na najvišjem mestu, it. j. pri gener. ravnateljstvu v Ljubljani ter sporeči, da smo vsikdar pripravljeni braniti imovino slavne družbe.
Ne smem pozabiti našega g. dr. H. Baumgartna, ki se sicer radi svojega poklica v našem društvu ne more javno udeleževati, bil pa je toliko ljubezniv, da je tekom minule zime obdržal obširna predavanja ter tako ustvaril kader dobrih samaritank in samaritancev. V imenu celokupnega članstva se mu s tega mesta prisrčno zahvalim s prošnjo, naj nam ohrani naklonjenost tudi v bodoče.
Najlepša zahvala zastopnikom dnevnega tiska, ki so vedno našli razumevanje za naše potrebe ter po možnosti s tiskano besedo podpirali naš pokret.
Vsem, ki sem jih ravnokar navedel, še enkrat najlepša hvala in prosim v imenu društva, ostanite nam naklonjeni tudi v bodoče.
Iz mojega poročila lahko presodite, da je društvo uspešno delovalo, in sicer za povzdigo društvenega ugleda, kakor tudi za upoštevanje in ugled nas samih ter obenem jugoslovanskega gasilstva sploh. Pokazali ste to, dragi tovariši, s svojim zmernim vedenjem izven društva, za kar se Vam v imenu društva najlepše zahvalim. Drugo lepo izpričevalo ste dosegli tovariši s svojo vzorno disciplino v gasilski službi, kar nam je bilo često dano pokazati, bodisi pri vajah ali sličnih nastopih.
Dalje s ponosom poudarjam, da je malo društev, ki bi gojilo tovarištvo v toliki meri, bodisi napram odbornikom ali drugim tovarišem. Za razdor in razne druge neprilike v našem društvu ni prostora..
Danes, 'ko stojimo na'pragu nove dobe, ko stopamo v drugo polstoletje, si podajmo roke in obljubimo, da ostanemo tudi v bodoče zvesti našim stremljenjem za dobro ime in ugled društva, za njega procvit in napredek.
Kakor razne panoge gospodarstva itd., tako je tudi nas zajel vrtinec hude gospodarske krize. Jasno se vidi to iz tega, da .proslavljamo mi danes naš veliki praznik na tako preprost način. Ne kot druga društva, ki ob takih prilikah rada pokažejo parade itd., temveč radi bi pokazali naše 50 letno delo, naš trud in naš napredek. To je bil naš cilj, iki se pa žal letos ni uresničil. Naj nas to ne straši, kajti prepričan sem, da nam bo to prej ali slej uspelo.
Zato, tovariši:
Ne glejmo ne na desno, ne na levo, vsi smo bratje, in vsi smo eno: ljubezen, bratstvo mi gojimo, vsem srečo, spravo, mir želimo!
»NA POMOČ!
Kličem Vam vsem naše geslo
K besedi se je oglasil g. duh. svetnik Gašparič, ki je ra?tital k zlatemu jubileju, ravno tako je častital tov. Guček, Dolinšek in Jordan.
Končno je povzel besedo še g. predsednik, ki se je zahvalil za pozdrave v svojem imenu, kot v imenu ge. soproge, obljubil še nadaljno naklonjenost društvu ter nato zaključil lepo uspelo intimno slavje.
Dopisi.
Dobindol. Prostovoljno gasilno društvo je imelo 6. t. m. svoj občni zbor. Društvena poročila je vzelo članstvo na znanje in se je izvolil odbor z načelnikom Francem Vidmarjem. Društvo si gradi svoj dom, ki ga bodo blagoslovili na binfcoštno nedeljo. Binkoštni ponedeljek pa se vrši žrebanje efektne loterije, iki bi se bilo moralo vršiti že 25, oktobra
1.	1.. Društva, ki so prejela srečke, prosimo, da nam do žre-bania nakažejo denar za razprodane srečke, oziroma vrnejo srečke.
