Minister Podobnik ob Sotli
Srečanje s predstavniki Obsotelja in Kozjanskega
- St. 39-31. maj 2005
V Podčetrtku je bil v petek sestanek ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika ter direktorja državne direkcije za ceste Vi-lijema Žavrlana s predstavniki osmih občin Obsotelja in Kozjanskega, Term Oli-mia in Kozjanskega parka.
Med številnimi temami, ki zanimajo ljudi s tega območja, je tudi ponovna ojezeri-tev Sotelskega jezera. Minister je povedal, da bo letos pripravljena analiza onesnaženosti vode, ki vsa leta predstavlja glavno oviro, pri čemer bo sam imenoval tudi delovno skupino, ki mu bo poročala, kako poteka uresničevanje projekta, za katerega obstaja velik gospodarski interes tudi na hrvaški strani.
Predstavniki občin in Term Olimia so ministra, direktorja
direkcije in njune sodelavce med drugim opozorili na potrebo po boljših cestnih povezavah tega območja z večjimi centri in avtocesto, kar predstavlja temeljni razvojni pogoj. Direktor Žavrlan je omenil, da je cesta med Celjem in Dobovcem že tako obremenjena, da bi bila ponekod potrebna celo več kot dvopasovnica.
Žavrlan je podrobno predstavil tudi posamezne potrebe na državnih cestah v vseh občinah na območju šmarske in šentjurske upravne enote ter možnosti uresničitve. Tako je dejal, da je v državnem proračunu trenutno največ projektov med vsemi občinami v državi iz šentjurske občine, saj bo letos končan pločnik v Dolah, z gradnjo pločnika pa bodo začeli letos v Črnolici. V tej občini
Na sestanku v Podčetrtku so posebno pozornost namenili zapletom med zaposlenimi v Kozjanskem parku. Minister Podobnik je povedal, da bo v prihodnjih dneh objavljen razpis za novega direktorja.
bodo jeseni na križišču Sele začeli graditi krožišče, izdelana bo tudi projektna dokumentacija za cesto Dramlje-Žička kartuzija, delati bodo začeli tudi na dveh makadamskih odsekih ceste Pla-nina-Sevnica ter na nekaterih mostovih po šentjurski občini. Glede šentjurskega nadvoza nad železniško progo je omenil, da lokacija ni primerna, zato bo treba najprej izbrati traso, ki bo vzhodneje kot zdaj.
Ob odprtju servisa zbrana družina Škorjanec. Očetu Lojzu, ki je obrtnik že 23 let, ob ekipi 25 zaposlenih pomagajo soproga Majda, hči Teia in sin Sandi.
Avto Škorjanec v Gajih
V industrijski coni v Celju, v Gajih 42a, je podjetnik Lojze Škorjanec v petek opoldne stranke, kupce in poslovne partnerje povabil na odprtje avtoservisa. popoldne istega dne in v soboto zjutraj pa še na testno vožnjo z novimi avtomobili. Znano je, da se pri Avto Škorjanec že vrsto let ukvarjajo s prodajo novih in rabljenih vozil
znamk Kia, Daihatsu, Chrysler in Jeep. Prav tako želijo, da bi bila vozila redno, kakovostno in pravilno vzdrževana, za kar poskrbijo v pooblaščenih servisnih delavnicah v Gajih. Njihovi strokovno usposobljeni mojstri se zato tudi nenehno dodatno izobražujejo. Kos so tudi še tako nenavadnim težavam, saj s sodobno opremo in z nadomestnimi deli poskrbijo za to, da je pri Avto
Minister za okolje in prostor Janez občin Obsotelja
V občini Šmarje pri Jelšah bo letos izdelan idejni projekt velikega križišča v Me-stinju (razmišljajo o krožiš-ču) ter končana sanacija plazu na Halarjevem klancu. Obvoznica v Šmarju, za katero
Podobnik na obisku v Podčetrtku, kjer se je sestal s predstavniki osmih in Kozjanskega, Term Olimia ter Kozjanskega parka.
prav tako pripravljajo projekt, pa žal nima najvišje prioritete.
V občini Bistrica ob Sotli bo država letos uredila cestni odsek skozi občinsko središče, v Rogaški Slatini bo-
do veliko denarja namenili za kolesarske steze, v občini Rogatec pa bodo med drugim pripravili projektno doku: mentacijo za različna dela v Dobovcu.
BRANE JERANKO
Jara kača nestrpnosti
V četrtek, 2. junija, ob 19. uri bodo v Slovenskih Konjicah v dvorani Konjičanka odprli razstavo Jara kača nestrpnosti. Razstava je del projekta Oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki je nastal kot odziv na naraščajoči obseg in oblike nestrpnosti do različnosti in manjšinskih skupin, ki živijo vedno težje in slabše.
Razstavo bosta odprla va- za človekove pravice in ena-ruh človekovih pravic Mat- ke možnosti mag. Majda Po-jaž Hanžek in predsednica trata v družbi predstavnikov Komisije DZ za peticije ter Občine Slovenske Konjice in
Škorjanec kupljeno ali servisirano vozilo v brezhibnem stanju. V primeru, da je vozilo dlje časa na servisu, zagotovijo strankam nadomestno vozilo. Avto Škorjanec je družinsko podjetje s posluhom do strank in kupcev, ki ga najdemo na dveh lokacijah v Celju in tudi v Šentjurju in Velenju.
Pri Avto Škorjanec servisirajo tudi avtomobile drugih znamk in kar se v času, naravnanemu v ekologijo, še zdi pomembno omeniti, je pred dvema letoma pridobljena koncesija za zbiranje izrabljenih vozil za reciklažo. Prenovljen in razširjen servis za vse štiri znamke avtomobilov v Gajih 42a v Celju lahko pokličete na tel.: (03) 426-08-85
Slovenija sodi v razvito Evropo
Socialni demokrati (SD) so v Celju s prireditvijo Dan stranke 2005 obeležili 12-letnico ustanovitve stranke, ki je bila kot Združena lista socialnih demokratov ustanovljena 29. maja 1993. To ime je stranka zamenjala na letošnjem kongresu, ko se je preimenovala v SD.
Predsednik SD Borut Pahor je na prireditvi v petek povedal, da želi stranka sodelovati pri umestitvi Slovenije med razvite evropske države. Zato bodo v SD sedanjo vlado podprli, če bo delala skladno z njihovimi programskimi cilji. Opozoril pa je tudi, da čas, ki je pred nami, prinaša strukturne spremembe. »To ne velja le za socialno in politično področje, temveč tudi za strankarsko politiko,« je poudaril in dodal, da bo po njegovem tako na levi kot tudi desni strani prišlo do novih premikov.	IS, foto: SHERPA
v sodelovanju z organizatorjem Janezom Javornikom.
»Razstava zajema obdobje od osamosvojitve do danes in pokaže, kako so se gostila dejanja nestrpnosti in kakšen učinek so imela na skupine, proti katerim so bila uperjena. Homoseksualci, Afričani in ljudje iz nekdanjih jugoslovanskih republik so bili tarče napadov in izgonov vsa leta od osamosvojitve naprej, po letu 2000 pa so se jim pridružile še druge skupine ljudi, predvsem Romi, samske ženske in samske matere z otroki, muslimani in številni drugi. Razstava s časovnim trakom prikaže kronologijo dogajanja od osamosvojitve dalje. Poleg kronologije je na razstavi mogoče videti različna vsebinska področja, skozi katera se izraža nestrpnost. Ta so sovražni govor, fizični napadi, institucionalno nasilje, izgoni, referendumi in primitivizmi. Vsakemu sklopu je priložen prazen papir, kamor lahko obiskovalke in obiskovalci zapišejo svoje misli,« so o razstavi zapisali organizatorji.
Razstava Jara kača nestrpnosti bo na ogled do 16. junija.
MBP
IZJAVA TEDNA
»Želim, da bi nO. Ljubnem ob Savinji zraslo še veliko Podkrižni-kov, Zagožnov, Merma-1 lov in Rakunov. Mimtr grede, županja (Anka Rakun op.p.) imate pa lepši priimek kot jaz.«
Minister za šolstvo in šport Milan Zver na proslavi ob 200-letnici šolstva na Ljubnem.
DOGODKI
Ne za regijsko študijsko središče?
Strokovne službe Mestne občine Celje in župan Bojan Šrot predlagajo celjskim mestnim svetnikom, naj ob četrtkovi obravnavi letnih poročil Regijskega študijskega središča (RŠS) in delovnega načrta za letos gradivo zavrnejo. S tem se spor, ki ga je sprožil župan Šrot s svojim predlogom občinam ustanoviteljicam, da razrešijo direktorico RŠS Adrijano Zupane, očitno nadaljuje in celo zaostruje-
Tako Celjani kot Velenjča-ni ugotavljajo, da RŠS ne opravlja funkcij, zaradi katerih je bilo v prvi vrsti ustanovljeno.
V letih obstoja RŠS je namreč v regiji nastalo 10 novih višje-in visokošolskih ter en univerzitetni program. Pri nobenem RŠS ni sodelovalo. Celjani zlasti zamerijo nesodelovanje pri projektu ustanovitve Fakultete za logistiko. RŠS samo vodi aktivnosti za ustanovitev treh samostojnih visokošolskih zavodov (visoke gospodarske, inženirske šole in fakultete za glasbo). Pri tem naj ne bi upoštevali, da nosilci terciarnega izobraževanja že zdaj izvajajo 8 višje- in 2 visokošolska programa s teh področij in da gre torej za podvajanje programov, ki imajo le malo možnosti za podporo in soglasja
na Svetu RS za visoko šolstvo. Tem bolj zato, ker minister že zdaj opozarja na pretiran pritisk na vpis v ekonomske programe. Tako naj bi šlo za izobraževanje bodočih brezposelnih. RŠS pri vodenju teh aktivnosti prav tako ni zagotovilo prostorskih in gmotnih pogojev za njihovo delo, kar bi glede na to, da je javni zavod, moralo, če bi želelo doseči potrditev v skladu z Zakonom o visokem šolstvu.
Ker RŠS ni opravljajo svoje povezovalne in usklajeval-ne vloge pri razvoju terciarnega izobraževanja med nosilci teh oblik izobraževanja, so nosilci teh programov fe-
bruarja sami ustanovili Odbor za višje in visoko šolstvo v Savinjski regiji, v kar so jih prisilile potrebe in nedejavnost RŠS na tem področju. Prav tako so opozorili, da se je masa za plače v RŠS po zaključnem računu za lani v primerjavi z letom 2003 ob enakem številu zaposlenih povišala kar za 26 odstotkov. Predvsem pa naj bi ne držale trditve, da novih programov iz RŠS ni zaradi centralizi-ranosti, zahtevnosti in dolgotrajnosti postopkov na nacionalni ravni. V tem času je namreč drugim ustanovam uspelo ustanoviti kar 10 novih študijskih programov.
Če k vsemu naštetemu prištejemo še nezadovoljstvo Celjanov zaradi popolnoma negativnega odnosa RŠS do Regionalne razvojne agencije, je očitno čaša polna. Ali bodo mestni svetniki prisluhnili argumentom strokovnih služb in župana in ali bo Adrijana Zupane sploh imela možnost zagovarjati drugačen sklep, pa bomo videli v četrtek. Na to, ali zavrnitev načrta dela in poročila za lani pomeni tudi postopen umik Celja (in drugih ustanoviteljev) iz RŠS pa bo treba še počakati. Vse kaže, da je možnosti za kakršen koli kompromis vse manj.
BRANKO STAMEJČIČ
Grbi na Teharjah
Celjska KS Teharje je ob svojem prazniku v soboto za vse krajane in goste organizirala osrednjo slovesnost.
Udeležence je pozdravil predsednik sveta KS Teharje, Franc Kač, podelili pa so priznanja in grbe. Tako so se spomnili na tiste, ki skrbijo za urejeno okolje, na konjenike, ki ohranjajo tradicijo štefanovanja, na člane Športnega društva in igralce Ljubiteljskega gledališča Teharje. Zlata grba sta prejela Milan Palir za delo v komunali, aktivnosti v svetu KS Teharje in za uspešno podjetništvo ter Radovan Božič, dolgoletni tajnik KS Teharje.
V počastitev praznika pripravljajo i junija v prostorih Izobraževalnega centra Štore tudi razstavo z naslovom 25 let po zadnjem pisku Štefke, ki bo na ogled do 10. septembra.	PM
Upanje umre zadnje
Rogaška Slatina je čedalje bolj zaskrbljeno mesto. Steklarna, nekoč paradni konj slovenske industrije in kakovosti, je zdaj le še senca svojega uspeha. Tako smo pri delavcih v tovarni preverili, kako gledajo na nastalo situacijo.
Izjave niti niso bile nepričakovane. Nekateri sicer menijema je kriza v podjetju nastala zaradi spleta nesrečnih okoliščin, iz katerih se da izvleči, če bodo podjetju pomagali od zunaj. Večina pa je prepričana, da so ta današnje razmere krivi ne le eden, temveč serija slabih direktorjev oziroma kar vsega vodstva. Nemalo jih gre še korak dlje in meni, da je nekdo od znotraj firmo nalašč tako oslabil, da bi jo lažje prodali tujcem. Ozračje je napeto. Ogroženih je več kot tisoč delovnih mest. Zaprtje tovarne bi tudi vsej občini zadalo hud udarec. In tega se ljudje še predobro zavedajo. Tako je večina vprašanih zamahnila z roko, rekoč: »Ah, saj se nič ne da storiti. Konec je.« Nekaj delavcev pa je vendarle odgovorilo na naša vprašanja.
ri vodilni. Če se ne bo nekaj prav hitro rešilo, se obeta popoln propad Rogaške. Bojim se, da si bom moral že zdaj začeti iskati novo zaposlitev, da bom pripravljen, ko se bo vse skupaj zaprlo.«
nju, ki seveda ne šteje, bi dokončni propad podjetja prinesel kraju pravo katastrofo. Dobro, možno je, da bi se kaj popravilo, če bi vse te banke pomagale ter bi nabavili nove peči. Nisem vodilni, tako da nisem prepričan o tem, a kolikor slišimo, naj bi imelo vodstvo v sredo sestanek z bankami, tako da bomo takrat vedeli, kako in kaj.«
Kar bo, pa bo, mar ne? Odgovornih za to je po mojem cel kup, tudi takšnih, ki že niso več pri nas. Tisti, denimo, ki so toliko za firmo nepotrebnih stvari kupovali naokrog, da bi pomagali kolegom. V končni fazi pa je odgovorna država, ker to dopušča. Država in občina se sicer ogradita od tega, češ to je vaš problem, ne naš, a če nekdo takšno reč dopušča, je to. po mojem kriminal. Vendar pa je zakon na njihovi strani.«
Boris Cerovski, Hrvaška:
»Seveda imam upanje! Dokler se dela, je vedno upanje. Če bi se obnovile peči, bi se moralo vse skupaj spet postaviti na noge, saj je to edina firma tu, ki proizvaja takšne reči. Poleg tega smo znani po vsem svetu in ne verjamem, da bo vse skupaj kar tako propadlo. Tudi vodstvu zaenkrat še zaupam.«
Zdravko Podhraški, Rogaška Slatina: »Od zunaj govorijo, da je elektromateriál za peči naročen in plačan, notranje informacije pa ni. Banke pa ... enkrat ene rečejo ja, druge ne, drugič spet obratno, tako da nikoli ne vemo, pri čem smo. Ne povejo nam nič, to je dejstvo. Seveda se tudi vsi bojimo za službe, a pravzaprav je nimaš iskati kje drugje. Čakaš, kaj se bo zgodilo, potem pa...
Andrej Gobec, Rogaška Slatina: »Upajmo, da se bo vse skupaj popravilo. No, mislim, da se bo, če nam bodo banke pomagale pri financiranju. Vendarle pa je prihodnost negotova. Propad firme bi bil šok za vso občino.«
POLONA MASTNAK GREGOR STAMEJČIČ
Franc Bele, Rogaška Slatina: »Nobene prihodnosti ne vidim. Težko je, sploh s službami. Jaz sem le delavec in ne morem soditi o tem, kdo je kriv za vse to. Vsekakor Pa za to nismo krivi mi, delavci, ampak najbrž nekate-
Božo Cvek, Rogaška Slatina: »Težko je reči, kaj bo čas prinesel, a situacija ni idealna. Kolikor slišimo, posebej v medijih, je vse skupaj kritično. Po mojem mne-
So se banke že odločile?
Predsednik uprave Steklarne Rogaška Bojan Bevc pričakuje, da bodo Nova Ljubljanska banka. Nova Kreditna banka Maribor in Banka Celje jutri končno sporočile, kako so se odločile glede finančne pomoči steklarni. Kot je znano, naj bi Mariborčani že rekli »da«, upravi ostalih dveh bank pa naj bi o novih posojilih steklarjem odločali včeraj oziroma danes. Steklarna potrebuje za celovito sanacijo 4 do 5 milijonov evrov, od tega bi 1,7 milijona evrov stala prenova talilnih peči (prvo od peči, če bo sploh vzdržala toliko časa, bodo ustavili 15. julija), preostanek denarja pa bi porabili za odpravnine in za pokrivanje tekočih obveznosti.
V Storah praznujejo
V Štorah bodo danes, 31. maja, praznovali občinski praznik. Prireditev bo v znamenju podelitve petih občinskih priznanj, ki so letos namenjena predvsem gasilskim društvom.
Tako bosta srebrna občinska grba prejeli gasilski društvi v Štdrah in Prožinski vasi," bronasti občinski grb pa gasilsko društvo s Svetine, ki je v tej občini najmlajše. Med prejemniki srebrnih občinskih grbov sta prav tako Vinogradniško društvo Polič Štore ter športni delavec Matjaž Štan-cer, ki je lani med drugim vrnil ekipo Kovinarja Štore v tretjo nogometno ligo.
Priznanja bo podelil župan Franc Jazbec, ld bo za desetletnico ustanovitve Občine
Štore opozoril na njen utrip v času delovanja. Prireditev bo v dvorani štorske osnovne šole, kjer bosta v programu sodelovala Extra band Glasbene šole Celje in ansambel Prežin. Začetek bo ob 19. uri.
V	počastitev praznika so v Štorah v zadnjih dneh poskr-béli tudi za težko pričakovano asfaltno prevleko na tristo metrov dolgem odseku pri železarni. Tam so obenem uredili križišče med naseljem Lipa in spodnjimi Štorami. Slavnostnega odprtja ne bo.
V	okviru praznovanja občinskega praznika bo v soboto, 4. junija, sledilo še veliko srečanje pevskih zborov Od Drave do Save, ki ga pripravlja pevski zbor Bojansko.
BRANE JERANKO
Prikrito in očem zakrito
V Muzeju novejše zgodovine bodo danes ob 18. uri odprli razstavo o prikritih grobiščih 60 let po koncu druge svetovne vojne z naslovom Prikrito in očem zakrito. Avtor razstave je dr. Mitja Ferenc, docent za sodobno zgodovino na Filozoski fakulteti v Ljubljani. Povedal je, da gre za rezultat dveletnega dela, s katerim so na celotnem območju Slovenije locirali 410 povojnih grobišč. Razstavo bo otvorila Spo-menka Hribar, v kulturnem programu pa bo sodeloval Komorni moški zbor Celje. Ogledati si jo bo mogoče do 1. septembra.	ST

VPIS V ŠOLSKO LETO 05/06:
6., 7. in 8. junij od 17. - 18.ure na Gimnaziji Center (stranski vhod pri semaforju in na spletni strani: harlekin-ples.si
OBVESTILO PRAVNIM OSEBAM S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
da je Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov s področja mladinske dejavnosti v Mestni občini Celje v letu 2005 objavljen v Uradnem listu RS št. 52,
ob-14768/05, ki je izšel v petek, 27. 5. 2005, in na spletni strani Mestne občine Celje: www.celje.si.
Za bivše toprovce le drobiž
Letos naj bi se po trinajstih letih končal stečaj Topra - Večina denarja iz stečajne mase šla Banki Celje, za delavce niti 20 milijonov
Stečaj celjskega Topra se vleče že od leta 1992. Če smo natančni, bo 24. julija preteklo natanko trinajst let. V tem času so se zvrstili trije stečajni upravitelji, zadnjega, Tomaža Kosa, je sodišče imenovalo 20. aprila lani. Do leta 1996 je bilo pet narokov, opravljeno je bilo tudi delno poplačilo ločitvene upnice. Delavci, ki jim je bilo ob stečaju obljubljeno, da bodo pri poravnavi terjatev prvi na vrsti, čakajo na izpolnitev te obljube že dvanajst let. Tomaž Kos pravi, da bo zadevo letos zagotovo končal, saj naj bi junija opravili zadnjo delitev stečajne mase.
V Topru je začelo škripati sredi osemdesetih let. V tovarni se je izmenjalo kar nekaj sanatorjev, vsak pa je za sabo pustil še večje razsulo in ponavadi za polovico manj delavcev. Zastareli stroji, prevelika režija, slabo plačana dodelavna dela za tujce in visoke obresti za najeta posojila so tovarno leta 1992 pahnili v stečaj. To je bil eden prvih tako imenovanih programiranih stečajev pri nas. Proizvodnjo je" nadaljevalo podjetje Toper 2000, ki pa je kmalu zabredlo v dolgove. Enako klavrna usoda je doletela tudi Toper Mode, tretji in tudi zadnji poskus za oživitev tovarne in njene blagovne znamke, ki je bila nekoč pojem kakovosti med n^imi in tujimi proizvajalci športne konfekcije. Mimogrede, zadnji lastnik blagovne znamke Toper je eden od bivših direktorjev tovarne, ki pa s šivanjem oblačil s tem imenom prav tako ni imel sreče. Tudi njegovo podjetje je namreč šlo v stečaj. Blagovna znamka Toper je zdaj že nekaj časa naprodaj, vendar je nihče noče kupiti.
Delavci bodo razočarani
Tomaž Kos pravi, da je lani, ko je prevzel vodenje stečaja, kar tri mesece študiral spis, tako je zapleten. »Dokumentacija, ki sem jo dobil, še zlasti računovodska, je bila nepopolna ali je sploh ni bilo, saj je bil del arhiva uničen v poplavi, pa tudi bivši računovodja Cveto Kruleč pri zadevi ni hotel sodelovati. Ni mi preostalo drugega, kot da sem na dan, ko sem prevzel stečaj, pripravil otvoritveno bilanco. Na stečajnem računu je bilo malo več kot 57
Tomaž Kos: »Delavci bodo gotovo razočarani, saj bodo v junijski delitvi dobili le okrog 9 milijonov tolarjev.«
milijonov tolarjev,« pojasnjuje Kos. Čeprav je njegova predhodnica trdila drugače, se je izkazalo, da vse premoženje ni bilo unovčeno. Ostalo je še nekaj parcel, delnice Abanke, delež v podjetju Ten-Ten in terjatve do Kreditne banke Triglav. Zdaj je tudi to prodano in predvidoma prihodnji mesec bo zadnja oziroma glavna delitev stečajne mase. Za delitev je ostalo še približno 50 milijonov tolarjev. Kolikšen bo odstotek poplačil, še ni določeno.
V stečajno maso Topra se je v vseh trinajstih letih nateklo (preračunano na današnje vrednosti) 510 milijonov tolarjev. Ločitvena upnica, to je Banka Celje, je doslej prejela 391 milijonov tolarjev, delavci 9,4 milijona tolarjev, stroški stečaja pa so bili kar 51 milijonov tolarjev. Tomaž Kos pravi, da znesek ni pretiran.
Delavci, bilo jih je nekaj več kot 250, so dobili poplačane prednostne terjatve že leta 1992 in 1993. Dokumentacije o tem sicer ni nikjer, pa tudi mnogi med njimi trdijo, da na račun Topra doslej niso dobili še ničesar, vendar, kot pojasnjuje Kos, tako piše v poročilu prvega stečajnika Zvonka Novaka. V skladu s takratno zakonodajo (še staro jugoslovansko) so delavci lahko dobili le zajamčene plače do dneva, ko se je začel stečaj, skupni znesek poplačila pa je bil 9,4 milijona tolarjev. Približno toliko bodo dobili tudi v junijski deli-
Vedno z vami za čisto in prijazno okolje
tvi. »Delavci bodo gotovo razočarani, saj je to le petina terjatev, ki jih še imajo do Topra. Ves denar, ki se je doslej stekel v stečajno maso, je dobila Banka Celje, ki je imela hipoteko na Toprovo premoženje. V letih 1994 in 1995 je dobila takratnih 236 milijonov tolarjev,« pojasnjuje Kos.
Ob zadnjem naroku, ki je bil leta 1996, je bilo ugotovljenih še za 139 milijonov tolarjev terjatev s pripadajočimi obrestmi, ki jih je prijavilo 156 upnikov. Kos ne ve, koliko upnikov bo sploh sodelovalo pri delitvi, saj mnogih podjetij danes ni več niti nimajo pravnega naslednika. Težave ima tudi z naslovi delavcev, ki jih zdaj poskuša dobiti s pomočjo evidenc, ki jih imata upravna enota in zavod za zdravstveno zavarovanje. »Dokler ne bomo imeli naslovov in številk transakcijskih računov delavcev, po-' plačilo ne bo mogoče,« opozarja Kos.
Najmanj dve leti prepozno
Tomaž Kos ne želi presojati, kdo je odgovoren, da se stečaj Topra vleče že sramotnih trinajst let. Je kriva »ne-
Eden od delavcev upnikov je v začetku maja predsedniku okrožnega sodišča Andreju Pavlini poslal nadzorstveno pritožbo, v kateri ga prosi, naj ukrene vse, da bi se Toprov stečaj čim prej končal. V nasprotnem se bo obrnil na evropsko sodišče. S celjskega sodišča so mu poslali dve poročili, v katerih sedanji stečajni upravitelj in predsednica stečajnega senata Avguština Skerbinek pojasnjujeta, zakaj stečaj Topra traja toliko časa. Je pritožba pripomogla, da bo zadeva končana še letos?
srečna« izbira stečajnih upraviteljev, saj je prvi umrl, njegova naslednica Ingrid Podlesnik pa je po nekaj letih vodenja stečaja zbolela in postopka ni več mogla voditi tako, kot bi ga morala? Ali pa je kriv stečajni senat, ker je dopustil, da se je zadeva vlekla toliko časa? Res je sicer, da so se nekatere pravde končale šele leta 2000, vendar je Kos prepričan, da bi bil postopek lahko končan vsaj že pred dvema letoma.
JANJA INTIHAR
Lebdenja tečajev ni konec
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se nadalje je lebdenje tečajev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je zrasel za 0,14 odstotka in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.631,51. Indeks investicijskih skladov PIX je izgubil en odstotek pri petkovi vrednosti 4.311,62.
Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna so bile delnice Krke (KRKG), ki so ob prometu 193 milijonov tolarjev pridobile 0,2 odstotka. Sledile so jim delnice Pivovarne Laško (PILR), ki so ob prometu 98 milijonov tolarjev padle za 0,1 odstotka in petkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 7.390,25 tolarja.
pregled tečajev v obdobju med 23. 5. in 27. 5.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v SIT		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	27.500.00	1.369		-1.79
CETG	Cetis	30.250.00	189.540		0.00
CHZG	Comet Zreče	2.599,94	0		0.00
GRVG	Gorenje	5.755.62	111.557.088		-1.23
PILR	Pivovarna Laško	7.390.25	98.035		-0.13
JTKS		27.000.00	1.623		-0.07 0,38
ETOG	Etol	52.500,00	2.444.986		
Med bolj trgovanimi delnicami so bile delnice Gorenja (GRVG), ki so padle za 0,2 odstotka, in delnice slovenskega trgovca Mercatorja (MELR), ki so ob prometu 80 milijonov tolarjev pridobile 1,2 odstotka. Opaznejši padec enotnega tečaja med prometnejšimi delnicami so doživele delnice Kompas MTS (MTSG), ki so izgubile 0,4 odstotka. Delnice Kompasa MTS so bile v ospredju trgovanja zaradi prevzemne ponudbe s strani družbe Avto-Phone, padec tečaja minuli teden pa je posledica objave uspelega prevzema v petek prejšnji teden.
Med donosnejšimi delnicami v borzni Rotaciji so bile delnice Intereurope (IEKG), k so ob prometu 11 milijonov tolarjev zrasle za 2,5 odstotka, ob petkovem enotnem tečaju 6.425 tolarjev. Delnice Etola (ETOG) so do petka zrasle za 0,38 odstotka in ob prometu 4,2 milijona tolarjev petkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 52.500 tolarjev.
Indeks
SBI20
Zadnji tečaj
4.631.51 4.311,62 121.84
-1.01 0,01
Med vrednostnimi papirji, ki so doživeli največjo izgubo, so bile delnice Aerodroma Ljubljana (AELG), ki so ob prometu 2,9 milijona tolarjev izgubile 1,1 odstotka vrednosti in delnice Merkurja (MER), ki so izgubile 0,5 odstotka pri prometu 13 milijonov tolarjev.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo za trg dela za aktivno prebivalstvo v mesecu marcu. Marca 2005 je bilo v Sloveniji 809.492 delovno aktivnih prebivalcev. Njihovo število se je glede na februar povečalo za 0,3 odstotka in za 0,6 odstotka glede na marec 2004.
MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
■i
NAKRATKO
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
intervencijska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven redneqa delovneqa časa na tel. št. 031 394 091 | ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALU
Celjski ekonomisti o davkih
Društvo ekonomistov Celje in območna gospodarska zbornica pripravljata danes (torek) okroglo mizo o vplivu davkov na konkurenčnost gospodarstva. V pogovoru bodo sodelovali tudi podpredsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj Jože P. Damijan, bivši minister za finance Dušan Mramor ter celjska direktorja Iztok Seničar in Aleksander Svetelšek.
Krekovci med nadzorniki Cetisa
Delničarji celjskega Cetisa bodo na današnji skupščini odločali o delitvi 280 milijonov tolarjev bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi za dividende, ki bi znašale 770 tolarjev bruto, namenili 154 milijonov tolarjev, 5,5 milijona tolarjev bi šlo za nagrade nadzornikom, preostanek dobička pa bi razporedili v rezerve. Na seji bodo imenovali tudi tri nove člane nadzor-- Št. 39 - 31. maj 2005 -
nega sveta. Bojana Borštnerja, Boška Šrota in Milana Zupančiča, ki se jim je iztekel mandat, naj bi zamenjali Ljubo Peče, Franc Ješovnik in Dušan Mikuš. Peče in Ješovnik sta predstavnika Krekove družbe, ki je preko Cetis-Grafa (odkupili so že skoraj večino njegovih delnic) skoraj 40-odstotna lastnica Cetisa.
Srbija leta 2006
Celjski Tuš je lani za naložbe namenil 64,6 milijona evrov in tako postal največji slovenski investitor, letošnje naložbe v domači trg pa bodo presegle 70 milijonov evrov. Direktor Aleksander Svetelšek napoveduje tudi skorajšnji vstop na trge Srbije in Črne gore ter Makedonije, kjer nameravajo graditi markete, supermarkete in centre cash & carry. Trenutno se že dogovarjajo za nakup zemljišča v Srbiji, kjer naj bi prvo trgovino odprli konec leta
2006.	JI
AOAMAS
K šoli na Ljubnem sodi tudi vrtec. To so najmlajši z veseljem dokazali.
Šola, ki so jo na Ljubnem vzeli za svojo
V petek so s slavnostno akademijo počastili 200 let šolstva na Ljubnem ob Savinji. Začetki segajo v leto 1805, ko so v Janezovi hiši odprli enorazrednico z 22 učenci. Pouk je bil v nemškem jeziku, nekaj učencev pa se je učilo tudi slovenščino.
Tako je prve začetke šolstva predstavil ravnatelj šole Rajko Pintar, ki je mimogrede omenil strogost takrat-oiii.oblasii. Ljubenska eno-razrednica je spadala pod patronat gornjegrajske škofije, kamor so starše »poklicali na palico«, če učenci niso redno prihajali v šolo. Ravnatelj je preletel razvoj šolstva vse
do danes oziroma do leta 2002, odkar se Ljubno ponaša z eno najsodobnejših in najbolje opremljenih slovenskih šol. Tlidi učenci v nadaljnjem izobraževanju dosegajo lepe uspehe. »Nikoli nismo dopustili, da se nas poloti notranja majhnost, ustvarjalnost pa bo še naprej naša zvezda vodnica,« je omenil Pintar.
Županja občine Ljubno Anka Rakun je poudarila, da šola povezuje življenje v kraju, kjer so jo vzeli za svojo. Končno so pred leti tudi s pomočjo samoprispevka gradili šolo. »Kakšno bi bilo življenje na Ljubnem brez vse te mladostne energije?« se je
vprašala županja in si zaželela, da bi imeli v občini vedno dovolj učencev za dva oddelka.
Slavnostni govornik, minister za šolstvo dr. Milan Zver, je omenil, da po svetu počasi nastaja primerljiv šolski sistem, vendar pa moramo v naših šolah ohraniti vse, kar je tipično slovenskega. »In pri ohranjanju imamo težjo nalogo kot predniki. Prepričan sem, da boste v šoli še naprej skrbeli za slovensko besedo in znanje,« je poudaril minister Zver in šoli na Ljubnem zaželel še veliko uspehov. Učiteljski kolektiv ter šolo, ki v slovenskem prostoru slovi kot primer dobre šole, je pohva-
lila predstojnica celjske območne enote Zavoda RS za šolstvo mag. Marinka Ma-rovt. Pisan in pester program na slavnostni akademiji je oblikovala množica 200 nastopajočih učencev, ki so se razveselili sodobnega pripomočka za tehnično učilnico. Tega je šoli podaril njen nekdanji učenec, gospodarstvenik Iztok Podkrižnik, v želji, da bi spodbudil zanimanje za tehnične poklice. Verjetno pa je učence posebej razveselilo povabilo predsednika uprave BTC Jožeta Mermala, prav tako enega od nekdanjih učencev, na brezplačen obisk v ljubljanski Atlantis.
US, foto: CS
IFABAONOVA^ sruleta!
„ radna
i^T - iMil
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo.'
Čakajo vas štirje skuterji. dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
Novo vodstvo KŠOC-a
V letošnjem šolskem letu je začel delovati Klub študentov občine Celje, ki naj bi tudi celjskim študentom omogočil boljše študentsko življenje. V soboto so pripravili izredni občni zbor, na katerem so med drugim izvolili novo vodstvo kluba.
Na občnem zboru so akte uskladili s študentsko ustavo, izvolili nadzorni odbor ih tudi predsednika kluba. Edini kandidat za predsednika je bil že dosedanji predsednik Elvis Cvikl, ki si predvsem želi, da bi klub pridobil status ŠOLS. Z njim bi namreč imel reden pritok denarja, namenjenega za študente v Upravni enoti Celje. Volitve -je sicer nadzoroval varnostni svet zveze ŠKIS, ki je že potrdil njihovo pravilno izvedbo. Celjski študenti pa zdaj najbolj čakajo na pridobitev statusa ŠOLS, ki bi ga najprej lahko dobili konec junija, če se bodo tako odločili na seli v Ljubljani.	ŠO
Vstop prost
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Društvo likovnih umetnikov Celje je v soboto v Celju znova pripravilo prireditev Vstop prost. Pri projektu lahko sodelujejo vsi zainteresirani umetniki, pri čemer se urbana okolica Celja začasno spremeni v galerijo. Pri tem je omejitev - skorajda dobesedno -le nebo.
Prireditev je bila tokrat mednarodna, saj so se je udeležili Belgijec Gilles Duvivier ter nekaj umetnikov iz Ljubljane, ki je po mnenju enega od organizatorjev Franca Purga tako in tako druga država.
Umetniki so znova pokazali dobršno mero humorja, domiselnosti, kreativnosti in tudi angažiranosti. Tokrat sta prej omenjeni Gilles Duvivier in Estela Žutič po mestu iskala užitne rastline, s čimer sta želela opozoriti na to, da lahko preživimo tudi izven supermarketov, Andreja Dža-kušič pa je z majhnimi celjskimi grbi označevala pasje iztrebke, s čimer je kazala na to, da je Celje naše mesto, ne glede na to, ali je lepo ali grdo. Franc Purg je po parku postavil škatle za zbiranje od-
Umetniki so si privoščili umetelno izdelane torte.
padkov, in s tem dokazal, da mladina, ki na srečo naseljuje park, smeti raje odvrže v takšen zabojnik kot na tla. Če je na voljo, seveda. Modre »kantice« na vogalih so pač premajhne. Tokratni Vstop prost je bil zaznamovan tudi s slaščičarstvom, saj je Željko Opačak pri slaščičarni Zvezda prodajal slaščice, kopije umetniških del, - Št. 39-31,
Boris Oblišar pa je postavil spomenik vsem tortam.
To je le nekaj od projektov, ki so se v soboto dopoldne zgodili v Celju, kjer je sodelovalo kar 13 umetnikov. Nekatera njihova dela kot tudi dokumentacija projekta pa bodo naslednjih štirinajst dni na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
GREGOR STAMEJČIČ L maj 2005 —-
Nagrajenca oddaje 24. 05. 2005: DANIELA ŠOLN, Kozje 63, 3260 Kozje MIHA JAKOPIČ, Šmihel 9, 3270 Laško prejmeta srebrna prstana Adamas
AKCIJA - IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
KRÉifl
Ha delavnicah živahne razprave
Ko nastopijo težave - Naši udeleženci se bodo predstavili
Pri ljudeh s prekomerno telesno težo sta nega telesa in osebna higiena zelo pomembna. Naši udeleženci so na zadnji delavnici spregovorili o tej, za nekatere zelo nadležni stvari zlasti v poletnem času. Slišali smo, da sta vzdrževanje osebne higiene in redna nega telesa pomembna dejavnika sprejemanja in doživljanja samega sebe. Nadaljevali so s pogovorom o tem, kako krepimo samega sebe in kako razvijamo pozitiven odnos do svoje lastne samopodobe.