ZAVOD Z A UMETNO VEZENJE
I. NEŠKUDLA, LJUBLJANA
Pražakova S (vogal Miklošičeve ceste)
Pri preprosti in najbogateiši izdelavi najboljša kakovost in brez' ibna izvedba — Najnižje cene, najugodnejši poboji. — Popravila in prenovitve zastav in trakov se izvršijo strokovnjaško, trpežno in po najnižjih cenah — Izvolite zahtevati ponudbe in vzorce. —
Prostovoljno gasilno društvo v Slovenski Bistrici slavi letos 60 letnico obsoja. Pc letu 1870. je imela propaganda za gasilstvo uspehe. Klicu po organizirani in zato 'bolj učinkovati pomoči bližnjemu so se najprej odzvala mesta in trgi. Pckret seje razširil od tod na deželo, kjer se razpreda omrežje gasilstva vedno gosteje in gosteje.
Slovenska Bistrica, starodavno mesto pod vinorodnim Pohorjem, si je hitro usvojila gasilski program ter je že leta 1872. ustanovila svoje prostovoljno gasilno društvo.
Neposredni poved za ustanovitev društva je dal požar, ki je dne 4. oktobra 1872. uničil več hiš ob potoku Bistrica, ogrožal cerkev in ostalo mesto. Na poziv takratnega notarja Rataja Frana sc si zbrali meščani na ustanovnem občnem zboru dne 24. oktobra 1872. pripravljalni odbor za gasilno društvo, ki je vložil pravila v odobritev oblasti. Pravila so bila potrjena 24. novembra 1872. Od tega dne dalje živi terej naše društvo. Letos je doseglo častitljivo starost 60 let.
V arhivu ima društvo še precej dobro kroniko društvene zgodovine, ki jo je sestavil na podlagi spisov bivši bistriški kronist Watzek ob 40 letnici. Predaleč bi vedlo, ako bi hotel navesti natančne podatke iz zgodovine društvenega življenja, pač pa hočem iz nje posneti dejstvo, da se je društvo ves čas tehniško izpopolnjevalo, si zgradilo gasilski dom ter si nabavilo mnogo gasilnih pripomočkov, da je članstvo ves čas vršilo vestno svojo dolžnost, ne meneč se za sve jo udobnost, celo za svoje življenje ne, kadar je bilo treba pomagati sočloveku, ki mu je strašni element neizprosno segal po premoženju in življenju. Kratko povedano: kronika je najlepša pesem požrtvovalnosti članov našega društva. Zgodovina društva je brez vsakega pretiravanja častna.
Svojega delovanja ni ,omejilo samo na mesto in bližnjo okolico, ves bistriški, deloma mariborski in konjiški ekraj je bil njegovo torišče, dokler ga niso razbremenila tovariška društva v Peklu, v Spodnji in Zg. Polskavi in v Zg. Bistrici.
Novejšega datuma je nabava motorne brizgalne in cevi, kar je društvo obremenilo za 115.000 Din. Društvena uprava, ki jo vodita tov. K. Kukovič kot načelnik in tov. K. Podhraški kot poveljnik, je ta dolg že poravnala večinoma z dohodki lastnih prireditev. Letos hočemo dati proslavi 60 letnice koristen poudarek z nabavo prepotrebnega avtomobila.
V organizacijskem oziru in kar se tiče razumevanja tovarištva, je bilo naše društvo vedno na , mestu.
Vse to je uvidela Zveza JGZ ter sprejela med svoje letošnje izlete tudi Slovensko Bistrico dne 26. junija 1932., ko bomo proslavili naš velepomemben jubilej. Naše društvo zato tudi opravičeno pričakuje, da bodo tovariška društva upoštevala ta dejstva ter po svoji najboljši moči pripomogla, da bo 26. junij svetel dan našega gasilstva, ki bo manifestiralo svojo gasilsko idejo tako mogočno, kakor tega zeleno Pohorje še ni doživelo.
Proštov, gas. društvo v Rečici ob Savinji obhaja letošnje leto 50 letnico svojega obstoja. Odbor je na svoji seji dne 20. januarja t. 1. sklenil prirediti ob tej priliki veliko slavnost, ki se bo vršila dne 19. junija t. 1. V Rečici je najstarejše društvo v Gorenjesavinjski dolini ter razen Žalca najstarejše v vsej Savinjski dolini.
Iz Sodražice. Dne 21. febr. je umrl od srčne kapi zadet Franc Pirc, lesni trgovec iz ŽAmaric, kateri zapušča poleg vdove 10 krepko razvitih sinov. Pogreb pokojnika se je vršil 23. t. m. ob 9. uri. Pokazal je kak sloves in spoštovanje je užival pri domačinih, pri društvih in pri znancih vse ribniške doline. Prihiteli so na zadnjo pot našega Franceta ugledni ribniški tržani, Patočanji, Bločanji in GregorčavcA. Poleg drugih tudi gasilno društvo iz trga Sodražica, Gore in Žimaric, ki mu je bil pokojnik ustanovitelj.
Ob odprtem grobu je izpregovoril zelo genljiv govor gospod O b r s t a r, Adamičev pevski zbor pa je zapel tri žalostinke.
Ker je oil ugleden trgovec in tudi zelo skrben družinski oče, ga bedo domačini zelo pogrešali. Bil je pa tudi večletni občinski svetovalec in odbornik Posojilnice.
Vsem domačim, zlasti pa gospej soprogi in njegovim desetim sinovom naj bo na tem mestu izrečeno naše globoko sožalje.
Veliki Obrež. Prostovoljno gasilno društvo je imelo 10. januarja sve j redni letni občni zbor. Iz poročila društvenih funkcionarjev je razvidno, da je imelo društvo 10 vaj in je sodelovalo pri enem požaru. Dne 5. julija m. 1. se je vršila
Modni atelje
M. Tajnšek, Velenje
Izdelovanje oblek, čepic ln perilo
tukaj skupno s sosednjo hrvatsko gasilsko župo Brdovac župna vaja, pri (kateri je sodelovalo 11 društev. Iz 11 brizgaln sestavljena veriga je črpala vodo 1100 m daleč iz Sotle. Pri vaji je sodelovalo 268 gasilcev, ki so s svojim strumnim delom pokazali, da se zavedajo prostovoljno prevzetih dolžnosti. Društvo si je postavilo v minulem letu novi gasilski dom, ki je stal 176.000 Din.
Prostovoljno gasilno društvo Stražišče pri Kranju. Minuli mesec je imelo gasilno društvo svoj 30. redni občni zbor. Tovariš načelnik se je s toplimi besedami spomnil pokojnih, posebno pa se je spomnil umrlega župnega načelnika tov. Sajovica. Društvo, ki praznuje letos 30 letnico obstoja, si je postavilo lep gasilski dom z balkonem. Nabavilo si je leta 1930. motorno brizgalno ter razno drugo opremo. Lansko leto pa si je nabavilo rešilni avto, ki pa služi tudi za prevoz motorne brizgalne in gasilcev k požaru. Marljivemu gasilnemu in reševalnemu društvu, ki je eno najboljših podeželskih na Gorenjskem, želimo še mnogo uspehov in kličemo pridnemu načelniku in celemu odboru kakor vsem članom: Krepko naprej!
Hajdina pri Ptuju. Tukaj je umrl nagle smrti po za-strupljenju pri delu na posledicah tetanusa nad vse priljubljeni načelnik domačega gasilnega društva in častni član ptujske gasilske župe, tov. Franc Pintarič. Velikanska udeležba pri pogrebu priča očito, kako priljubljen je bil blagopokojni. Društvo bo težko pogrešalo marljivega in vestnega člana načelnika, redbina pa dobrega očeta.
Prostovoljno gasilno društvo Bukovci pri Ptuju je imelo na novega leta dan svoj redni občni zbor. Iz vsega delovanja društva se vidi, da so bili vsi člani na mestu in da se zavedajo svojih dolžnosti. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen načenik tov. Bezjak Jožef. Novo izvoljena sta podnačelnik tov. Kukovec Franc in tajnik tov. Jurančič Josip; v ostalem pa je izvoljeno staro načelstvo. (Društvo bo priredilo v tekočem letu tečaj, ki ga bo vodil tov. Jurančič.
Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu pri Ptuju je imelo dne 6. marca svoj redni občni zbor. Izvoljeno je bilo z malimi izpremembami staro načelstvo z načelnikom Musekom, poveljnikom Klenovškom in podpoveljnikom Bračičem na čelu. Društvo je Amelo vkljub težki gospodarski krizi v minulem letu 7.000 Din dohodkov.