Udeleženci so prejeli vprašalnik z naslednjimi vprašanji: Katere tri stvari imam na sebi najraje? Zakaj čutim, da sem sposoben za začetek novega, zdravega načina življenja? Katere moje lastnosti mi bodo pomagale, da bom dosegel trajne spremembe (potrpljenje, vztrajnost, pogum ...)? Ali imam že kakšne uspehe pri spreminjanju, ki so mi lahko v oporo? Nadaljevali so z naslednjim vprašalnikom: Kaj mislite o svoji telesni teži? Kolikokrat ste hujšali v zadnjih petih letih? Ste kdaj poskušali shujšati - opišite svoje načine hujšanja? Če ste se po hujša-nju ponovno zredili, kaj mislite, zakaj? Zakaj bi radi shujšali? Če se slečeni postavite pred ogledalo, kaj vidite? Kaj bi se v vašem življenju spremenilo, če bi shujšali? Ko vidite, da drugi uspešno hujšajo, vam pa ne uspe, kako se počutite?
Udeleženci so odgovarjali zelo različno, vsem pa je bil skupen pozitiven in bolj samozavesten pristop do hujšanja, pa četudi je morda to že njihov peti ali šesti poskus. Razprava na torkovi delavnici je bila zelo živahna in jo je bilo težko zaključiti, še zlasti, ko so se v svoji debati dotaknili zdravstva, zdravstvenega zavarovanja, bolniških staležev in predvidenih sprememb v zdravstvenem sistemu, čakalnih dob...
Obladovanje težavnega obnašanja
Na naših delavnicah se skoraj vedno razvnamejo živahne debate in velikokrat je slišati tudi sočne, pomenljive, vendar dobronamerne pripombe naših udeležencev, a vedno tudi ni tako. V nadaljevanju bomo zato spregovorili o obvladovanju in vodenju pogovora, zlasti takrat, ko se pojavijo nejevolja, izguba motivacije in pesimistično razmišljanje.
1. Če pri pogovorih nekateri člani skupine ostanejo tiho
Veliki plakati vabijo na prireditev Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje v Centru Interspar.
ali pa so videti zadržani, moramo poskusiti z vprašanji, ki terjajo po vrsti odgovor od vsakega člana posebej, na primer: »Ali lahko vsak od vas pove, kaj mu najbolj pomaga, da se zdravo prehranjuje?«
2.	Med pogovorom se lahko obrnemo tudi k bolj tihemu članu skupine in ga izzo-vemo z vprašanjem: »Kaj pa vi mislite o tem?«
3.	Ravno obratno pa so težave s preveč zgovornimi člani skupine. Koristno je ugotoviti, zakaj si nekdo skuša prisvojiti osrednje mesto pri pogovoru - ali je v resnici plašen, nervozen ali celo nestrpen? V praksi se s težavami, ki jih povzročajo preveč zgovorni člani skupine, spopademo tako, da povzamemo kakšno od njegovih/njenih misli in jo ponudimo celi skupini v razmislek in komentar, na primer z vprašanjem: »To je pa zani-
mivo, kaj pa ostali o tem mislite?«
Predstavitev skupine v Centru Interspar
V člankih in oddajah na Radiu Celje veliko govorimo o naši skupini zdravega hujšanja in jo iz tedna v teden pred stavljamo v luči zdravega na čina življenja. Zato vas verjetno zanima, kdo so naši izbranci in kakšne so njihove izkušnje. Skupina zdravega hujšanja se bo tako skupaj s prim. Jano Govc-Eržen, dr. med., ki iz tedna v teden s svojimi nasveti bdi nad njimi, v soboto predstavila tudi v Centru Interspar v Celju. Spoznali boste naše udeležence in sodelovali v merjenju telesne mase, sladkorja v krvi, krvnega tlaka in obsega pasu kot pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek srč-no-žilnih bolezni, predstavili
pa bodo tudi piramido zdrave prehrane. Poskrbljeno bo za zabaven del dopoldneva s priljubljenim pevcem Omarjem Naberjem, nastopom aerobič-ne skupine Top-Fit, sodelovali pa boste lahko v različnih igrah, si ogledali menije, primerne za hujšanje ter se preizkusili na fitnes napravah pod nadzorom inštruktorja fitne-sa iz Top-Fita.
MATEJA JAZBEC Foto: AŠ
Iqm
INTERS RAR
V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob m sladkorja.
Od 27.5. do 4.6. v
Restavraciji Interspar Celje nudijo:
PURANJE NABODALO, BUČKE NA ŽARU, KUHAN RIŽ
Ana Mulej in celjski župan Bojan Šrot sta s skupnimi močmi razrezala torto za 104. rojstni dan.
Ana Jih je nanizala 104
V veliko veselje nam je bilo, da smo v celjskem domu upokojencev tudi letos lahko praznovali skupaj z Ano Mulej. Z dopolnjenimi 104 leti je gotovo najstarejša občanka, če ne že kar državljanka. Najbolj pa jo je tudi tokrat razveselil obisk celjskega župana Bojana Šrota.
29. maj je bil prav poseben dan, saj je varovanka celjskega doma upokojencev v krogu družine in prijateljev slavila 104. rojstni dan. »Pri nas bomo praznovali kar ves teden,« nas je prijazno pozdravila direktorica doma Bojana Mazil Soline. »Anin rojstni dan je velik dogodek, pri nas ga praznuje že petič in zmeraj se ga rado udeleži vse osebje in ostali varovanci,« nam še pove. Končno se nam pridruži še slavljenka, ki je kot ponavadi dobre volje, čila in nasmejana ter očitno že navajena pozornosti, ki je je deležna. »Celo s televizije so me prišli obiskat,« pove. Verjetno so prišli, tako kot mi ostali, po recept za dolgo in polno življenje.
Ana Mulej se je rodila na Babnem v kmečki družini kot sedmi otrok in prva od hčera, kasneje je prišlo še pet malčkov. Zmeraj rada pove, da je imela lepo otroštvo in zlate starše, ki so jo naučili dobrote, skrbnosti in delavnosti. Te vrednote so jo spremljale celo življenje. Leto je bilo marsikdaj težko, že od rane mladosti je moralo kmečko dekle poprijeti za naporno delo na kmetiji. Poročila se ni, čeprav je bilo snubcev več kot dovolj, tako je ostala na domačiji in prevzela skrb za starše. Ana se še danes rada pošali, da tako visoko starost pripisuje ravno dejstvu, da ni bila omožena. Zdrav smisel za humor je zagotovo tudi kaj doprinesel, bi lahko dodali po srečanju z Ano.
V Dom ob Savinji, kjer se dobro počuti in jo imajo zaradi neizčrpne zaloge pozitivne energije vsiradi, je prišla leta 2001. TUkaj zanjo dobro in lepo skrbijo, zato se po njenem osebju v nebesih zagotovo dobro piše. Njena življenjska mo-1 drost pravi, da tako kot ravnaš z drugimi, tako se ti v življenju vrača. Ana je dobrosrčna in prijazna z vsemi, vedo povedati v domu, kar ji vsi njeni bližnji vračajo v enaki meri. Z veseljem se je udeležila enega številnih rojstnodnevnih praznovanj, ki so jih zanjo pripravili ob tej posebni priložnosti. Ano so obiskali tudi otro-1 ci iz Vrtca Anice Černejeve, ki so v celjskem domu tudi sicer redni gostje in varovancem radi popestrijo kakšno praznovanje. Tokrat so zapeli in zaplesali posebej za slavljen-ko, ki pa je komaj čakala na ... celjskega župana.
Bojan Šrot je Ani prav posebej prirasel k srcu in tudi letos jo je obiskal, oborožen z velikim šopkom cvetja. Ani se je kar razjasnil obraz, ko ji je župan čestital, seveda niso manjkali obvezni poljubčki. »Prav takšni ste kot lansko leto, še vedno živahni, nasmejani in čili, čisto nič se niste spremenili,« je povedal Bojan Šrot in izrazil željo, da se tudi naslednje leto srečata na njenem rojstnem dnevu. Z Ano sta se zapletla v prijeten pogovor, povedala mu je, da ji zdravje še dobro služi, kaj pa mu je prišepnila na uho, žal nismo slišali. Pričakali smo tudi slastno torto, ki sta jo razrezala s skupnimi močmi, pa še nazdraviti je bilo treba. »Kakšen kozarček na dan čisto nič ne škodi,« pove Ana. Mi pa ji želimo še obilo zdravja in veselja ter upamo, da nas bo povabila tudi, ko jih bo naštela 105 ...
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
Najdražja Pohorska deklina
Na dražbi XI. Likovnih prijateljevanj prodane vse umetnine - Za štipendijski sklad več kot dva milijona tolarjev
Z dražbo likovnih del in steklenic posebne polnitve vina Zlatega griča so se v soboto v Termah Zreče končala že XI. Likovna prijateljevanja. Umetniki iz vse Slovenije so od srede ustvarjali na območju Zreč in Slovenskih Konjic, organizatorji pa so poskrbeli tudi za oglede najzanimivejših krajev Dravinjske doline in številna prijateljska srečanja.
Dražbo je ob pestrem kulturnem programu, v katerem je imela glavno vlogo vokalna skupina Dust, ter ogledu filma o XI. Likovnih prijateljevanjih v režiji Zdravka Ivači-ča vodil Mitja Meršol. Vseh enajst ponujenih del, za katera je bila izidicna cena sto tisoč tolarjev, so na dražbi prodali po bistveno višjih cenah. Največ je za Pohorsko deklino, olje Štefana Marflaka, odštel direktor Unior T\irizma
Maks Brečko, in sicer 380 tisoč tolarjev. Naslednja najdražje prodana umetnina je bilo olje Zapuščen mlin, ki ga je ustvaril Enver Kaljanac, kupil pa zreški župan Jože Košir za 310 tisoč tolarjev.
Enako uspešna je bila tudi dražba vin posebne polnitve Zlatega griča. S prodajo 11 rednih steWenic ter dveh arhivskih s VII. in IV. Likovnih prijateljevanj so za štipendijski sklad zbrali dobra dva milijona tolarjev. Najvišjo ceno je dosegla 9. steklenica XI. Likovnih prijateljevanj. Zanjo je Albin Matavž odštel 180 tisoč tolarjev. Dosedanjim šestnajstim štipendistom se bosta tako prihodnje šolsko leto lahko pridružila še dva nadarjena študenta s širšega konjiškega območja.
Na umetniškem večeru je direktor Unior TUrizma Maks Brečko predal tudi sliko Simo-
Kupon št. 4 za 3. Izlet z Zelenim valom ^f ^
Ime in priimek: _
Naslov:
Tel. št.:.
Vabilo za Ime in priimek: _
my
Pri žrebu bomo upoštevali ; kupone, ki bodo prispeli na ; dopisnici na naslov: ; NT&RC, Prešernova 19, | 3000 Celje, najkasneje ; do 7. junija 2005. ;
TAM. KJER SEM DOMA
na Kajtne dr. Erihu Tetičkovi-ču za Medicinsko fakulteto v Mariboru. Ker je bila to prva donacija umetniškega dela za to mlado fakulteto, bo po zagotovilih dr. Tetičkoviča našla častno mesto.
Med slikarji» dražitelji in drugimi obiskovalci zaključne prireditve so bili tokrat tudi člani uradne delegacije angleškega mesta Sedbergh, s katerim so Zreče dan prej v Skomarski hiši podpisale listino o pobratenju.
Hidi tokratna Likovna prijateljevanja, ki so bila prvič v Zrečah, so v celoti uspela. Naslednja, XII. Likovna prijateljevanja bodo spet v Slovenskih Konjicah, saj sta se občini dogovorili o izmenični organizaciji te za slovenski kulturni prostor pomembne prireditve.
MILENA B. POKLIČ
O prednostih dojenja
V četrtek, 2. junija, bo ob 16. uri v prostorih Projektne pisarne - Celje zdravo mesto na Slomškovem trgu 4, redno mesečno srečanje Skupine za podporo dojenja. Tema tega meseca je Prednosti dojenja za otroka in mater. Vabijo vse, ki jih tema pritegne, tako bodoče in doječe mamice in tudi vsi tiste, ki lahko doječi materi nudijo pomoč. Doječa mati rabi pri dojenju podporo in zaščito. Prav je, da ji to podporo nudijo vsi: svojci, zdravstveno osebje in tudi širša javnost. Vsi skupaj se moramo truditi in ustvariti klimo, ki bo dojenje opredelila kot popolnoma naravni in normalni proces v človekovem življenju. Obisk Skupine za podporo dojenja je lahko korak naprej v tem procesu.	CS
IZLET Z ZELENIM VALOM
v
Se zadnja priložnost...
... za izlet z zelenim v zeleno. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje, pa tudi v lovskem domu pod Gozdnikom ter v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je domala vse pripravljeno za prihod zelene karavane. Pripravljena so tudi priložnostna darila za izletnike, za kar je tudi letos poskrbel Franček Pungerčič iz naše agencije za marketing.
Pred vami je še zadnji kupon, s katerim lahko zase in za sopotnika poskusite srečo pri žrebu, ki bo v času oddaje Zeleni val, 8. junija. Tisti, ki ste pošiljali kupone, zato pozorno prisluhnite, ali boste morda med izžrebanci. Še istega dne pričakujte telefonski klic, naslednje dni bo 40 izžrebancev razveselil poštar.
Na izlet bomo krenili, kot je znano, v soboto, 11. junija, ko bomo s strokovnjaki spoznavali rožice in zdravilne zeli v naravi. Dovolj časa bo tudi za družabni in kulinarični del tretjega izleta pod zeleno kapo Gozdnika.	MATEJA PODJED
V gostilno in na golf v Sv. Lovrenc
V	vas Sv. Lovrenc v Spodnjo Savinjsko dolino nas je minuli četrtek zvabilo prijazno povabilo gostilničarja Emila Vede-nika in njegove žene Marice, ki sta želela predstaviti kulinarično ponudbo in novost, golf igrišče v nesporedni bližini, ter občine Prebold, kjer si tudi zelo prizadevajo za razvoj turizma.
Gostilno Zmet poznajo domačini, vse bolj pa tudi izletniki in organizatorji večjih družinskih praznikov. Zmet, tako se je gostilna imenovala že nekoč, povesta prijazna gospodarja, ki se trudita skrbeti za dobro počutje gostov na sto in en način. To je ob našem obisku potrdil tudi podžupan občine Prebold Franc Škrabe in poudaril, da je v tem delu Savinjske doline veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, vrednih obiska in ogleda in mednje je med naštevanjem uvrstil tudi staro gostilno Zmet.
Emil Vedenik pove, da koreniiie gostilne segajo v leto 1968, on pa da je postal šef pred 22 leti. Z ženo Marico si je ustvaril dom in družino in kmalu začel s širitvijo gostilniških prostorov in dejavnosti. Imata dva že odrasla sinova in 13-letno hčerko. Kadar je v gostilni veliko gostov -sprejmejo jih lahko namreč tudi do 200 - združi moči cela družina. Sinova se nista odločila za gostilničars-tvo, za hčerko pa starša upata, da jo bo ta poklic veselil.
Življenjski dogodki od rojstev do smrti polnijo dva
V	četrtek bo radijska ekipa oddaje Tam, kjer sem doma v gosteh na zreškem koncu, na kmetiji Gričnik, od koder se bomo oglašali med 9. in 14. uro, v sliki in besedi pa pisali čez teden dni.
velika gostilniška prostora, v kuhinji pa Marici ob takih priložnostih priskoči na pomoč svakinja Maja. Za dobro kapljico in dobro voljo med gosti skrbi Emil, znan po tem, da zna raztegniti tudi meh harmonike in pripovedovati dobre šale.
Dobrih jedi, pripravljenih po starih receptih prednikov in obogatenih s kuharsko domišljijo današnjega časa in okusov ljudi, v tej gostilni ne manjka: krepka goveja juha z domačimi rezanci, pečenka, pražen krompir, štruklji in druge dobrote gredo v slast prav vsem obiskovalcem, prav tako kot sladice, zlasti potice in jabolčni zavitki.
Vabilo na golf
Gostilna Zmet postaja vse bolj znana tudi med ljubitelji golfa, ki na travnato, vedno lepo urejeno in pokošeno igrišče prihajajo prav z vseh koncev Slovenije. Tem gostom je po besedah Emila Vedenika, ki je tudi sam opravil izpit za golf, na voljo poligon za vadbo dolgih udarcev s ciljnimi zelenicami (driving range in target greens), poligon za vadbo kratke igre (chipping in pitching green)
ter poligon za vadbo bliža-nja na zelenici (putting green). V gostilni Zmet se lahko navdušenci za golf do konca maja prijavijo za organiziran tečaj golfa, pravi Emil Vedenik.
Razcvet turizma
Tam, kjer se končajo šir-jave, poleti bujno zelenih hmeljskih nasadov in pisanih polj, kjer travnate obrobe razmejujejo rečico Boljsko od strnjenih naselij, leži Prebold, obkrožen s sedmimi vasmi. Po površini kar dve tretjini občine pripada hribovitemu svetu, kjer se je ohranila pristna podoba nedotaknjenih naravnih lepot in katerega razvojni motiv je »izrabiti neokrnjeno naravo, dediščino in prijaznost domačinov, za zdravo in zanimivo turistično, rekreativno ter kulturno zabavno ponudbo«, poudarjajo v občini Prebold in se z vsemi temi znamenitostmi predstavljajo na spletni strani www.pre-bold.com.
Kot še pove podžupan Franc Škrabe, si bodo v prihodnje prizadevali izpolnjevati razvojni program podeželja s turističnimi kmetijami. Ponekod se na podeželju že oživljata ovčereja in kozjereja, zelo vabljiva pa je vsako prvo in tretjo soboto kmečka tržnica v Preboldu, za kar gre zasluga zlasti Društvu podeželskih žena.
Gostilna Zmet v Sv. Lovrencu 55 je Odprta od torka do nedelje od 14. do 22. ure, velike skupine izletnikov, včasih se na dvorišču, ustavijo tudi po trije avtobusi, pa se predhodno najavijo na telefon:
(03)705 34 10.
Celjani le tretji
Izidi zadnjega, 32. kroga 1. SNL za prvaka: CMC
Publikum - Olimpija 2:1 (1:1); Sešlar (22), Beršnjak (76); Aleksič (31); Gorica -Domžale 0:0, Drava - Primorje 1:1.