Dobindol. Prostovoljno gasilno društvo je imelo 6. t. m. svoj občni zbor. Društvena poročila je vzelo članstvo na znanje in se je izvolil odbor z načelnikom Francem Vidmarjem. Društvo si gradi svoj dom, ki ga bodo blagoslovili na binkoštno nedeljo. Binkcštni ponedeljek pa se vrši žrebanje efektne loterije, ki bi se bilo moralo vršiti že 25. oktobra A. 1. Društva, ki so prejela srečke, prosimo, da nam do žrebanja nakažejo denar za razprodane srečke, oziroma vrnejo srečke.
Šenčur pri Kranju. Na pustno nedeljo so gasilci gostovali v Društvenem domu z igro Triie vaški svetniki«. Naši požrtvovalni člani so igro sami izbrali, se povsem tudi samostojno učili in naštudirali brez pomoči kakega inteligentnega režiserja. Zato je bilo zanimanje za izvedbo ogromno. Dvorana je bila nabito polna in dobro razpoloženje se je od dejanja do dejanja stopnjevalo. Šanourska mladina je s tem ponovno dokazala, da zna samostojno tudi nekaj pokazati. Prireditev je podpirala naša znana gasilska godba pod spretnim vodstvom kapelnika g. A. Mavriča. Hvale vredno je tudi to, da med mlajšo An starejšo generacijo pri gasilstvu vlada tesen spoj in dober sporazum. To priča letošnji občni zbor, na katerem so se volitve izvršile z zaupnico staremu odboru z načelnikom M. Sušnikom vred. Od skromnih početkov je vztrajno dobro gospodarstvo dalo tukajšnjim gasilcem dokaj lepo premoženje. Naše gasilce imamo radi in smo ponosni na nje ker se pri njih mladina lepo nadalje izcbrazuje in kaže plodove svojih trud-ov v lepi igri in dobri glasbi. Mladim in starim gasilcem le častitamo. Posebno pa veljaj to tudi zaslužnemu preizkušenemu odboru z načelnikom M. Sušnikom, ki vodi vse kulturno življenje Šenčurju v korist dn ponos.
Gasilska župa Novo mesto. V .pretečenem lelu je priredila novomeška Gasilska župa 6 delnih župnih vaj, medtem ko se je 7. delna župna vaja, ki bi se imela vršiti dne 11. XI. 1931. v Šmihelu pri Novem mestu, odložila radi slabega vremena na pomladanski čas letošnjega leta.
Delne župne vaje so se vršile v sledečem vrstnem redu:
1. Dne 11. oktcbra 1931. ob pol 2. uri popoldne v Podturnu pri Toplicah, katere so se udeležila, društva: Toplice z 24 člani, Podurn z 25 člani, Valitavas z 22 člani, Črmoš-njica s 62 člani, Uršna sela z 21 člani in Dobindol, kjer je osnovano društvo šele na novo in nima še potrebnega orodja. Zato se je udeležilo vaje le društveno načelstvo in nekaj članstva, zaradi pridobivanja vpogleda v gasilsko delo. Pri vaji so sodelovale poleg ostalega gasilskega orodja 4 motorne in
1	navadna ročna brizgalna.
2. Dnen 18. oktobra 1931. ob 9. uri dopoldne v Mirni peči, katere se je udeležilo društvo Mirna peč s 34 člani, motorno in ročno brizgalno ter z vsem ostalim razpoložljivim orodjem.
^ Te vaje bi se moralo udeležiti tudi društvo v Globodolu. Prišel pa je edino društveni načelnik in blagajnik, ki sta izjavila, da se c stalo članstvo vaje ni hotelo udeležiti, ne da bi pri tem navedlo svoje vzroke. Sodbo o disciplini članstva tega društva prepuščamo čilateljem, župno vodstvo pa bo, ako se taki nedostatki v bodeče ne odpravijo in se ne bo pričelo že enkrat z rednim delom, predlagalo razpust.
3. Dne 18. oktobra 1931. ob 2. uri popoldne v Trebnjem, ki so es je udeležila društva: Trebnje z 62 člani, Ponikve z 20 člani, Vel. Loka z 27 člani, Dobrniče z 12 člani, med tem ko se je cd društva na Čatežu udeležil vaje le tajnik in blagajnik z opravičbo, da je društveni načelnik obolel in da društvo ni nikjer dobilo na razpolago radi prevelike oddaljenosti potrebne priprege za dovez gasilskega orodja in moštva k vaiji. Pri vaji so sodelovale poleg ostalega gasilskega, orodja 4 motorne in ena ročna brizgalna.