1*J-i»'ii !■'III l.'JUIM
1.	GORICA 32 18 11 3 49:23 65
2.	DOMŽAL! 32 14 10 8 48:36 52
3.	PUBUKUM 32 16 4 12 47:28 52
4.	PRIMORJE 32 12 10 10 37:30 46
5.	DRAVA 32 12 10 10 40:36 46
6.	OUMPUA 32 10 7 15 34:52 37
imi'iI^iuiiiîlj'III^iiiii
1.	MARIBOR PL	32	15 6 11	47:36 51
2.	MURA	32	11	11 10	43:39 44
3.	LJUBLJANA	32	10 12 10 38:43 42
4.	BELA KRAJINA 32	9 10 13	31:44 37
5.	KOPER	32	9 9 14 38:41 36
6.	ZAGORJE	32	2 8 22	18:62 14
31. krog 2. SNL: Rudar
-	Livar 3:1; Ibrahimovič (56, 57), Grbič (83); Biš-čan (34), Dravinja - Aluminij 0:5; Vtič (16), Ozim (25), Fridauer (42), Pekez (77), Kelenc (86), Šmartno - Izola 1:1; Jelen (60); Čauševič (75). Vrstni red: Rudar 69, Nafta 67, Svoboda, Dravinja 58, Dravograd 51, Livar 49, Aluminij 44, Triglav 43, Factor, Krško 38, Izola 19, Šmartno 5.
24. krog 3. SNL-vzhod:
Kovinar Štore - Paloma 1:2, Veržej - Šmarje pri Jelšah 5:1, Bistrica - Šoštanj 3:1. Vrstni red: Zavrč 51, Paloma 49, Stojnci 46, Veržej 42, Pohorje 41, Ormož 35, Tišina, Črenšovci 33, Kovinar Štore 30, Križevci 29, Šmarje pri Jelšah, Železničar 24, Šoštanj 14, Bistrica 13.
24. krog Štajerske lige: Zreče - Kovinar Ferina 3:0, Rogaška Crystal
-	Boč 0:3, Malečnik -Mons Claudius 4:0, Šentjur - Središče ob Dravi 5:1. Vrstni red: Malečnik 56, Zreče 48, Šentjur, Oplot-nica, Mons Claudius 40, Brunšvik 35, Šentilj 34, Gerečja vas 33, Kungota 32, Kovinar, Pesnica 29, Središče 22, Rogaška 18, Boč 17.
19. krog MČL Celje: Mali šampion - Vojnik 9:1, Laško - Ljubno 1:3,
Vrstni red: Mali šampion 40, Laško 30, Kozje TI, Ljubno 19, Vojnik 10, Vransko -1.
Hrpeljsii
Celjs
Vroče vreme, »tisoč« priložnosti in pirova zmaga celjskih nogometašev -Rudar na pragu povratka v 1. ligo
Sobotno popoldne ni ponudilo užitkov na celjskem štadionu - presenetljiva vročina za mesec maj je vzela sapo neposrednim »proizvajalcem«, pa tudi preostali akterji niso bili vzneseni pred zadnjim dejanjem sezone.
CMC Publikum je zmagal, a zaradi slabšega medsebojnega razmerja z Domžalami pristal le na tretjem mestu.
Veliko boljši
Že pred tekmo so krožile govorice, da bo vodstvo kluba bolj zadovoljno s tretjim kot z drugim mestom. Razlika med denarnimi premijami igralcem je približno taka kot med dnevom in nočjo. Po 1:1 v prvem polčasu, so odlično fizično pripravljeni varovanci trenerja Marka Pocrnjiča narekovali ritem, skupno izvedli 14 strelov s kotov, zmleli tekmece (v posedovanju žoge), si pripravili osem zrelih priložnosti, a izkoristili le eno. Gobčev předložek je Antonijo Pranjič z glavo vrnil pred vrata, Domen Beršnjak se je vrgel proti žogi in jo z glavo dobro usmeril mimo odličnega vratarja Bojana Miliča. Za najboljšega domačega igralca tekme so maloštevilni gledalci izbrali kapetana Simona Seš-larja: »Lahko smo zadovoljni z zmago, z uvrstitvijo v prvenstvu in predvsem z osvojitvijo slovenskega pokala. Imamo še precej rezerv in na tem moramo še veliko delati.« Vabijo ga v Izrael, celjski klub pa najbrž ne bo zahteval visoke odškodnine.
Vabilo v mlado reprezentanco Slovenije je prejel Dejan Robnik: »Sezona je bila uspešna, saj smo osvojili lovoriko. Tokrat tempo igre zaradi visoke temperature ni bil takšen, kot smo ga vajeni. Izvlekli smo tri točke, malce tudi na silo. Pomembna je zmaga. Sledi počitek pred pripravami na naslednjo sezono.«
Direktor Darko Klarič ni sporočil imena trenerja, ki bo vodil člansko moštvo v naslednji sezoni, kar je bilo napovedano. Dr. Marku Pocrnji-ču niso ponudili nadaljevanja uspešne zgodbe, o zadnji tekmi pa je dejal: »Še bolj kot igralci sem si želel zmage, zato sem malce presenečen nad našo neučinkovitostjo/Pričakoval sem, da bo kakšna žoga več končala v mreži nasprotnikov. Mojim igralcem je vseeno potrebno čestitati. Res je, da so bili precej nenatančni. A njihova želja in borbenost sta bili očitni. Ob koncu prvenstva se je težko motivirati. Pošteno so garali v več kot 90 minutah igre. Zmaga je prišla tudi po sreči, čeprav smo našteli vsaj 15 priložnosti. Mojim varovancem se zahvaljujem, saj so mi v mesecu dni prinesli veliko veselja.« Med slabšimi je bil tokrat Sebast-jan Cimerotič, ki pa vsekakor spada v ambiciozni Publiku-mov »evropski« projekt.
Z Dejanom Rusičem (levo), ki mu je poškodba zagrenila sezono, bi morda Celjani pristali še višje. Vsekakor pa je Publikumovo presenečenje leta sicer že izkušeni Marko Križnik, ki ni znal razočarati. Njemu ob bok gre po zaslugi Pocrnjiča postaviti še Nejca Pečnika in Antonija Pranjiča.
»Knapi« spet med elito?
Nogometaši velenjskega Rudarja imajo pred zadnjim, 33. krogom v 2. ligi dve točki prednosti pred lendavsko Nafto. V nedeljo so ob polčasu zaostajali z 1:0, na koncu pa ugnali Livar s 3:1, Nafta pa je le remizirala s Svobodo. Pri Velenjčanih je bil znova dvakrat uspešen Mirnes Ibrahimovič. V nedeljo čaka varovance trenerja Draga Ko-stanjška še zadnje dejanje letošnje sezone, gostovanje v Krškem, Nafta pa bo gostila konjiško Dravinjo. Če Rudar zmaga, se v 1. ligo uvrsti neposredno, v primeru enakega števila točk z Nafto pa bo igral v kvalifikacijah.
»Vročina je zelo pomagala gostujoči ekipi, kajti mi smo že od samega začetka šli v tekmo zelo agresivno. Vedeli smo, da nam samo tri točke zagotavljajo prvo mesto. Igra nam sprva nekako ni stekla, v drugem delu pa smo povsem nadzirali dogodke na igrišču. Med odmorom smo se dogovorili, da moramo doseči dva zadetka, uspeli so nam trije, zato menim, da smo zasluženo zmagali. Glede izida v Ljubljani med Svobodo in Ipndavo se nismo obremenjevali, že v prvem polčasu pa smo izvedeli, da tekmec izgublja z 1:0,« je dejal Edi Borštnar.
V Krškem bo zaigrala zdesetkana ekipa, saj se je na seznamu poškodovanih poleg El-visa Muharemoviča in Mifr-nesa Mešiča znašel še Peter Mernik, ki ima poškodovano arkado. »Imamo neverjetno smolo, na vsaki tekmi se nekdo poškoduje. Do nedelje se bo težko zbrati, vročina nas je vsekakor izčrpala. V sredo nas čaka še finale pokala MNZ Celje s Šmartnim, tako da bomo morali nekoliko varčevati z močmi. V nedeljo pa si seveda želimo zmage, ki bi nas vrnila v 1. ligo,« je zaključil Borštnar.
DEAN ŠUSTER JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN
Po polomu v finalu pokala KZS i
Konec minulega tedna so v pospešenem ritmu odigrali srečanja polfinala končnice prvenstva v 1. A slovenski košarkarski ligi, ki je prineslo razočaranje v vrste Pivovarne Laško, saj je Slovan uspel z dvema zmagama v treh dneh priti do svojega prvega finala prvenstva.
Za Laščane se je tako sezona že končala. Potop v zadnjem delu
V prvem srečanju v petek v Laškem je ekipi trenerja Aleša
Pipana sicer skušal pon tudi poškodovani Nebojà simovič, ki je celo zaijj brez vidnejšega učinka. I ljevčani so že na začetkui lilijah nakazali, da so pri zmago, saj so kmalu povi tudi dobili prvi polčas. I nem svetlem obdobju v p lovici tretje četrtine so piv po zaslugi Roberta Trot točk), Hasana Rizviča (i Marka Antonijeviča (17) do prednosti osmih tod zadnjem delu vse to zap Ob bistveno slabšem (47%:63%) niso bili kos
Med najvidnejšimi posamezniki Rudarjevega moštva je Edi Borštnar (z žogo, v zelenem dresu).
Včeraj pred opoldnevom je iz Treh lilij prišla tudi uradna novica, da je I Aleš Pipan zapustil laško moštvo. Celjan je Pivovarno Laško pripeljal 1 do največjega uspeha, naslova pokalnega prvaka Slovenije.
ruleta Gold Clubu
[ometaši »podarili« pokalno lovoriko Primorcem
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško si je obetal novo zvezdico v svoji bogati zbirki po osamosvojitvi, tako pa ostaja pri petindvajsetih (13 slovenskih prvenstev in 11 pokalov, evropski prvak).
Morda bo zadnji poraz, prvi domači po dveh letih, ko so v polfinalu izgubili s Prulami, bolj koristen, kot je moč sprva predvidevati.
Nezbrani
Že polfinalne težave z Velenjčani so nakazovale vrzeli pri pivovarjih. Finale so Hrpeljci začeli izjemno odločno, predvsem tisti, ki bodo morali zapustiti bogati klub. Celjani na žalost niso bili več »pri stvari«, v glavah pa misli niso bile več osredotočene na najpomembnejše. Vladimir Matovič je bil neustavljiv na črti, prvič je zgrešil šele v 56. minuti. Beno Lapajne in Boštjan Makovec sta zbrala 21 obramb, Igor Kos je zabil 13 golov ob sedmih zgrešenih strelih, vendar je M tehtnico prevesil Nejc Hojč (met 4-4), ki mu je Lazar v , drugem delu dramatičnega obračuna zaupal dirigent-I sko palico. Prednost treh golov slabe tri minute pred I koncem so pivovarji čudežno zapravili - Gajič je zadel I zgolj prečko, Rutenkin poskus (skupni met 10-21) pa I je zletel mimo gola. Neokusna sta bila sicer tako La-! pajne, ki je s prsti »prešteval denar« sodnikoma, kot I tudi uradni napovedovalec, ki je večino tekme tulil I ime domačega kluba. V podaljšku je bil sicer močno I oslabljen Gold Club odličen, celjsko moštvo pa se je I kar preveč zanašalo, da se bo pač kroglica v ruleti usta-I vila prav na njegovi številki.
H Še najbolj se je naslova veselil izkušeni kapetan Dam-■ jan Šiškovič, ki seveda ni pozabil krivice iz polfinala I pokala iz Golovca sredi devetdesetih let: »To je popla-I čilo za rano, ko so nas ogoljufali sodniki. Verjeli smo v B zmago in s fanatično borbenostjo do zadnjega diha smo i» jo tudi dosegli. Upam, da bomo v naslednji sezoni trn v peti Celjanom tudi v prvenstvu!« Zanimivo je, da je
bil delegat tekme prav Janko Strel, ki je s kolegom Ker-nom vodil obračun v celjski dvorani, ko bi se morale izvajati sedemmetrovke (obe tekmi 18:16 za domaČe) odigran pa je bil tudi podaljšek.
Kapetan Celjanov Edi Kokšarov, ki je igral izvrstno, a mu je pri metu ušla ena izmed odločilnih žog, je dejal: »Za nami je zelo težka sezona, v kateri smo porabili preveč moči. Škoda, da nismo zdržali do konca. Za poraz smo krivi sami. Zmago smo imeli v svojih rokah. Zelo neumno smo odigrali v finišu rednega dela. Podaljšek je pač loterija. Kdor zadene prvi, ima takoj psihološko prednost.«
»Začeti znova!«
Da moštvo ni več »pravo«, je opozarjal Miro Požun, po porazu pa pripovedoval: »Zadnji mesec smo igrali zelo živčno. Moštvo je dejansko padlo v formi. V finalu je vseeno vse imelo v svojih rokah. Zmagati bi morali v rednem delu srečanja. Sami smo si krivi za poraz, saj nismo izkoristili stoodstotnih priložnosti. V podaljšku se je náša nervoza stopnjevala in domačini so zasluženo zmagali. Mi smo po dveh letih pristali na tleh. Odpraviti moramo nekatere napake in začeti znova!«
Lars Walther je novi trener Gorenja, ki je pod vodstvom Ivana Vajdla pristalo na tretjem mestu po zmagi nad Ter-mom z 31:30: »S sezono smo kljub vsemu zadovoljni, saj smo dosegli glavni cilj. Drugič zapored smo se uvrstili v ligo prvakov. Sprememb v ekipi pred sezono je bilo veliko, še več pa poškodb; objektivno gledano smo upravičili pričakovanja.«
Velja omeniti, da se je obračun med Celjani in Velenjčani začel z zamudo, saj se je slednjim pokvaril avtobus. Igralce Gorenja so iz zagate rešili celjski navijači Flori-jani, ki so jih vkrcali v svoj avtobus in s tem pokazali, da pred kratkim niso zastonj prejeli nagrade fair play.
DEAN ŠUSTER Foto: GK
>
ov
l v polfinalu DP
ani ekipi Slovana, ki jo je kot lelej odlično vodil bivši pivo-irSaša Dončič (20). Pri Laš-taih je ob omenjeni trojici Bnjkal vidnejši učinek še kak-lega razpoloženega igralca, ob Iksimoviču, ki ni mogel polagati, pa se je še kako pozna-I poškodba Borisa Gnjidića, je sicer igral solidno, a ne ko kot zna in zmore.
Padli v ; podaljšku
iPryenstvo se je za Laščane račalo v nedeljo zvečer, saj I se s porazom na Kodelje-
vem razblinile sanje o velikem finalu. Čeprav tokrat Joksimo-viča sploh ni bilo, so pivovarji odigrali precej bolje kot v petek. V izenačenem srečanju skozi vseh štirideset minut je odločal podaljšek. Pred tem so pivovarji zamudili zmago v rednem delu, saj je Hasan Ri-zvič (18) zgrešil en prosti met v samem zaključku srečanja, nato Boris Gnjidić met za tri točke in namesto zmage Laškega so gledalci videli podaljšek. V njem so imeli igralci Slovana boljše živce pri izvajanju prostih metov in niti nova dobra igra Roberta Trohe (25) ni pomagala, da bi se izsilila tretja tekma. Seveda so se Kodeljevčani še kako veselili zmage in finala, ekipa Pivovarne Laško pa je sklenila sezono, o kateri bo še precej govora, saj je bilo v njej vse preveč nihanj, kar je ob koncu prineslo povprečen rezultat, s katerim ne morejo biti zadovoljni. A o tem v kateri od prihodnjih številk.
'sekundo in šest desetink
'Maljška zadel prvi prosti	I_
[drugega je želel zgrešiti, a	Ante Perica naj bi bil Pipanov naslednik v I® "a žalost zadel..
Slovo Pipana
Srečanje na Kodeljevem je bilo tudi zadnje srečanje Aleša Pipana na klopi pivovarjev. Že kar nekaj časa se je namreč govorilo, da zapušča Laško, da odhaja v tujino ali na Kodeljevo k Slovanu. Istočasno se je kot njegov naslednik omenjal uspešni trener Elektre Ante Perica. Ali
bo hrvaški strateg dejansko postal trener Laščanov, bo jasno kmalu, saj bodo v Treh lilijah zdaj - po analizi sezone - že morali začeti sestavljati ekipo za novo sezono, kar ne bo lahka naloga.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ ALEKS ŠTERN

IZJAVE
Marko Antonijevič: »Le zmaga nas je po domačem porazu še držala 'v igri'. Dobro smo se pripravili na tekmeca. Na koncu prvega polčasa smo popustili in že precej zaostajali, a vrnili smo se z dobro consko obrambo. Enajst sekund pred koncem smo imeli celo možnost za zmago v rednem delu tekme, a naš zadnji napad ni bil uspešen. V podaljšku je imel Slovan več sreče, prikazal je več znanja in končali smo sezono.«
Robert Troha: »Svojo priložnost smo očitno zapravili že na domačem parketu. Poskusili smo se oddolžiti za poraz v Laškem. In res smo igrali veliko bolje kot doma, agresivno v obrambi, pa čeprav smo prejeli 84 točk. V napadu pa ... Priznati moramo, da smo ostali brez 'Jokse'. Vsi vemo, koliko pomeni tej ekipi. Sezono smo končali v slogu: vselej nam je manjkal en koš, ena žoga, tako v pokalu Uleb kot v Jadranski ligi in zdaj v prvenstvu. Mene pogodba z Laškim veže še za naslednjo sezono. Upam, da bo uspešnejša od pravkar minule.«
Saša Dončič: »Ekipi se resnično dobro poznata. Vse tekme z Laščani so bile izjemno izenačene. Imeli smo kanček sreče več od tekmecev. Sicer smo zapravili precejšnjo prednost in se pripeljali v negotov položaj. Zbrali se bomo za finale in ne vidim prav nobenega razloga, da ne bi postali državni prvaki.«
PANORAMA
KOŠARKA
1. A - moški
1.	tekma polfinala končnice DP: Pivovarna Laško - Slovan 84:95 (21:25, 43:50, 73:70); Troha 25, Rizvič 20, Antonijevič 17, Gnjidić 8, Jevdžič 6, Sims 4, Ugrekhelidze, Brolih 2; Dončič, Pašalič 20.
2.	tekma: Slovan - Pivovarna Laško 94:93 (25:20, 46:37, 67:59, 84:84); Paravinja 24, Dončič 15; Troha 25, Rizvič 18, Jevdžič 13, Sims 10, Vrečko 7, Ugrekhelidze 5, Gnjidić, Antonijevič, Brolih 4, Majkič 3.
Polfinale pokala
Celje Pivovarna Laško -Gorenje 25:22 (9:12)
HRPELJE - Modra dvorana, gledalcev 500, sodnika Krstić in Ljubič (Kozina).
CPL: Škof, Lorger; Rutenka 8 (2), Gajič 4 (1), Brumen 2, Kozomara 2, Mlakar, Lollo, Kozlina 2, Gorenšek, Štruc, Natek 4, Kokšarov 1, Zorman 2. Trener Miro Požun.
GORENJE: Podpečan, Skok, Prošt; Tamše 4, J. Dobel-šek 1 (1), Bedekovič, M. Oštir 2, B. Oštir 1 (1), Sovič 1 (1), Sirk 1, Rutar 1, Šimon 3, Zrnič 6 (2), Marušič 1 (1). Trener Ivan Vajdl.