4. Dne 18. oktobra 1931. cb 2. uri popoldne na Mirni, katere so se 'udeležila društva: Mirna z 21 člani, Sevnica s 17 člani, Selo z 28 člani. Poleg ostalega gasilnega orodja so sodelovali 2 motorni in 1 navadna ročna brizgalna.
5. Dne 25. oktobra 1931. ob 10. uri dopoldne na Ratežu, katere so se udeležila društva: Brusnice s 17 člani, Smolenja vas z 26 člani in Gabrje z 22 člani. Pri tei vaji sc> sodelovali poleg ostalega orodja 2 ročni brizgalni. Članstvo društva v Gabrju, ki do danes še nima .potrebnega orodja, je bilo pri-deljeno ostalim dvem brizgalnam in drugemu gasilskemu orodju.
25. oktobra 1931. cb 2. uri popoldne v Šmarjeških Toplicah, pri kateri so sodelovala društva: Šmarjeta s 15 elani, St. Peter z 18 člani in Bela cerkev z 18 člani. Pri tej vaji so sodelovale poleg ostalega gasilskega orodja 3 ročne brizgalne.
Vse vaje so se vršile v obliki zamišljenih požarov, za kar so izdelali načrte, in sicer: za 1. vajo načelnik društva v Toplicah tov. Žvan Janko, za 2. vajo načelnik društva v Mimi peči tov. Zupančič Jernej, za' 3. vajo načelnik društva v Trebnjem tov. Zupančič Jožef, za 4. vajo- načelnik društva na Mimi tov. Bulc Franc, za 5. vajo načelnik društva v Brusnicah tov. Hudoklin Franc, za 6. vajo ni bil pripravljen načrt, ker je bil načelnik društva Šmarjeta, kateremu je bilo poverjeno vodstvo te vaje, po svojih zasebnih poslih več časa odsoten.
Pri 1. vaji je bilo položenih 620 m cevi, vode so podajali skozi 8 ročnikov, kar se je izvršilo v 3 min. po požarnem alarmu. Pri drugi vaji je 'bilo položenih 800 m cevi, vodo so podajali skozi 5 ročnikov, to se je izvršilo v 6—8 min. Pri
3.	vaji je bilo položenih 1200 m cevi, vodo so podajali skozi 8 ročnikov in to se je izvršilo v 2—8 min. Pri 4. vaji je bilo položenih 500 m cevi, vodo so podajali skozi 4 'ročnike, kar se je izvršilo v 14 min. Pri 5. vaji je bilo položenih 550 m cevi, vodo so podajali skozi 3 ročnike, in to se je izvršilo v 6 min. Pri 6. vaji pa je bilo položenih 200 in cevi, vodo so podajali skozi 3 ročnike, ter je bilo izvršeno vse v 6 min.
Vaje v Podturnu, Mirni peči, Trebnjem, Mirni in na Ratežu so izpadle prav dobro, med tem ko je bila vaja v Šmarjeti z ozirom na slabo organizacijo od strani društva v Šm!arjeti zelo slaba.	*1
Načrti za posamezne vaje so bili prav dobre izdelani in so se radi -tega itudi vaje nad vse pričakovanje dobro izvršile, za kar gre vse priznanje tov. voditeljem posameznih vaj, ki so s tem ponovno pokazali svojo tehnično zmožnost. Priznanje pa gre tudi ostalim tov. načelnikom in poveljnikom, ki so tudi pokazali izvežbanost svojega članstva za nastope pri požarih.
Nadzorstvo nad vajami je vršil tov. župni načelnik Jev-šček K. z ostalimi člani župnega upravnega odbora, izvzemši vaje v Podturnu, kateri je prisostvoval tudi zvezni prisednik tov. Ivan Rakoše.
Po vsaki končani vaji so se vršile pod vodstvom župnega podnačelnika tov. Windischerja redovne vaje, pri katerih se je pokazalo, da so nekatera društva tudi v tem oziru zelo napredovala, med tem ko so nekatera tudi slaba, kar je pa želeti, da se do prihodnjih župnih vaj popravi.