Sedemmetrovke: CPL 3-5, Gorenje 6-10.
Izključitve: CPL 18 minut, Gorenje 16.
Finale pokala
Celje Pivovarna Laško - Gold club 37:40 (33:33.18:15)
HRPELJE - Modra dvorana, gledalcev 500, sodnika Krašna in Vodopivec (Ajdovščina).
CPL: Škof 13 obramb, Lorger 5; Rutenka 10 (1), Gajič 3 (2), Kozomara, Brumen 3, Mlakar 4, Lollo, Kozlina, Gorenšek, Štruc, Natek 4, Kokšarov 9 (1), Zorman 4. Trener Miro Požun.
GOLD CLUB: Lapajne 15 obramb, Makovec 6; Sosič, Stojanovič 9, Čeranič, Matovič 7, Šiškovič, Sokolov 1, Cunjac, Božič 1, Hojč 4, Kos 13 (4), Furlan 5 (3), Droži-na. Trener Vojko Lazar.
Sedemmetrovke: CPL 6-4, Gold Club 7-8.
Izključitve: CPL 16 minut, Gold Club 12.
Bistveni potek rezultata: 0:2, 1:3, 5:4, 5:6, 10:7, 14:11, 18:14, 19:18,21:18,21:21, 23:25, 25:25, 25:27, 30:27, 31:28, 32:29, 33:30, 33:33; 33:34, 35:37, 36:39, 37:39, 37:40.
NA KRATKO
Američanka in Indijec boljša
Pariz: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je v drugem krogu mešanih dvojic na teniškem turnirju v Roland Gar-rosu v paru z Avstralcem Toddom Woodbridgem izgubila proti sedmopostavljenima Američanki Lisi Raymond in Indinjcu Meheshuu Bhupathiju s 5:7 in 6:7.
Kragelj spet najboljši
Brnik: Dunlop moto park je bil prizorišče pete dirke za državno prvenstvo v motokrosu. V najmočnejšem razredu Open je zmagal Sašo Kragelj, član celjskega AMD Feroda, njegov klubski kolega Simon Štrajhar je bil peti. V razredu do 125 kubičnih centimetrov si je kljub padcu skupno tretje mesto privozil Aleksander Žafran, prav tako član Ferode.
Marina druga
Maribor: Na atletskem mitingu je članica celjskega Kladivar-ja Marina Tomič na 100 metrov ovire s časom 13,83 osvojila 2. mesto za Radmilo Vukmirovič in pred Metko Koštomaj.
Sedem Celjank na SP
Novi Sad: Slovenski kegljači so v soboto odpotovali na člansko in mladinsko svetovno prvenstvo. Med 17.člani in članicami ter 16 tekmovalkami in tekmovalci v mladinski konkurenci bodo slovenske barve zastopale tudi kegljavke celjskega Miro-teksa. Med članicami bodo nastopile Marika Kardinar, Biserka Petak, Brigita Strelec in Nada Savič (dva dni pred odhodom je postala državna kadetska prvakinja), med mladinkami pa Sabina Koljič, Anja Kozmus ter Nada in Rada Savič. (JŽ)
Svit Kladivarjev rekorder
Celje: Na štadionu AD Kladivar Cetis je bil v izredno vročem vremenu Majski mednarodni atletski miting, na katerem je bilo doseženo kar nekaj solidnih rezultatov. Vsekakor velja omeniti dva državna rekorda v skoku ob palici. Skakalka AK Mass Ljubljana Tina Šutej je svojo dosedanjo najboljšo znamko štirih metrov izboljšala za 1 cm, kar je rekord za mlajše in starejše mladinke. Drugi rekord je postavil domačin - prav tako mlajši mladinec - Svit Pintar, ki je preskočil 501 cm. Tako je popravil rekord Tineta Lorencija iz leta 1992, ki je znašal točno 5 m. S tem rezultatom je postal Svit klubski rekorder, saj je »preskočil« tudi svojega trenerja Milana Kranjca za en cm. Matej Juhart je premagal Matica Šušteršiča v teku na 100 m.
Pertinačev memorial Pešcu
Celje: Na 8. Pertinačevem memoriálu v šahu je zmagal Franc Pešec pred Božom Štuclom (oba Celje), Darkom Plahuto (Šentjur) in Stankom Skokom (Šempeter). Sledili so: Milan Lesjak (Šentjur), Dušan Brinovec, Dimitri Urisek, Franc Brinovec st. (vsi Žalec), Hrvat Ljubo Krk ... (DŠ)
radiocelje
««m»™» televizija celje
MDtednik
Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bílo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli?
Mi vam ob 60-letnici Novega tednika in 50-letnici Radia Celje, v sodelovanju s trgovinami Tuš, ponujamo ravno to:
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?	'
Izpolnite in pošljite kupon.
Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj »nakupovala« želene izdelke ponovno v petek, 3. junija, ob 10.15.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
TUŠQ KLUB
izpolnjene kupone na dopisnicah pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje.		
r ^ - 1 KUPON za sodelovanje v igri i do polnega vozička brez mošnjička	tus	---l
Ime in priimek:_ * * i«**	I
■ i X ?&a. celje
stMJ£ii!Waií!2 i ) T U Ï n J ) ) -n1 tednik
Davčna Številka:___' ' "Ij-HclitUH
Í
Telefon:_ Podpis:	"
Za
Temnikove svetel dan
V bobenčku, ki je kar naenkrat postal boben igrice Do polnega vozička brez mošnjička, je že krepko več kot dva tisoč kuponov z vseh območij slišnosti Radia Celje in branosti Novega tednika. Pomladno-polet-na mega nagradna akcija je tako v polnem zagonu. Voziček, poln dobrot, pa je minuli petek dobila družina Temnik iz Nove Cerkve.
Iz studia Radia Celje jih je poklicala Bojana Avguštinčič - Mutola, ki se po Tušu ni mogla poditi, saj je morala nadomeščati našo Simono Br-glez, ki je v petek ni bilo. Ekipa nagradne igre še vedno družno in intenzivno preiskuje, kje je Simona pravzaprav bila in kaj je bilo pomembneje od naše nagradne igrice! V interesu preiskave pa dosedanje ugotovitve o Simonini skrivnostni odsotnosti še ne moremo razkriti, pri čemer dobivamo namigovanja, da naj bi bila naša Simona - Veliki ptič na mednarodnem tekmovanju v kuhanju klobas. Skratka, vse to je naneslo, da je v voziček za Marijo Temnik živila metala Simona Šolinič -Joli. Nabralo se jih je za deset tisočakov, s čimer pa je bila Marija zadovoljna. »Vesela sem. Večkrat kaj pošljem, pa nikoli nimam sreče, da bi bila izžrebana,« nam je zaupala. Po izkupiček nagrade je prišla skupaj s partnerjem Silvom in 5-letno hčerkico Sabino, ki se je skupaj z mamo tudi postavila pred fotoaparat. »Vseskozi sem poslušala Radio Celje, a ravno nekaj minut pred začetkom igrice je hčerkica radio ugasnila! Bila
sem presenečena, ko sem slišala na drugi strani telefonske slušalke, da kličete z radia!« Toda Mariji je njena hčerkica »uštimala« še nekaj, namreč listič, na katerega si je Marija predhodno napisala živila, če bi bila izžrebana, je tako kot naša Simona skrivnostno izginil! A se je Marija
med igrico dobro znašla in voziček vseeno napolnila z dobrotami. Da je vse potekalo kot po Tuševem maslu, so poleg naštetih poskrbeli še Aljoša Bončina - Dmitrij, Bojan Pišek in Branko Ogrizek -Pol japke ter naš ključni člen - usmerjevalec Boštjan Sev-nik iz Tuša.
Šestdeset let celjskih godalcev
_
VODNIK
Letos mineva šestdeset let, ko je profesor violine v Glasbeni šoli v Celju Dušan San-cin zbral deset glasbenikov, ki so predstavljali začetek delovanja Celjskega godalnega orkestra. Ta visoki jubilej bodo godalci obeležili nocoj ob 19.30 s slavnostnim koncertom v Narodnem domu.
Ob jubileju sta posebej za Celjski godalni orkester skladbi napisala slovenska skladatelja Peter Šavli (Zepellinâ) in Dušan Bavdek (Hoquetus). Nocoj bosta na sporedu obe krstni izvedbi. »Skladbo sem napisal na prošnjo prijatelja Ne-nada Firšta, ki ga cenim kot človeka in umetnika in brez katerega naša nocojšnja ptica nikoli ne bi poletela. Celjskemu godalnemu orkestru čestitam za bogato poplačan trud, ki ga je vlagal v glasbo vsa ta leta in se mu zahvaljujem, da se je spoprijel z mojo partituro. Temu orkestru in Nenadu Firštu sem skladbo tudi posvetil,« je o Zepellini povedal skladatelj Peter Šavli.
Z besedo hoquetus so v 13. stoletju najprej poimenovali odseke skladb, v katerih sta se zgornja glasova izmenjevala - ko je eden pel, je drugi počival in obratno. Menjave
so se praviloma dogajale zelo pogosto in hitro, s čimer je zvočno nastal vtis nekakšnega kolcanja. Kmalu je hoquetus postal samostojna oblika, pri kateri so vokalne linije lahko izvedli tudi inštrumenti. »Tlidi moja skladba gradi na pričujoči ideji, koketira s ho-quetnim načinom ter želi predstavljati igrivo, svobodno sodobno reminiscenco in poklon tej stari glasbeni obliki,« je o svojem delu povedal Dušan Bavdek. Godalci bodo drevi odigrali še Koncert za kontrabas in orkester v fis-mo-lu Sergeja Koussevitzkyja (solist bo kontrabasist Zoran
^ s ŠTAJERSK/M ^
°4f/
S žilnimi slovenskimi zabavi
V soboto, 18. junija, od 17.ure v Šmarju pri Jelšah!
Markovič) ter dva Brahmsova Madžarska plesa.
Slavnostna govornika na nocojšnji slovesnosti bosta župan MOC Bojan Šrot in dr. Matjaž Kmecl. Za dolgoletno delo v orkestru bodo članom podelili tudi Gallusove značke.
Celjski godalni orkester je bil ustanovljen 12. maja 1945 kot sekcija Kulturno umetniškega društva Ivana Cankarja.
V začetku so godalci nastopali predvsem na mitingil. in drugih prireditvah, povezanih s koncem druge sveto > ne vojne, vendar so se hitro začeli pripravljati na koncertne nastope. 1. maja 1947 je imel orkester svoj prvi samostojni koncert. Od ustanovitve do danes je v njem sodelovala množica glasbenikov, ki so ob svojih siceršnjih zaposlitvah ali šolanju našli čas tudi za ljubiteljsko glasbeno poustvarjanje. Za profesorjem Sancinom so se za dirigentskim pultom zvrstili še Stanko Pojavnik, Valter Rátej in Radovan Marvin, od leta 1988 pa ĆGO vodi Nenad Firšt.
10.00 Otroški muzej Hermanov
brlog _
Nitka na nitko... Hermanova ustvarjalnica 18.00 MNZ Celje-občasni
razstavni prostori_
dr. Mitja Ferenc: Prikrito in očem zakrito odprtje razstave (prikrita grobišča 60 let po koncu 2. svetovne vojne)
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami gost večera Ivo Radin
18.00 Pokrajinski muzej Celje Mojster vzhajajočega sonca Hieronymus Hac-kel - virtuoz na steklu
odprtje razstave
Biti v svetu, a
e od tega
19.30 Narodni dom Celje
Ob 60-letnici Celjskega godalnega orkestra
slavnostni končen
25 let po zadnjem pisku Štefke
odprtje razstave
predavanje Mary Anderson 19.30 Narodni dom Celje
Vokalna skupina Cvet
letni končen z gosti
SS
10.00 Otroški muzej Hermanov
biteg_
Poletni modni navdih
Hermanova ustvarjalnica
16.00 ŠMOCL, Laško
Risanje z barvnimi kredami po parku
ustvarjalna delavnica 18.00 Mladinska knjiga Celje Cici klubove pravljične uri-
St huala, ker rešujete življenja
\_ J Pošljite SMS s ključno besedo SRCE na številko 1919 in darujte 230 SIT. zn nahup rentgena za invDiivno sriao diagnostiko v Splošni bolnišnici Celje
Pred petnajstimi leti je orkester razpisal lasten abonma in od takrat vsako sezono naštu-dira pet različnih koncertnih programov. Celjski godalni orkester je za svoje delo prejel več pomembnih priznanj, leta 1998 najvišje priznanje Mestne občine Celje, zlati celjski grb, lani pa častni znak občine Bled.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Koncert skupine Cvet
Vokalna skupina Cvet bo imela svoj letni koncert jutri ob 19.30 v Narodnem domu. Kot gosta bosta nastopila citrar Peter Napret in Vokalna skupina Plavica.
Vokalna skupina Cvet je z zborovodjem prof. Dejanom Jakšičem in s citrarko Janjo Brleč za jutrišnji koncert pripravila veliko novih pesmi, med katerimi so tudi Jakši-čeva priredba Ne čakaj na maj, Čez Šuštarski most. Slovo od gozda. Da bi jaz znala, Divja rož'ca ...I BA
Virtuoz na steklu
O svetovno znanem gra-verju Hieronymusu Hacklu ni veliko znanega. Z gotovostjo lahko trdimo le to, da je bil eden najpomembnejših virtuozov na steklu, ki je večji del svojega življenja ustvarjal raviio v Celju. Kljub temu v knežjem mestu ne hranimo nobenega njegovega izdelka. Da bi Celjani bolj spoznali velikega mojstra, ki je ime Celja ponesel v svet, so se v Pokrajinskem muzeju Celje odločili, da v sodelovanju s še drugimi evropskimi muzeji pripravijo razstavo njegovih del. Razstavo, katere avtor je Paul von Lichtenberg ter kustos Jože Rataj, bodo v lapidariju muzeja odprli jutri ob 18. uri.
Hieronymus Hackel naj bi bil rojen leta 1784 nekje v okolici Mistrovice na severu Češke. To območje je bilo bogato s steklarsko tradicijo, pri čemer je zanimivo, omenja Jože Rataj, »da Hac-kla ne najdemo vpisanega v matičnih knjigah, ne kot botra niti kot priče pri poro-
kah. To je bilo namreč dokaj pogosto pri lastnikih steklarn ali steklarskih mojstrih«. Hackel naj bi na naše območje prišel že okoli leta 1810, pri čemer je velik del asortimana njegovih izdelkov nastal ravno v Celju_. Edini potrjeni podatek o njem, ki ga imamo v Celju, je vpis v mrliške matrike župnije sv. Danijela, kjer je zapisano: »Hakl Hieronymus, Glasschleifer, 60 Jahre alt, gestorben 2. Oktober 1844 an Schlagfuss in der Stadt Cil-li No. 29.« V gradbeni skici Celja najdemo še podatek, da je ustvarjal v hiši s hišno številko 91, to je v današnji Stanetovi ulici.
Številne mojstrsko izdelane gravure omenjenega mojstra dokazujejo njegov pomen in sloves v svetu. Celjani lahko le s ponosom poudarimo njegovo ime, kljub temu, da njegovih izdelkov pri nas nimamo. Je pa mojster vzhajajočega sonca ali Hieronymus Hackel zagotovo sinonim, ki ga Celje premalo pozna.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Zlate pevke s Centra
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center se je s 1. regijskega tekmovanja Od Celja do Koroške, ki je bilo v Slovenj Gradcu, vrnil z zlato plaketo.
Dekleta, ki jih vodi prof. Barbara Arlič, so na omenjenem tekmovanju prejela tudi posebno nagrado za izvedbo slovenske ljudske iz Istre Čiv, čiv, čiv, ona mi je rekla v priredbi Blaženke Amič Lemež. Na tekmovanju se je predstavilo osem otroških in mladinskih zborov iz Laškega, Luč, Radeč, Velenja, Zreč, s Ponikve in iz Celja.	BA
Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET!
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! V jubilejnem 60. letu časopisa vas razveseljujemo z vrsto presenečenji. Eno od njih je junijski izlet na Kras. V sodelovanju s Tušem bomo na izlet odpeljali dva avtobusa naročnikov! V soboto, 18. junija, ob 8. uri bomo krenili iz Celja proti Lokvam z znamenito pršutarno, kjer bo čas za oglede, nakup in kosilo, nato pa še za obisk jame Vilenica in vojaškega muzeja.
Izpolnite kupone, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov!
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Vse do zdaj poslane kupone bomo upoštevali pri žrebanju.
Cestni dirkač poškodoval 14 vozil!
Trčenjem se ni dalo izogniti
Na avtocesti Vransko - Trojane, izven Vranskega, se je v četrtek zgodila nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. 51-letni voznik motornega kolesa je v daljšem preglednem desnem ovinku pripeljal do stoječe kolone vozil in trčil v priklopno vozilo tovornjaka ter padel po vozišču. Druga prometna nesreča se je zgodila v križišču regionalne in lokalne ceste izven Lokovice, na območju Velenja. 35-letna voznica osebnèga vozila je na regionalno cesto v smeri Šoštanja zapeljala v trenutku, ko je z desne strani pripeljal 26-letni voznik kolesa, ki je trčil vanjo in padel po vozišču. V trčenju se je huje poškodoval, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje. Vikend pa so zaznamovale kar tri prometne nesreče s hujšimi poškodbami. Prva seje zgodila v petek zvečer v križišču Gregorčičeve in Miklošičeve ulice v Celju, kjer sta treščila 23-letni voznik osebnega avtomobila in 33-letni motorist, ki se je huje poškodoval, njegov sopotnik pa lažje.	MJ
Pogrešan že od srede
Z ropi hotel poravnati dolgove
zajetnim kupom denarja je deloma poplačal svoje dolgove, v Mokronogu pa je doživel polom, saj je tvegal za drobiž. Njegovi dejanji potrjujejo tudi materialni dokazi in pričanja prič, tako da je bilo stanje po celodnevni obravnavi in zaslišanju 8 prič popolnoma razjasnjeno.
TJG
HALO 113
Odkrili storilca več deset vlomov
Minuli teden so policisti odkrili dva vlomilca, ki imata na vesti več deset vlomilskih pohodov. Čeprav sta delovala vsak zase, jima je bilo skupno vlamljanje na območju Celja in njegove okolice. Šlo naj bi za podjetnega 23-letnega Šoštanjčana in 27-letnega Celjana, ki naj bi si z vlomi v zadnjih dveh mesecih opomogla za slabe tri milijone tolarjev. Tolikšna je bila namreč vrednost predmetov, ki sta ga na svojih vlomilskih pohodih odnašala. Kar dve tretjini omenjene vsote pa je vlomilski izkupiček, ki bremeni 23-letnega Šoštanjčana, ki ga je preiskovalni sodnik po zaslišanju napotil v pripor.