Istotako se je vršil po ikcnčanih vajah pouk društvenih trobentačev pod vodstvom tov. Košička Antona in se je ugotovilo z malimi izjemami, da obvladajo društveni trobentači prav slabo posamezna znamenja, kar često povzroča pri požarih velike zmešnjave. Priporoča se, da tov. načelniki posvete svojim trobentačem vso pozornost, da bodo vsa požarna znamenja brezhibno obvladali, ker le na ta način bo omogočeno uspešno delo pri požarih.
Sočasno med vršečimi se vajami pa se je izvršil pregled društvenega poslovanja v administrativnem oziru.
V	splošnem se je ugotovilo, da nekatera društva tudi te posle vrše toč50 po navodilih JGZ, so pa tudi taka društva, ki se za to poslovanje popolnoma nič, ali pa prav malo zanimajo.
Ugotovilo se je med drugim, da nekatera društva kljub ponovno izdanim navodilom v okrožnicah še do danes nimajo predpisanih poslovnih 'knjig, za kar se jih ponovno na tem mestu poziva., da si jih takoj nabavijo. Dalje, da vodijo nekatera društva blagajniške knjige skrajno malomarno, nimajo za izdane zneske prilog, po knjigah radirajo itd., kar povzroča često prepire v društvu, se očitajo sleparije in vse mogoče nepravilnosti, kar bi pa pri točnem poslovanju lahko vse odpadlo.
Končno je še omeniti, da naj ne smatraj c prizadeta društva, da je to kakršnakoli sekatura od strani župe, pač pa, da so to zahteve JGZ., katere mora župno vodstvo vpoštevaiti, prav tako pa so dolžna društva napram župi, da vrše delo po izdanih navodilih, ker brez reda ni napredka in še manj pa uspešnega dela.
A. F.
Samodeluloči javilci požarov
odkrijejo vsak poiar v nastanku In oznatijo takoj kraj potara
JUGCJI0 VENSKO HEHENf D. D.
===== ODDELEK ZA ŠIBKI TOK ===
LJUBLJANA, DUNAJSKA CtSTA STEV. Ib
Književni pregled.
Pavle Flere: Pravljice. — Ljubljana 1931. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 169. — Cena v polplatno vezani knjigi 36 Din, v celo platno 45 Din. — Snov za pravljice, 'ki jih je s spretno in srečno roko v tej knjigi zbral Pavle Flere, je vzeta največ iz narodnega blaga, .ki so ga pri bčevali v »Slovenskem Glasniku« in »Slovanu« Matija Valjavec in drugi. — Pravljice so po vsebini razvrščene v šest razpredel-kov, ki govore O' vilah in drugih čudežnih bitjih, o svetih na zemlji, o zakletih in izpremen jenih, o lažeh in drugih premetenostih, o vragu in vragolijah in .končno o živalih. — Pisano, bujno življenje se razvija pred nami, nanizano v bogato kito narodove fantazije, da ne moreš odložiti knjige, dokler je ne prečitaš do konca. Zanimiva, privlačna zbirka ljudske pcezije, duhovitosti, šale in dovtipa budi v enaki meri pozornost in nudi užitek vsakemu — ne samo mladini — kdor si zaželi razvedrila. Knjigo je okrasil s slikami Maksim Gaspari, ki je tudi to pot odlično pogodil duha narodne poezije in narodnega sloga, ki sta tako obilo izražena v njej. Vse v vsem: knjiga, ki je vredna čitanja, zato jo priporočamo v nabavo vsem javnim. uradnim in zasebnim knjižnicam. Priporočata pa jo najbolj vsebina in oprema.
Petelinčkova ženitev. — Šaljivi mladinski zbor, po A. Hajdrihovem moškem zboru in narednem napevu dvoglasno, oziroma troglasno s spremljevamjem klavirja ali harmonija priredil Anton Kosi. — Učiteljska tiskarna je izdala in založila to glasbeno delce, iki bo jako dobrodošlo šolam in prosvetnim društvom za javne nastope. Lahek, veselošaljiv in priikupljav napev se giblje v primerni legi za mlada grla, spremljevanje klavirja ali harmonija je pisano v lahkem slogu, da ga zmore tudi manj izvežban igralec. — To glasbeno delo, k,i je tudi po obliki in tehniški izvedbi odlično uspelo, toplo priporočamo šolam in društvrm v nabavo. Cena Din 8-—. Naročila v Učiteljski knjigarni.