Ta ga pa pihne
Minuli četrtek so policiste obvestili o vozniku motornega vozila, ki je vijugal po cesti na relaciji Šempeter - Šešče. Voznika so ustavili in ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus alkoholiziranosti je namreč pokazal kar 1,54 ml alkohola na kilogram krvi. Policisti bodo zoper voznika podali obdolžilni predlog.
Nesrečna Grmada
Nedeljski izlet na Grmado se ni dobro končal za 71-letnega moškega, ki mu je pri sestopu spodrsnilo. Poškodovanemu so na kraju nudili pomoč policisti in reševalci Reševalne postaje Celje in ga s helikopterjem odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Drvarnica zagorela, požigalec neznan
V teh vročih dneh je zagorela drvarnica na Franko-lovem. Policisti o okoliščinah požara, ki je povzročil za približno dva milijona tolarjev škode še zbirajo obvestila, po končani preiskavi pa bodo podali ali kazensko ovadbo, ali pa le poročilo na Okrožno državno tožilstvo.
MATEJA JAZBEC
30-letnega Igorja Božiča iz okolice Krškega je senat novomeškega okrožnega sodišča pred tednom obsodil za ropa pošt v Mokronogu in Kozjem. Za rop v Kozjem mu je senat izrekel 2 leti, za rop v Mokronogu pa leto in pol zapora, kazen pa je združil v enotno kazen 3 leta in 3 mesece zapora. Zaradi prekomernega pitja (vidno pijan je bil tudi pri ropu pošte v Kozjem) mu je sodišče izreklo ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Pripor so mu podaljšali do pravnomočnosti sodbe.
Božič je stari znanec policije, saj je že odslužil zaporno kazen zaradi tihotapljenja ilegalcev. Na prostosti pa so ga čakali dolgovi. Da bi jih poplačal, se je odločil za rop. Skrbno je izdelal načrt in nekaj dni pred ropom v Celju pod izmišljenim imenom kupil razpadajočo ka-trco in si nabavil plašilno pištolo. 30. marca nekaj pred
šesto uro zvečer si ji čez glavo nataknil žensko nogavico, vstopil v pošto v Kozjem in od uslužbenke zahteval denar. Prestrašena delavka mu je izročila skoraj 725 tisočakov. Za roparjem so se izgubile vse sledi.
Uspeh v Kozjem je Igorja podžgal za nov podvig. Za žrtev si je izbral pošto v Mokronogu. V Novem mestu je kupil »nov avto«, tokrat pětko in 6. aprila, minuto pred četrto popoldne, se je zgodba iz Kozjega ponovila, prisebna poštna uslužbenka pa je reagirala zelo trezno, čeprav ji je ropar nameril pištolo v glavo. Vrečko je napolnila s šopi bankovcev po 10, 20, 50 in 100 tolarjev ter kovanci, vsega skupaj pa je bilo za 1.600 tolarjev. Uslužbenka je takoj poklicala policiste, ki so roparja že čez 10 minut prijeli.
Igor je obe dejanji priznal in povedal, da je denar potreboval za poplačilo dolgov. Podvig na Kozjem mu je uspel, z
V soboto je 39-letni voznik tovornega vozila na izvozu za Celje na Hudinji nameraval zapustiti avtocesto, a se je vozilo v ostrem desnem ovinku prevrnilo levo izven vozišča in obstalo na strehi. Voznika, ki je ostal vkleščen v vozilu, so rešili poklicni gasilci iz Celja. Lažje poškodbe pa je utrpel njegov 39-letni sopotnik.	MATEJA JAZBEC
Policisti in domači že od minule srede iščejo 53-let-nega Zdravka Viherja iz Rogatca. Od doma se je neznano kam odpeljal z osebnim vozilom Opel Vectra srebrne barve, registrskih številk CE 49-74F. Nazadnje je z njim govorila njegova partnerka, saj sta bila dogovorjena za odhod v Maribor, kjer naj bi Zdravko obiskal zdravnika. Ker se je partnerki v telefonskem pogovoru Zdravko zdèl nekoliko drugačen, se je takoj odpravila domov, a ga tam ni več našla. Viher je visok 176 centimetrov, ima temno rjave oči in osivele valovite lase. Na dan izginotja naj bi bil oblečen v temno modri spodnji del trenirke.
Prevrnjeno tovorno vozilo
Trčil še v komaj tri dni star kombi - Le kaj mu je tega treba bilo?
Na petkov zgodnji večer so lahko Celjani v mestu vi-, deli nenormalno vožnjo 21-letnika, ki je med manevriranjem z avtomobilom Fiat Tipo ljubljanske registracije poškodoval 14 drugih osebnih vozil, nato pa še sám v Zagati trčil v komaj tri dni staro tovorno vozilo!
Nekaj minut čez 18. uro so namreč na celjski policijski postaji dobili klic, da je neznani voznik na Muzejskem trgu trčil v več vozil, nato pa s kraja odpeljal. Tri policijske patrulje, ki so prihitele v mestno središče, so bile kljub hitremu posredovanju že prepozne. Mladenič se je s tipom takrat že zaletel v Zagati, odprl vrata na sovoznikovi strani, saj na voznikovi ni mogel, in zbežal menda v smeri celjskega mestnega parka. Kar nekaj »firbcev« pa tudi voznikov avtomobilov, ki jih je na svoji divji poti poškodoval, se je kaj hitro zbralo na prehodu iz Ozke ulice v Zagato, da so opazovali, kako je tipo dobesedno pristal v belem kombiju, starem komaj tri dni! Odprto okno na avtomobilu in pogled vanj je kazal, da utegne iti za osebo, ki ima probleme z nedovoljeno drogo, saj je bilo na tleh vozila kar nekaj injekcijskih igel.
Divja vožnja se je takole končala.
Peljal naprej
Le nekaj minut kasneje je v spremstvu policistov na kraj nesreče prišel osumljeni, ki so ga izsledili v kratkem času. 21-letnik naj bi vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Preizkus z alkotestom je pokazal, da omenjeni ni bil pod vplivom alkohola, je pa odklonil strokovni pregled, namenjen temu, da bi se ugotovilo, ali je vozil pod vplivom mamil ali drugih psihoak-
tivnih snovi. Po pogovoru na celjski policijski postaji so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kot so nam povedali celjski policisti, takrat ni bilo »... zakonitih razlogov za morebitno pridržanje« zaradi odklonitve strokovnega pregleda pa so mu »odredili le prepoved nadaljnje vožnje«.
21-letnik pa se je po pogovoru na postaji očitno požvižgal na strogost naših policistov in jo mahnil nazaj proti avtomobilu. Izjava očividca, da mu je takrat pri spravljanju avtomobila v pogon pomagal celo policist, nas je silila v to, da smo vprašali na celjski policiji, kako je to sploh mogoče, če so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Da je policist to
storil, so zanikali, res pa je, pravijo, da je policist pomagal, ko so poskušali avtomobil premakniti z mesta nesreče, da bi sprostili prehod.
Vozilo je moral zagnati torej nekoliko kasneje in se odpeljati, a ni prišel daleč, saj je bil beli tipo celo do naslednjega jutra na ogled kar na pločniku Ljubljanske in Gregorčičeve oziroma Jurčičeve ulice. Ker se prepovedi vožnje ni držal, so ga policisti pridržali in ga naslednji dan z obdolžilnim predlogom privedli v postopek dežurnemu sodniku Okrajnega sodišča v Žalcu in tako celjske ulice rešili pred ponovnim divjanjem.
SIMONA ŠOLINIČ
modro majico, obut pa je bil v bele športne copate. Vse, ki bi o pogrešanem karkoli vedeli oziroma ga kje opazili, naj to sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali na telefonsko številko 113.
Trm
PRODAM
MERCEDES benz 190 E, letnik 1991, vso opremo, prodom. Telefon (03) 5743-565, 041 536-580.	§463
FIAT tipo 1.4, letnik 1994, registriran 10/ 2005, metalne barve, z nekaj opreme, lastnico, prodam za 225.000 SIT. Telefon 031235-020. R 5 five 1.4, letnik 1994, reg. 4/2006, prodom za 215.000. SIT. Telefon 041 772-167.	2918
GOLF jxd, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 292-848. Ô470 GOLF III, 1.6 bencin, letnik 1993, servo, centralno, 5 vrat, prodam. Kličite po 18. uri, telefon 5774-606.	2942
FIAT bravo 1,6 sx, letnik 2001, avt. klimo, ostala oprema, srebrne barve, nikoli poškodovan, zelo ugodno prodam. Telefon 041 642-354.	2939
FIAT uno 1,1, prvi lastnik, letnik 1996, 33000 km, cena 310.000 SIT, pet vrat, lep, prodom. Telefon 041 341 -638. 2939
STROJI
SAMONAKLADALKO Sip 25, tračni obračalnik Sip 220 in puhalnik za seno, z motorjem, prodam. Telefon 041 261-676.	2877
ŽITNI kombajn Zmaj 131 prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 242-640. 2861 TRAKTOR Same Leoni 4-4, starejši letnik, prodam zo 800.000 SIT. Telefon 041 793-891.	Š459
TRAKTOR Zetor 7711, letnik 1992, evropski model, v zelo dobrem stanju, 1950 delovnih ur, prodam. Telefon 5772-471. 2915 STROJ za čiščenje piščancev prodom. Telefon (03) 5488-057 ali 040 621 -508.
KOSILNICO Alpina (generalna) in traktor
Fiat Štore 302, letnik 1980, lepo ohranjen, prodam. Telefon (03) 5731-090,040 611-195.	L510
aSTERNO zo gnojevko Cariera, storo cco 20 1,2.7001, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 233-973.	2955
lepem, zdravem in zelenem, mimem okolju s prekrasnim razgledom in še ob doto-
sti in se
letnik/obnova: 1952/2004 cena:26.200.000SIT Barok d.o.o.. Ozka ulica 3,3000 Calje Telefon: 041369 528.490 86 OO,
PRODAM
HIŠO dvojček, v Tmovljah, Obrtna cesto, prodamo. Telefon 040 275-066. 2920 VIKEND v Dolgi Gori prodom. Informorije po telefonu 041 652-194.	2928
ATRAKTIVNI zazidalni parceli v Celju in Letušu prodamo po ugodni ceni. Telefon 040245454.	2926
KOTHIK
GSM 041/612 263 Telefon/foks 03/710 30
Telefon 03/710 30 96
- —~ o '9°r KOTNIK, ».p. RÓTMX Nikole Tesle 6, 3310 Žalec igork^ikOsid™
SUKOPIČSKARSKA IN ZIDARSKA D€IA KOAAPLCTN6 FINALIZACIJ6 OBJ6KTOV
TOPLOTNC IN KinSIČNC FflSRDC á&Áofi/edÁcimičito ice ocć
V Piranu oddajam za poatnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 24S454. 2927
NA Frankolovem prodam 4120 m' mešanega gozda. Informacije po telefonu 041 784-306.
PARCELO z gospodarskim poslopjem, na Galiciji, 16.000 m', prodam za 6.900.000 SIT. Telefon 051 368-128. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska 5, Celje.	n
KUPIM
ZEMLJIŠČE zo gradnjo hiše ali hišno številko, do 8 km iz Celja, kupim. Nisem prekupčevalec. Telefon 041 731-816. 2814
STANOVANJE
PRODAM
CELJE. Prodom trisobno stanovanje, 82 m2, novo, nodstandardno, na lepi lokaciji, ugodno. Telefon 031 378-038, B. Rotar. p GARSONJERO v Celju, center, 41,23 m', 2. nadstropje, dvigalo, novogradnja, prodamo zo 12.776.000 SIT. Telefon 051 368-128, Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska 5, Celje.
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, 93,67 m', 2. nadstropje, dvigalo, novogradnja, prodamo za 29.026.000 SIT. Telefon 051 368-128, Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska 5, Celje.	n
POSLOVNI prostor, Slovenske Konjfce, center, 288,04 m', v celoti ali po delih, prodamo po 790 EUR/m'. Telefon 051 368-128, Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska 5, Celje. n
ODDAM
BIOGRAD n/m, Apartmaji! Ugodno! Junij, avgust. Telefon 00385 23 383-497.2951 V KRKU, blizu morja oddam trisobni apartman, v času od 1.6. - 30.9.2005 (5 postelj, 2 X 2/2,1/1, klima, satelitsko tv, 2 kopalnici, 2 wc, kuhinja, terasa, balkon, žar, parkirni prostor). Informacije in rezervacije po telefonu 00 385 51 222-070, Kik, Vrbnička 15, Klorič	2896
PRODAM
OTROŠKO sobo Alples m barvni TV prodam.
Telefon 041 221-736.	1599
POSTELJO, smreka 100 x 200, prodam za 10.000 SIT. Telefon 041 620-132. tpv
PRAŠIČE, odlična mesnata selekaja, 130 do 140 kg, prodamo. Telefon 041 619-372.
2859
TEUCO simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5774-013. 2916 KRAVO, brejo 8 mesecev 2. teleta, dobro molznico, prodam. Telefon 5740-167, Valčka Pohole, Vodraž 40, Šentjur pri Celju.
S 469
PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. Telefon
031 582-624.	Š471
KASTRATA, starega 10 let, ujahanega, mirnega, z opremo, prodam. Telefon 031 751-585, kličite po 14. uri.	2933
KUPIM
BIKCA oli teličko, staro 14 dni, ne črno belo, kupim. Telefon 031 569-954 ali zvečer 5740-207.	Ô462
ODDAM
DVA nemška ovčarja, samca, stara 8 tednov, podarim. Telefon 5791-300,031 818-419.	2938
DVE različni tigrasti muci, stori 2 meseca, prijazni, oddam. Telefon (03) 5791-292.
Š472
fm
GARANTU. Polzeli ndustrijska prodajalna Polzeli Tel. «3 7037130,7037131
Cm
GflRdNr
POLZELA VELIKA POMtADANSKA AKCIJSKA PB0DAJA POHIŠTVA od 3.5. do 18.6. Z005
kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA in spalnice KAJA z dostavo in montažo 15 % popust na kuhinje PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO 50 % popust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog VSI KUPCI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM:
BELO in rdeče vino ugodno prodam. Telefon
5773-601.	2946
0DDÂM
KOŠNJO sena brezplačno oddam. Oddam tudi pašo za ovce in koze. Telefon 051 387-264.	p
OSTALO
PRODAM
NARODNO nošo, moško, komplet s škomji, št. 42, kot nova, prodam. Telefon 041 843-716.	2925
TEUCO simentalko, brejo, molzni stroj West-falio in trosilec hlevskega gnoja prodam. Telefon 5720-761.	ž 255
NAKIADALK0 Sip 16, obračalnik Sip 200, kosilnico Sip 170 Twist ter golf III td prodam. Telefon 070 967-349 ali 031 328-451.	2940
OUI gorilec za 15.000 SIT, staro pohištvo za 10.000 SIT, 2 kolesi za 6.000 SIT, sobno cvetlično korito in kamise, prodam. Telefon 571M74.	2 256
TELETA in seno v kvadratnih balah prodamo. Telefon (03) 4917-590. 2945
ZAPOSLITEV
AVT0PREV0ZNIŠTV0 in storitve 1 gradbeno
mehanizacijo, Franjo Lugariček s. p., Cesta na Ostrožno 12, Celje zaposli strojnika težke gradbene mehanizacije. Telefon 041 647-574.	2854
PRUAVITE se no razgovor za področnega managerja ali kadrovskega administratorja. Možnost redne zaposlitve. Telefon (03) 4282-086. Undigo d. 0.0., Kidričeva 13, Celje.
2941
IŠČEM voznika za razvoz blaga po Sloveniji, z izpitom C kategorije. Telefon 041 685-713, Bojan Cvek s.p., Ulica Frankolovskih žrtev 34,3000 Celje.	2831
PRODAM
VINO z geografskim poreklom, laški rizling, beli pino, prodom. Cena 200 SIT/1. Telefon (03) 041 692-681, (03) 5804-209. 2924 RDEČE mešano vino prodamo. Cena 150 SIT/I. Telefon 041 619-371. Š467
PAN
Smo hitro rastoče podjetje, ki se ukvarja s profesional-čiščenjem. Zaradi po-
računovodjo, nadzornico, več čistilk in terenskih čistilcev
(celjsko območje). Sprejemamo pisne vloge na naslov: Panhygia d.0.0., Breg 133, Polzela.
Saj vem, da mora vsak oditi,
a zate zdaj še ni bil čas. Premalo sreče dano je bilo užiti ti v krogu vseh, ki si ljubila nas. Življenje kratko nam le malo
a jemlje, kar imamo mi najraje.
ZAHVALA
FANIKE MARKO
roj. Bah iz Virštanja (19.2.1935 - 2.5.2005)
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih dneh slovesa skušali blažiti srčne rane, nam slali ob strani in pomagali. Hvala za cvetje, vence, sveče, sv. maše, molitev, ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. patru Ernestu za sv. mašo in duhovno bogato pridigo, patru Francu in bratu Jožetu za spremstvo, cerkvenemu pevskemu zboru in organistu, policijskemu trobilnemu kvintetu za odigrane žalostinke ter ge. Mimici Plevnik za ganljive besede slovesa. Iz srca se zahvaljujemo prebivalcem Liboj, ki so se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na zadnji poti. Hvala, ker niso pozabili, da je preživela med njimi svojih 24 mladih let. Hvala v '
se Valeriji, ki je izkazala botrci ob njenem odhodu s tega sveta posebno pozornost. Zahvala pogrebni službi Gekott za spoštljivo opravljene pogrebne storitve. Hvaležni bomo vsem, ki boste molili zanjo in s prijazno mislijo postali ob njenem grobu. Še enkrat hvala vsem dobrim ljudem.
V globoki žalosti: vsi njeni.
Bolečino občuti srce, ki te je ljubilo.
V SPOMIN
28. maja so minila 3 leta, kar nas je za vedno zapustil ljubi
FRANCI GORENC
Iskrena hvala vsem, ki se ustavijo ob njegovem grobu in prižigajo sveče. Žalujoča: žena Milka in sin Miran z družino.
SMS donacija!
Z besedo KARITAS na 1919 darujete 230 SIT za otroke v stiski.
Druttn Mobitel se odpoveduje vsem prihodkom.
Karitas+ ..,..-.
NUDIMO pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561 ali (040) 462-165. Demon s. p., Porižlje 145 a, Braslovče. p
UGODNI KREDITI DO 6 LET
Obremenitev do 50 %, poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000,00 SIT In upokojence 09!
03/ 5410 317 031/ 625 506
ZAPOSUMO voznika C kategorije za ambulantno prodajo na območju Celja in Koroške. Eupot d. 0.0., Poljska pol 10,3202 Ljubeč-na, telefon 041 325-021. 2868
Zaposli
5»3ÏÏDÎEÛIÛSD
Pogoji: V.stopnja izobrazbe ekonomske smeri, znanje tujega jezika (angleško ali nemško), vozniški izpit B kategorije, delovne izkušnje. Od osebe se pričakuje kumu ni kati vnost, prijaznost in odgovornost.