Podpirajte tvrdke. Ki inserirafo v „Gasilcu44!
Gasilci!
Dobro, modro sukno dobite že od Din 50’— naprej. Prav poceni kupite močno blago za letne obleke, kape, znake in drugo. Kroje Vam izdela po meri tovarna oblek
Stermecki, Celje, št. 17
Gasilska društva imajo ugodnosti: plačevanje na mesečne obroke
Zahtevajte ponudbe z vzorci in cenikom!
/ f”		
1		
I ot		
		
1 <		
1 n		
1 Tvornica		
J PARTU FROLIH		
I ČES. BUDEJOlfICE		
		
11		
Gasilski zavodi d.d.
2 e c H y pr i Prosteiovu na Moravskem
Uilanovi|«no lata 1820.
podružnica Maribor
Tomšičeva ul. št. 6
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le-
Lahka, dvokolna motorna brizgaln ica z 16/18 HP motorjem, dobav« vode 8001 v min., pritisk do 16 atm.
stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telovadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
A. KflSSIG
LJUBLJANA ŽIDOVSKA U LICA
Ustanovljeno leta 1830.
Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin. Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovej&ih predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, piščalke, na-ramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za piščalke, trobke in rogove, lipove liste itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane In trpežne. — Podjetje Je na novo moderno urejeno In povečano. — Cenik brezplačno!
t
avto - pnevmatike
se uporablja na svetu več nego katerekoli druge znamke. — Edina kvalitetna ameriška znamka na trgu. — Nenadkriljiva v elastičnosti . . .
odpornosti . . . in trpežnosti . . .
©
Fiksne netto cene!
Vse dimenzije na zalogi:
I. LOVŠE
LJUBLJANA
Tavčarjeva 7
Telefon 27-28 Brzojavke: L O V E K O
ZAHTEVAJTE CENIKE!
Jubileje, blagoslovitev zastav, gasilskega orodja in doma, in v sličnih primerih se proslava najlepše konča, ako je na programu zvečer iluminacija t. j. umetna razsvetljava. Za to potrebne rakete, rasnobarvne napise v ognju, grbe, letnice, razne slike in portrete, bombe s tisoči raznovrstnih zvezd, ter razne druge novosti v tej stroki izdeluje
PRVA JUGOSLOVANSKA TVORNICA
»PYROTA«
JANKO BOVHA / CELJE
USTANOVLJENA LETA 1922.
Dalje izdeluje tudi baklje za bakljade, aranžira umetno razsvetljavo in umetne požara z umetnim dimom, razne sigalne in alarmne naprave za slučaj požara. Pohvalna pisma za izvršene ognjemete v \seh delih naše države, kakor tudi od zveze in kongresa. Zahtevajte lepo ilustrirane cenike in prospekte. Naročite samo domače blago in to pravočasno.
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanj»,
3. nezgodna in jamstvena zavarova-nja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
(3. zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela^, od „GruŠke vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni'oddelek) in »Fr«inko-Hongroise“ ves njih kup* či.iski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja iz lačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornar co nadomeščajo police Bplošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 3751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
MESTNA
HftANIlIHCA LJUBLJANSKA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 3
je največja regulativ, hranilnica v Jugoslavija
Ima vlog nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno pomočjo.
Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon štev. 2016 in 2616.
Poštni čekovni račun štev. 10/533. Uradne ure 7.a stranke so od 81 do Vsi.
SPECIALNI KOMPLETNI AVTOMOBILI IN ŠASIJE SVETOVNO-ZNANIH ZNAMK AVSTRO FIAT in INTERNATIONAL ZA VSE GASILSKE SVRHE, motorne brizgalne, gasilske lestve, rešilni in škropilni avtomobili itd.
J
i
INTERNATIONAL
Generalno zastopstvo
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA |
Tavčarjeva ulica 11
Telefon Interurb. 2461
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROS1EJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znahstvene knjipe; llu-ftrlrane kn|lge v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, Časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpošteva te edino-le
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
MASARYKOVA CESTA
LJUBLJANA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
\
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo:
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MAR BOR. VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CE-.TA 33
IP*
Gasilci.
pozor!
Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Selenburgove ulice
na Kongresni trg Stev. 8
ter se cenjenim društvom še nadalje priporočam za naklonjenost. — Zaradi preselitve gasilnim društvom znaten popust.
Filip Bizjak,
krznar In izdalovatalj Sapic.
»SAVA«
obča zavarovalna d. d. v Zagrebu,
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d.d. in Zemaljska banka d. d. v Beo radu ter Zemaljska bmka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 160 milijonov dinarjev.
GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Račun poStne hranilnice št. 13.200
Telefon 24-34
Matias Supan in sin
Lastnik Andrej Supan
Central« i Kropa Filiala: Ljubljana, Gosposvetska cesta 16
Zahtevajte naš specialni cenik za gasilske zastave! Na ieljo pošljemo specialen načrt ali pa zastave, ki so v delu, na ogled! — Organizacija našega podjetja nam dovoljuje brezkonkurenčne cene!
Izdelovanje gasilskih motornih brizgaln, strokovno popravljanje vseh drugih inozemskih, zaloga najboljših tlačnih cevi in tovarniško vezivanje njih.
Na željo se vezivanje vrši tudi v lastnih gasilnih domih.
ECCLESIA
JSSIP IA F K E R. UOZlI I 0. Z.
umumi. nimm ulica s
Izdeluje društvene zastave, posebno g a s i 1 s k'e, v vsaki izdelavi od najpreprostejše do najbogatejše. — Zastave se izdelujejo po lastnih ali predloženih načrtih. V naših delavnicah so zaposlene samo prvovrstne delovne moči, zato lahko prevzamemo vsako jamstvo za naše izdelke. — Edino tovrstno podjetje v državi z lastnimi po modernih principih opremljenimi delavnicami. —
Konrad Rosenbauer, Linz ob D»
K. Rosenbauer in drug, Celje
tovarne motornih brizgalnic in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVK Ei FK. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Dvocilindrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Prenosna šti ricilindrska motorna brizgalnica, model 1929/30. 24 HP.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štiri-kolne in avto-prildopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtoinobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaž-nje in pometanje cest.
Več kot 2000 Rosenbaue jevih brizgalnic po vsem svetu.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
FRANC KOŠIR, CELJE
glavno saslopstwo in zaloga za Dravsko banovino.
Motorne brizgalnice
avtomobilske, dvokolesne, prenosne, s prvovrstnim delovanjem, po najnižjih cenah
avtomobilske ... od Din 80.000’— dvokolesne . ... „	„	30.000'—
dobavlja franko Jugoslavija
HRČEK &NEUGEBAUER
SPECIALNA TVORNICA BRIZGALNIC BRNO, ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA Reprezentanca za Jugoslavijo:
KR. JAKOVLEČ
ZAGREB, BEOGRADSKA ULICA 10
Več komadov rabljenih ročnih brizgalnic, prevzetih na protiračun, se lahko dobi s 3 letnim jamstvom. Cena 6.000 do 8.000 Din franko Jugoslavija. Prikladno za manjša vaška gasilska društva.
IIIIIIIIIIIIIIIB
Zahtevajte brezplačne ponudbe.
/
12
»GAS I L E C«
SSB '	'.............-	AU	J>
Zahtevajte cenik	in ponudbe!	
		■ ;vr=. ■ ■■■■■"■ ■■■ ■■■■■■ 	 	 			
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana*. Odgivorni urednik Jože Tnrk. - Tisna Učiteljska tiskarna v Ljubljani (prtdst&vn'k Franci Sirukelj).
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, P- P.
TELEF°li	V	LJUBLJANI	ŠbVR'atSK'
izdelujejo po svojih lastnih modelih najmodernejše in najbolj priročne
z velikim gasilnim učinkom,pri največjih pritiskih
z največio zanesljivostjo pri najtežjih okoliščinah
motorne brizgalne
z delazmožnostjo od 600 do 1400 litrov na min.
z brezhibnim delovanjem pri dolgotrajnem obratovanju
Naše motorke, ki so delale v neštetih primerih vzporedno z inozemskimi, so vedno najbolje delovale — prav posebno
so se odlikovale