Pogoji: VI. ali VII. stopnja izobrazbe komercialne oz. druge smeri, delovne izkušnje v komerciali, aktivno znanje tujega jezika (angleško ali nemško), vozniški izpit B kategorije.
Od osebe se pričakuje kumunikativnost, prijaznost in odgovornost.
Prošnje poslati do 10.6. na naslov:
BIRO OGIS d.0.0., Teharje 56, 3221 Teharje
V JUNUU začetek kreativnih delavnic za predšolske, šolske otroke in odrasle. Telefon (03) 7140-181, Ireno Paušers. p, Petrovče 136, Petrovče.	2912
S 30. junijem 2005 zapiramo podjetje Coding, Saša Stropnik s. p., Cesta Miloša Zidonška 17,3230 Šentjur. Š466
vabi na predavanje Biti v svetu, a ne od tega sveta,
ki bo v prostorih Osrednje knjižnice v Celju na Muzejskem trgu 1 (Levstikova soba), v sredo, 1. 6. 2005, ob 19. uri. Predavala bo ga. Mary Anderson, tajnica Mednarodnega teozofskega društva. Vstop je prost! j254
www.novitednik.cont
DELA
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
UPRAVNA ENOTA CEUE ceij!
nje odlitkov upravlja čist 2005; Kovis
2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor:
pomožna dela pri nizkih gradnjah; do 7. 6.. 2005; VNG Gradbin,
a (ok
ita); c
avbnega pohiš-
Pogladič Andrej s Velika Raven 8. 32Ô3 Nova Cerkev.
Osnovnošolska izobrazba
voznik taksija; do 3. 6. 2005; Zupane Melita s.p. M - finance. Vrtna ulica 17, 3220 Štore.
Zidar za zidanje in ometava-nje
pomožna gradbena dela: do 7. 6. 2005; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev. Velika Raven 8, 3203 Nova Cerkev.
Gradbinec
gradbinec - pleskar, izvedba prometne signalizacije; do 6. 6. 2005; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas.
Varilec za varjenje v zaščitnem
ilacije. Tov.
k Marj
a 19,
orodji, stiskalnice
do 2. ( s.p. V« 3000 Celji Strug.
ljanje, pakira do 7. 6. 2005; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje.
Orodjar
montaža orodij, varjenje, sestavljanje kovinskih izdelkov; do 31. 5. 2005; Dino d.o.o. Celje, Cesta na Ostrožno 78, 3000 Celje.
Monter klimatizacijskih naprav montiranje strojnih inštalacij; do 31. 5. 2005; Klima Cçlje d.d., Delavska ulica 5, 3000 Celje. Strojnik
instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8, 3000 Celje;
strojnik - gradbinec, izvedba talne vertikalne in horizontalne promet-;; do 6. 6. 2005; In-

Trgov

D 10. 6. 2005; /
Inih inštalacij, s
avljanje.
na špedicija - p s.p., Gornja Bist
Muri
trade d.o.
, Ulic;
Nižja poklicna izobrazba (do 3 Ulj
varnostnik; do 10. 6. 2005; Sintal Celje d.d., Družba za varovanje premoženja, lpavčeva ulica 22, 3000 Celje.
jedrar, ročno ali strojno izdeluje jedra na jedrarskih strojih; do 14. 6. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što-
kalupar jedrar, montira modele in modelne plošCe, nadzoruje kakovost; do 14. 6. 2005; Kovis - livarna d.o.o. štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Ključavničar
ključavničarska dela; do 31. 5. 2005; Klima Celje d.d.. Delavska ulica 5, 3000 Celje.
Oblikovalec kovin
slov Trenkvvalc 3001 Celje ali @trenkwalder.c
Gradbeni tehnik
komercialist III, vodovodni pro gram, opravlja enostavnejša komer cialna dela, prodaja izdelke, po po
nik
2005; Tripe> sta 7. 3000 Celje. Inženir strojništve
Bežigrajska ci
tomotiv Rado d.o.o. Podružnica Av-tohiša Odar Celje, Dečkova cesta 43, 3000 Celje;
vzdrževanje in popravilo osebnih vozil; do 31. 5. 2005; Cepin Janko s.p., Avtostoritve, Pot v Lešje 1, 3212 Vojnik.
Elektrikář energetik
delkov in izboljševanje le-tega; do 4. 7. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
vodja strojnega vzdrževanja, organizira in vodi dela strojnega vzdrževanja, opravlja vzdrževalne preglede; do 14. 6. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Inženir elektrotehnike opravljanje nalog vzdrževanja na proizvodnih strojih in napravah, so-
noda 6, 3000 Celj.
i. 2005; Adeci >vanje d.o.o. P ca XIV. divizi
juti
stemov; do 24. 6. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6, 3000
XIV.
programer; do 3. 6. 2005; Ra; ni center IRC Celje. Uli izije 14, 3000 Celje. Inženir grafiiarstva vodenje grafičnega studi
.S., Podjavorškova ulica 1, 3000
Zidar
zidarska dela; do 7. 6. 2005; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8, 3203 Nova Cerkev;
zidar, zidanje in ometavanje; do 25. 6. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
., M;
prevozi tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 25. 6. 2005; Ramy d.o.o. Celje, Cankarjeva ulica 8. 3000 Celje;
prevozi tovornega vozila; do 7. 6.2005; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53, 3000 Celje. Prodajalec
prodaja sanitarne keramike in opreme; do 3. 6. 2005; Bolarič Mak-similjana s.p., IMS trading, Zadobrova 23. 3211 Škofja vas;
terenski zastopnik za zeliščno negovalne izdelke na območju: Celje, Laško, SI. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Šentjur; do 16. 6. 2005; Mind trade, d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana.
Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehan.
prodaja avtomobilov: do 31. «. 2005; Cepin Janko s.p., Avtostoritve. Pot v Lešje 1, 3212 Vojnik. Kuhar
peka pizz in kuhanje jedi po naročilu; do 3. 6. 2005; Sailor d.o.o. Celje, Valjavčeva ulica 8, 3000 Ce-
mijski. prel

r; do 31. 5
i; Zdravi
razporejanje delovnih skupin po terenu, dodeljevanje delovnih nalog, organizacija dela, nadzor dela na
grad d.o.o. Celj« 30. 3202 Ljubeč Ekonomski ti
naslov podjetja v Koper ali Celje); do 25. 6. 2005; Adriatic - zavarovalna družba Koper PE Celje, Lava 7, 3000 Celje;
knjigovodja s poznavanjem del v glavni knjigi, saldakonti, obračuni plač; 3. 6. 2005; Hudournik d.o.o. Štore, Laška vas pri Štorah 20, 3220 Štore;
delo s saldakonti, knjiženje banke in računov, usklajevanje kupcev in dobaviteljev; do 3. 6. 2005; Inka - Impex d.o.o. Celje, lpavčeva ulica 22, 3000 Celj
6. 2005; Sadeko, tovarna otroškega pohištva, d.o.o. Gračnica 4. 3272 Rimske Toplice. Elektromehanik
in vozne mreže; do 7. 6. 2005; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za EE Ljubljana - Nadzorniš-tvo VM Zidani Most, Zidani Most
Pasarič d.o.o. Laško, Spodnji a 80, 3270 Laško. Strojnik gradbene mehai
timske Toplice. Računalniški tehnik programer internet aplikacij
Jagoče 3, 3270 Laško;
i. Laško, rogramske
ijigovodja; do 3. 6.
s.p., Caj-
operater CNC brus. stroja; 6. 2005; Cajhen Matjaž s.p hen rezilna orodja, Kidričeva ulica 22, 3270 Laško.
Profesor razrednega pouka poučevanje v oddelku podaljšanega bivanja v PŠ Jurklošter; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice;
poučevanje v kombiniranem oddelku za skupinsko delo z učenci 3. razreda v PŠ Sedraž; do
anje
delku
a Ašker-
daljša-
7. 6. 2005; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice;
oddelku podaljša-
nega bivanja
slov
njega
ije razrednega pouka, farstva in OPB; do 7. 6. iviia šola Primoža Tru-
grafičnih programih, osnove hard ware; do 3. 6. 2005; Fotolik Celje d.o.o.. Teharska cesta 4, 3000 Celje.
Inženir gradbeništva upravnik nepremičnin; do 7. 6. 2005; Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba trženje nepremičnin; do 18. 6. 2005; Royal nepremičnine d.o.o., Cigaletova ulica 5, 1000 Ljubljana. Univ. dipl. inženir strojništva prodaja proizvodne opreme in strojev v kemijski, prehrambeni in farmacevtski industriji, vodenje projektov; do 14.6. 2005; Vekamaf Adria
barja Laško, 3270 Laško;
poučevanje v OPB; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. Trubarjeva ulica 20, 3270 Laš-
do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško.
Profesor defektologije za duševno
poučevanje otrok s posebnimi potrebami; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško. Profesor matematike poučevanje matematike in nemškega jezika; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20. 3270 Laško;
poučevanje matematike; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
86, 3000 dipl. inž. kemijske tehno-
Delavec brez poklica ■ li delave
der d.o.o.. Osojnikova 9. 2250 Ptuj.; do 2. 6. 2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Pomožni delavec
pomožna pleskarska antikorozij-ska dela, pleskanje DV stebrov; do 18.6.2005; Final Pasarič d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško.
Maser
31. 5. 2005; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53, 3330 Mozirje. Pomožni delavec delo v proizvodnji gospodinjskih aparatov, montaža izdelkov ...; do 7. 6. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6. 3000 Celje. Obdelovalec lesa strojnik n.; do 3. 6. 2005; Makro-les d.o.o., Šmiklavž 66, 3342 Gornji Grad.
Voznik avtomehanik Voznik; do 31. 5. 2005; Planov-šek Robert s.p., Šmartno ob Dreti 1, 3341 Šmartno ob Dreti.
Srednja poklicna Izobrazba voznik tovornjaka; do 18. 6. 2005; Melavc Jožef s.p., Zgornje Pobrež-je 1, 3332 Rečica < ' " ' "
prodajalec zdra n kozmetike; i
Flor.
nega pohištva; do 10. 6. 2005; V d.o.o. Loče, Sveti Jernej 22, Loče.
Oblikovalec kovin krovsko kleparska dela, pol nje streh; do 14. 6. 2005; Slatc d.o.o. Loče, Ziče 24. 3215 Lo<
nehanik
vornjak

. 2005; Grm Pavel s.p.. Prevoz Grm, Križevec 66, 3206 Stranice.
Prodajalec
prodaja neživilskega blaga, svetovanje kupcem, polnjenje polic z blagom, razvoz blaga strankam; do 3. 6. 2005; Era d.d. Poslovna enota Adut Slovenske Konjice, Delavska cesta 12, 3210 Slovenske Konjice;
2005; Metro d.d. Celje Meti
PE ir
Mest
Strai
ekstruder PVC profile do 8. 6. 2005; Koplast ekstrazij; konfekcija d.o.o.. Tovarniška ci 2, 3210 Slovenske Konjice.
laji.
Kemijski tehnik izdelava varnostnih poročil, va jiih listkov po kemijski zakono-. . prodaja prem. instrumentov;
3 2. 6. 2005; Echo d.o.o. Slovenske Konjice, Mestni trg 18. 3210 Slovenske Konjice. Zdravstveni tehnik reševalec voznik; do 7. 6. 2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice. Mestni trg 17, 3210 Slovenske
Gimnazijski maturant
komuniciranje s strankami, urejanje dokumentov, pridobivanje novih strank; do 22. 6. 2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice.
Profesor za vzgojne predmete poučevanje športne vzgoje; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Vitanje, Doliška cesta 1, 3205 Vitanje.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Kmetovalec
prevozi traktorja; do 7. 6. 2005; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Do-brotinška 3, 3230 Šentjur. Blagovni manipulant prodajni referent, prodaja knjig po telefonu, del. mesto v Šentjurju pri Celju; do 2. 6. 2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4, 1000 Ljubljana. Vrtnar
vrtnarska dela; do 10. 6. 2005; Vainer Stanislav s.p. Vrtnarstvo Val-1, 3230 Šentjur.
dateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur. Univ. dipl. arheolog nadzor pri odstranjevanju grušča in nasutja na gradu; do 3. 6. 2005; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri
Akademski glasbenik za klavir
harmoniko; do ?4. 6. 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Sent- I jur. Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur;
poučevanje igranja na klavir; do 14. 6. 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur;	. I
poučevanje igranja" na klavir in korepeUtor; do 14. 6. 2005; Glasbe- | na šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur._
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec pomoč pri pokrivanju streh in stavbno kleparskih delih ter drugih zaključnih delih v gradbeništvu; do 15. 6. 2005; Brasil, gradbeništvo, proizvodnja, trgovina d.o.o.. Spodnje Sečovo 85a, 3250 Rogaška Slatina.
Orodjar
a CNC si

nje; do 15. 6. 2005; Kovač Alojz Splošna mehanska dela. Cesta Kozjanskega odreda 79, 3230 Šentjur. Monter konstrukcij pomoč pri montaži spuščenih stropov in sten; do 2. 6. 2005; Poválej Drago s.p.. Pod - notranja zaključna dela v gradbeništvu. Zlateče pri Šentjurju 18, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik
ektroinštal " '
inik
i 22. 6.P2005; Trg 1. 3252
31. i
35; Selič roinstalacije in trg lataljona 16, 3230 Zidar
II. 5. 2005; Simpl,
s.p., Elek
a II.
Profesor matematike
profesor matematike in računalništva (informatike); do 14. 6. 2005; Osnovna šola Nazarje, Zadrečka cesta 37, 3331 Nazarje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Kovinarski delavec
proizvodna dela v skladišču v Slovenskih Konjicah; do 31. 5. 2005; Dinos d.o.o. Celje, Gaji 37.3000 Celje.
Šen
Zl;
varnostnik; do 10. 6. 2005; Sintal Celje d.d.. Družba za varovanje premoženja, lpavčeva ulica 22, 3000 Celje.
Mizar
izdelava pohištva po naročilu; do 13. 6. 2005; Tajnikar Danijel s.p., Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1, 3210 Slovenske Konjice;
Ekonomski tehnik
komercialist na terenu; do 14. 6 2005; Businessmen's club d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje
Glasbenik
poučevanje igranja na harmoni ko in diat. harmoniko; do 14.6.2005 Glasbena šola skladateljev Ipav Šentjur, Ulica Du' -"O Šentjur
vedra 29,
Glasbenik specialist za tolkala
poučevanje igranja na tolkala; do 14. 6. 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur. Glasbenik specialist za kitaro poučevanje igranja na kitaro; do 14. 6. 2005; Glasbena šola skladate-
V Ipav
v Šentjur, Ulica Dušan
a 29, 3230 : Profesor za petje poučevanje solo petja; do 14. 6. 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur.
Akademski glasbenik, profesor
poučevanje violine in k igre; do 14. 6. 2005; Glasbt skladateljev Ipavcev Šentju Dušana Kvedra 29, 3230 Ši
Akademski glasbenik, profe za pihala in trobila
Ulic,
anje _ n kljunasto flavi
anja
Glas
O 14. 6
a šola skladateljev Ipav
i trg
-, Ulica Dušan
Kvedra
3 Slovenske Ko Srednja poklicna izobrazba voznik oz. sovoznik tovornega vozila s prikolico v mednarodnem prometu; do 4. 6. 2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206
3230 Š'
poučevanje igranja na flavto; d 14. 6. 2005; Glasbena šola skladate ljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dnšan Kvedra 29, 3230 Šen

anja
i klarir
>ški;
do 14. 6. 2005; Glasi
obdelovanje kovin; do 5. 6. ;
saSka :
>., Celjsk.
a 7, 3250
ikih delih; do ka Slati
Klepar-krovec
krovsko kleparska dela in ostala zaključna dela v gradbeništvu; do 3. 6. 2005; Brasil, gradbeništvo, proizvodnja, trgovina d.o.o., " • • - - "5a, 3250 Rogaš-
Voznlk avtomehanik transportna, dela, prevozi viličarja in tovornjaka; do 7. 6. 2005; Ander-
i; do 31. 3250 Rogaška Slatina;
Prodajalec
prodaja trgovskega blaga in ostala dela v trgovini; do 5. 6. 2005; Užmah Stanislav s.p., Trgovina z mešanim blagom. Planina pri Sevnici 47, 3225 Planina pri Sevnici. Strojni tehnik
delovodja strojništva; do 3.6.2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8. 3230 Šentjur. Gradbeni tehnik delovodja v gradbeništvu; do 3. 6. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, iteče pri Šentjurju 8, 3230 Šent-
v Babni
rnega vozila v med-•o 3. 6. 2005;
1, 3264 Sveti
Štefan
Prodajalec
prodajni referent, prodaja knjig po telefonu, del. mesto v Šmarju pri Jelšah; do 2. 6. 2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekar-' 1000 Ljubljana;
daja

ne po naročilu (a la cart); do 8. 6. 2005; Bohor d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 23, 3250 Rogaška Slatina.
delo v strežbi; do 3. 6. 2005; Buk-šek Vinko s.p. Lasso club, Lovska ulica 10, 3250 Rogaška Slatina. Strojni tehnik
vodenje projektov, nadzor nad delom, planiranje del, kalkuliranje in pomoč pri zaposlovanju; do 5. 6. 2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Varuh predšolskih otrok varuliiiija v oddelku OVl-ja. pomoč zmerno prizadetim učencem; do 14. 6.2005; III. Osnovn. gaška Slatina, Izletniška 3250 Rogaška Slatina.
Vzgojitelj predšolskih otrok vzgojiteljica v oddelku pod
Ro-
a Rogat« 30, 3252 Rogatec.
macijskih dejavnosti; do 14. 6. 200
III. Osnovna šola Rogaška Slatin Izletniška ulica 15, 3250 Rogašl Slatina.
Profesor razrednega pouka učiteljica v oddelku podaljšan ga bivanja; do 14. 6. 2005; Osnovi šola Šmarje gri Jelšah, Vegova u e pri Jelšah.
Profese
venšiine
gleškega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Podčetrtek, Trška cesta 66, 3254 Podčetrtek;
poučevanje angleščine in slovenščine; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Ro-
uči'telj tujega jezika angleščine | in slovenskega jezika; do 14.6.2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Ve-
gova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Profesor francščine pouřevanje francoščine; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Profesor angleščine učitelj tujega jezika angleščine in učitelj slovenskega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah;
poučevanje angleščine; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1. 3250 Rogaška Slatina. Profesor poučevanje nike na predmetni stopnji, preverjanje in ocenjevanje znanja, izvajanje nivojskega pouka na sosednji šoli; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje;
učitelj matematike in tehnične vzgoje; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah;
učitelj matematike in računalništva; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah;
poučevanje matematike; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Profesor kemije poučevanje kemije; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška slatina;
poučevanje strokovnih predmetov; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor biologije poučevanje biologije: do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaš-
Profesor filozofije poučevanje filozofije; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Profesor psihologije svetovalno delo; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje psihologije; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Profesor likovne vzgoje poučevanje likovne umetnosti; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska ulica 1, 3250 Ro-
Profesor gospodinjstva učitelj gospodinjstva; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah. Vegova ulica 26. 3240 Šmarje pri Jelšah.
Profesor tehnike poučevanje THV in računalništva; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Ro-
Dipl. pedagog specialist specialni pedagog, defektolog, poučevanje glasbene vzgoje in vodenje pevskega zbora; do 14. 6. 2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina. Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina;
specialni pedagog v OVl-ju, defektolog, poučevanje otrok z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju; do 14. 6. 2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15. 3250 Rogaška Slatina;
specialni pedagog, defektolog, poučevanje učencev s posebnimi potrebami; do 14. 6. 2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina; Univ. dipl. bibliotekar knjižničar; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Doktor medicine delo v ambulanti, uvajanje novih programov in promocija že uvedenih, druga dela s strokovnega področja; do 3. 6. 2005; Zdravilišče Rogaška - zdravstvo d.o.o.. Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina.
Doktor medicine specialist interne medicine
delo v specialistični internistič-ni ambulanti, promocija zdraviliške ponudbe; do 3. 6. 2005; Zdravilišče Rogaška - zdravstvo d.o.o., Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Sladek) zdravnika v specialistični internistični gastroenterološki ambulanti. opravljanje endoskopij zg. in sp. prebavnega trakta, delo v boln. ambulanti; do 3. 6. 2005; Zdravilišče Rogaška - zdravstvo d.o.o.. Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Delavec brez poklica
pomožna strežba; do 12. 6. 2005; Klemene Franc, s.p. Zeleni bar, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje;
zidarska dela, hidroizolater, pomožna dela; do 4. 6. 2005; Pogladič Smiljan s.p.. Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Pomoini delavec transportni delavec za delo v Šoštanju; do 18. 6. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Mari-
Osnovnošolska izobrazba
bilski pralnici; do 9. 6. 2005; Avto Velenje d.o.o.. Koroška cesta 64,3320 Velenje.
avtomehanik (izvaja popravila, diagnosticira, nastavlja, vzdržuje in odpravlja napake....); do 10. 6. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje. Zaposlitev preko koncesionarja Trgotur d.o.o.. Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10, 3325 Šoštanj. Keramik
keramik; do 18.06.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35. 3320 Velenje. Slikopleskar
slikopleskar; do 7. 6. 2005; TRS Boris s.p., Šlandrova cesta 16. 3320 Velenje;
slikopleskar; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje.
Zelezokrivec
železokrivec; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje; Tesar
tesar; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Zidar
zidar; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje. Stari trg 35. 3320 Velenje. Polagalec podov in tlakov parketar; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje. Stari trg 3S. 3320 Velenje.
voznik - naklada, razklada in prevaža tovor, napiše tahograf in potni nalog, pravilno zavaruje tovor, skrbi za tekoče vzdrževanje in pranje avtomobila; do 7. 6. 2005; Sovič Franc-avtoprevozništvo, Florjan 256, 3325 Šoštanj. Natakar
točenje pijač, strežba; do 3, 6. 2005; Miklavžina Rok s.p.. Kidričeva 55 a, 3320 Velenje.
Srednja poklicna izobrazba monter knauf plošč; do 18.6.2005; Vegrad d.d Velenje. Stari trg 35, 3320 Velenje.
Ekonomski tehnik trgovski poslovodja; do 3. 6. 2005; vloge na naslov: Metro d.d.. Lava 8, Celje (trgovina še ni odprta in nima poštnega predala); Metro d.d. Celje PE Velenje center. Šaleška cesta 21, 3320 Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
testiranje lastnih internetnih a-plikacij, uporabniška telefonska podpora, izdelava navodil za uporabnike; do 7. 6. 2005; Pia d.o.o.,pod-jetje za avtomatizacijo proizvodnje, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Inženir grafiiarstva grafično oblikovanje tiskovin; do 7. 6. 2005; Gorenje i.p.c.. Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
računovodja (organizira in izvaja računovodska in knjigovodska dela); do 14. 6. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. kadrovski inženirig. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje, zaposlitev preko koncesionarja Trgotur d.o.o., vloge pošljite neposredno delodajalcu; Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10, 3325 Šoštanj. Profesor angleščine učitelj angleškega in nemškega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Bratov Letonja, Šmartno ob Paki 117, 3327 Šmartno ob Paki.
učitelj matematike; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Bratov Letonja, Šmartno ob Paki 117, 3327 Šmartno ob Paki.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica gradbena dela, del. mesto je na Ložnici pri Žalcu; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12. 3000 Celje. Pomožni delavec pomoč pri pakiranju kislega zelja; do 3. 6. 2005; Albo plus, proi-
zvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., Juhartova ulica 19, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Preoblikovalec in spajalec ko-
ključavničarsko varilska dela; do 3. 6. 2005; Razvoj d.o.o. Braslovče, Male Braslovče 13. 3314 Braslovče. Oblikovalec kovin obdelovanje kovin, struženje; do 31. 5. 2005; Bastl - reduktor d.o.o., Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela. Frezalec
operater na CNC stroju, rezka-lec; do 3. 6. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije, del. mesto je na Ložnici pri Žalcu; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12. 3000 Celje;
tehnično vzdrževanje, polaganje epoksidnih smol; vloge na naslov Lano d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec; do 18. 6. 2005; liano d.o.o., Maribor, Poštna ulica 3. 2000 Ma-
Elektrikar elektronik
serviser za izvajanje servisnih del iz programa družbe, opravlja diag-nosticiranje, nastavljanje, vzdrževanje in odpravlja napake; vloge na naslov Trgotur d.o.o. Kadrovski inženiring. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 14. 6. 2005; zaposlitev preko koncesionarja Trgotur d.o.o., Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Gradbenik
zidanje, opažanje, fasaderska dela. ometavanje; do 5. 6. 2005; Termo SGD d.o.o., Šešče pri Preboldu 48. 3312 Prebold.
tesar, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec: do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12. 3000 Celje. Zidar
zidar, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12. 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije. del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, del. mesto je v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.o.o. Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12.3000 Celje;
prevozi tovornega vozila; do 7. 6. 2005; Stojakovič Borisiav s.p. Petrovče, Liboje 42. 3301 Petrovče;
prevozi tovornega vozila in kontejnerjev; do 7. 6. 2005; Vignjevič Ljubomir s.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10. 3310 Žalec. Prodajalec
prodaja blaga in svetovanje; do 3. 6.2005; Lesnina d.d. Prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče;
prodajni referent, prodaja knjig po telefonu, del. mesto v Žalcu; do 2. 6. 2005; Pešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4, 1000
' Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, del. mesto je v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Ce-
lje.
VaruA predšolskih otrok varovanje gibalno ovirane učenke na OŠ s prilagojenim programom; do 9. 6. 2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1, 3310 Žalec. Inženir gradbeništva vodja gradbišča, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d .o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje;
referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Univ. dipl. inženir strojništva razvojni projektant za razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij za avtomobilsko industrijo, priprav, naprav, strojev; do 3. 6. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski do-
Univ. dipl. ekonomist
samostojni knjigovodja, računovodja; do 7. 6. 2005; Alea group
SPORED
»ŠKOFIJSKEGA PASTORALNEGA DNEVA«
3. in 4. junij 2005
PROGRAM
Petek, 3. junij 2005
» Od 17.00 do 19.30 srečanje članov tajništva Dekanijskih pastoralnih dni
v Slomškovi dvorani in refleksija dosedanjega izvajanja sklepov Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. >- Ob 20.00 molitveno srečanje mladih v mariborski stolnici.
Po župnijah se lahko zberejo verniki v cerkvi in preko Radia Ognjišče sodelujejo pri molitvi. Drugi lahko molitev spremljajo doma.
>	Nadaljevanje molitve mladih med 21.00 in 23.00.
Mladi bodo v molitvi, pesmi in tihem čaščenju Najsvetejšega ostali v cerkvi do 23.00. Ves čas bo priložnost tudi za sveto spoved.
Sobota, 4. junij 2005
»• Od 7.30 do 8.15 molitvena ura v vseh župnijah, kjer prenočujejo mladi.
>	Do 9.30 prihod udeležencev v center Maribora. Po možnosti se vsi zberemo v stolnici in pred njo, kjer se bo začelo celodnevno čaščenje Najsvetejšega. Vodi škof dr. Franc Kramberger.
>	Od 9.30 do 18.00 celodnevno čaščenje različnih skupin
v mariborski stolnici pri Slomškovem grobu in priložnost za sv. spoved.
>	Od 10.00 do 12.00 forumi in delavnice. Forumi in delavnice so vsebinsko namenjeni predvsem, osebni, družinski, zakonski, vzgojni, cerkveni, karitativni, katehetski problematiki. Na družbenem področju bo posebna pozornost posvečena šolstvu in regijskemu razvoju. Otroci bodo imeli svoj lasten program, prav tako mladostniki, za katere bodo poskrbeli skavti.
Sodelovali bodo zanimivi gostje, med drugim: pater Christian Gostečnik, dr. Zdenka Zalo-kar Divjak, dr. Angelca Žerovnik, dr. Marjan Tumšek, dr. Stanko Gerjolj, Robert Friško-vec, mag. Karel Gržan. S strani predstavnikov državne oblasti bodo prisotni minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar, državna sekretarja dr. Miroslav Luci in dr. Magdalena Šverc, poslanka EU g. Ljudmila Novak, poslanci DZ Alojz Sok, Jože Jerovšek, Milan Petek in drugi, ter mariborski župan Boris Sovič. >- Od 12.30 do 14.00 čas za kosilo. Hrana se bo delila na več mestih brezplačno na osnovi izkazanega bona. Bone bodo udeleženci dobili na delavnicah in forumih. Odprta bo tudi ekološka tržnica, ki jo bodo udeleženci lahko obiskali, odprti bodo vsi lokali v Mariboru.
>	Ob 14.30 začetek kulturnega in športnega dogajanja v dvoranah in na Ljudskem
Kulturni del:
Kulturni popoldan bodo popestrile kulturne prireditve. Gledališke skupine Kulturnih društev Križevci, Kapla na Kozjaku, A.M.Slomšek iz Slov. Bistrice, gimnazije A.M. Slomška, Mestnega gledališča Ptuj, gledališča Teharje ter posebej za otroke klovnesa Eva Škofič Mau-rer in gospod Sten Vilar. V kinu Gledališče in Partizan ogled dveh filmov (Nebeško kraljestvo in Punčka za milijon dolarjev), za tem pogovor o vsebini z gosti.
Možen ogled mesta Maribor, obisk stolnega stolpa in muzeja na dvorcu Betnava ter obisk čebelarskega centra na Betnavi.
Športni del:
Mladinske ekipe iz vse škofije bodo tekmovale v malem nogometu in v odbojki. Vsi udeleženci tekmovanja se zberejo na stadionu ljudski vrt ob 14. uri. >- Ob 16.30 tekma med PAX in veterani slovenskega nogometa (med njimi bosta B. Oblak in S. Katanec) na centralnem stadionu v Ljudskem vrtu. » Ob 17.45 začetek glasbene in besedne animacije na stadionu pred sv. mašo. Prihajanje na stadion vseh, ki so se udeležili predhodnih prireditev in tistih, ki pridejo morda samo k sv. maši kot osrednjemu dogodku ŠPD.
Ob 18.15 do 20.30 sv. maša na stadionu Ljudski vrt (TV-prenos). Somaševanje vodi mariborski škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Franc Kramberger s pomožnima škofoma dr. Jožefom Smejem in dr. Antonom Stresom.
Petje pri sv. maši bo ljudsko, pod vodstvom Mladinskega mešanega pevskega zbora Škofijske gimnazije A. M. Slomška in dirigenta g. Tadeja Kušarja.
Velika večina ljudi bo na stadionu lahko sedela, v primeru dežja pa je dobro imeti s seboj dežnik. >- Ob 21.00 koncert glasbenih skupin (TV-prenos).
VOX 2005 - izbor duhovne popevke je festival, ki ga pripravlja Založba VOX. Temelji na oddaji o krščanski modemi glasbi VOX MUSICAE. Na festivalu bo predstavljenih 14 že znanih skladb, poslušalci in gledalci pa bodo preko telefonskega glasovanja izbrali duhovno popevko. » Ob 23.00 zaključek. Odhod avtobusov iz ulic v bližini stadiona.
VSTOP NA VSE PRIREDITVE IN OGLEDE JE PROST! Praktična navodila:
Prihod v petek popoldan je brez posebnosti in individualen. Mladi bodo lahko prenočili v učilnicah in drugih prostorih župnišč v središču mesta.
Za informacije bodo v mestu na razpolago skavti, gasilci in policija.
Prihod v soboto
Za organiziran prihod romarjev z avtobusi so predvidena tri parkirna območja. Iz smeri Celje in Ruj bodo avtobusi usmerjeni preko novega Koroškega mostu na parkirišča v neposredni bližini stadiona Ljudski vrt.
Iz smeri Koroška in Dravska dolina bodo avtobusi na krožišču pred Koroškim mostom preusmerjeni v neposredno bližino Ljudske-
Iz smeri Murska Sobota in Gornja Radgona bodo avtobusi parkirali na stari avtobusni postaji pri železniški postaji. Pri individualnem prihodu z avtomobili je potrebno računati s tem, da bo mestno jedro omejeno za promet. Parkirna mesta bo potrebno iskati v bližini mestnega jedra, kar pa ob sobotah ne predstavlja večjega proble-
Orientacija v mestu V mestu bo več informacijskih točk. V programski brošuri, ki jo bodo nekateri dobili na župnije (tisti, ki so se pravočasno prijavili!), drugi ob prihodu, bodo napisane in narisane vse pomembne točke za celodnevno dogajanje. Vse se dogaja v strogem mestnem jedru.
d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje-
Profesor defektologije za duševno motene
poučevanje otrok s posebnimi potrebami; do 9. 6. 2005; II. Osnovna šola Žalec. Šilihova ulica 1, 3310 Žalec.
Profesor angleščine
poučevanje angleškega jezika; do 14. 6, 2005; Osnovna šola Polzela, Polzela 10, 3313 Polzela;
poučevanje angleškega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta 7. 3312 Prebold.
Profesor biologije poučevanje biologije in kemije; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče.
Profesor osnove tehnike in proizvodnje
poučevanje tehnične vzgoje otrok s posebnimi potrebami; do 9.6.2005;
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev.
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču-
na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvim. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja fntihar. Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
U. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1, 3310 Žalec. Univ. dipl. pedagog specialni pedagog defektolog; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta.7, 3312 Prebold. Univ. dipl. bibliotekar knjižničar v OŠ s prilagojenim programom (polovični del. čas s pedagoško izobrazbo); do 9. 6. 2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1, 3310 Žalec.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlat ko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
ŽIVITE CENEJE!
16	ZANIMIVOSTI	NOVI TEDNIK

Naročniki Novega tednika, v jubilejnem letu boste deležni številnih ugodnosti in presenečenj! Pripravljamo KARTICO UGODNOSTI, s katero boste lahko s popusti nakupovali v različnih trgovskih, gostinskih in drugih poslovalnicah na Celjskem.
Splača se biti naročnik Novega tednika!
Sin poročil starša
Redki so zlatoporočenci, ki imajo veselje, da jih ob zlati poroki poroči sin, kot se je to zgodilo Janku in Mariji Sušnik iz Čepelj. Po 50 letih zakona ju je z zlatoporočnim obredom zvezal sin Franc Sušnik, vranski župan, z matičarjem Henrikom Krajncem.
Zlatoporočni obred je bil v gostišču Slovan - Filač. 1\idi zlatoporočno mašo v župnijski cerkvi na Vranskem je bral sorodnik slavljen-cev, dr. Lojze Pirnat. Janko Sušnik se je rodil leta 1930 v Tešovi in se po končanem šolanju izučil za čevljarja. Opravljal je tudi delo tesarja, sedem let rudaril v rudniku Velenje, upokojitev pa dočakal v usnjarni Inde Vransko, ker se je leta 1990 tudi upokojil.
Marija Sušnik je luč sveta ugledala leta 1936 v Hrastniku. Kot majhno deklico sta jo pos-
vojila Marija in Franc Pirnat, po domače Bac-lova iz Čepelj, kjer je Marija našla topel dom. Osnovno šolo je obiskovala na Vranskem, potem pa ostala doma na srednje veliki kmetiji. Skrivna so pota ljubezni, ki so mlada Marijo in Janka pripeljala pred oltar. Skupno življenje sta potem nadaljevala na Baclovi kmetiji, kjer se jima je rodilo šest otrok, sinovi Franc, Jani in Miran ter hčerke Jelka, Ana in Lenka. Sedaj imajo že vsak svojo družino, v krog najljubših pa so zlatoporočencema dodali enajst vnukov. Živijo v bližnji okolici, na domu pa je sin Jani z ženo Mišo ter sinovoma Davidom in Davorjem. Gospodarju starša, glede na to, da sta še zelo vitalna, rada in veliko pomagata pri delu.
TT
Zlatoporočenca Sušnik s pričama ter sinom oziroma županom Francem Sušnikom.
Zlatoporočenca Knez s hčerami in župnik Cirej
Zlata poroka Knezovih iz Trnave
V cerkvi svetega Štefana na Gomilskem sta pred dnevi praznovala zlato poroko Franc in Katarina Knez iz Trnave.
Pred petdesetimi leti ju je združila ljubezen, ki je bila splet srečnih naključij. Franc se je rodil leta 1927 na Vrhu nad Laškim. Vojna vihra mu je še ne petnajstletnemu onemogočila, da bi se izučil za kovaški poklic. Pozivu za služenje v nemški vojski se je izognil tako, da se je naredil bolnega. Kasneje je odšel k partizanom na Dolenjsko. Ujeli so ga. Zaprt je bil v nemških zaporih v Trbovljah, celjskem Starem piskru in Mariboru. Neko noč so Nemci naložili približno tride-
set ujetnikov iz trboveljskega zapora, da bi jih obesili na Frankolovem. Pri preštevanju | talcev se je sovražnikom nekaj zalomilo, zaradi česar je Franc ušel kruti usodi.
Po vojni je bil tri leta vojak pri zračnih . silah takratne jugoslovanske armade, potem kovaški pomočnik v Levcu in pri prebold- | skem kovaču Cestniku. V Ljubljani je kasneje končal srednjo šolo in opravil mojstrski izpit, se zaposlil v zadrugi v Trnavi in bil , od leta 1960 zaposlen v polzelski pohištveni industriji, na katero ima še danes najlepše | spomine. Med tem je v Trnavi srečal svojo Katarino. Doma je bila na kmetiji, ki je komaj zadoščala za preživetje, pa še moškega ni bilo pri njih. Delala je na kmetiji, Franc ji je po službi pomagal in v trdi borbi za preživetje sta ob hčerah, vnukih in pravnukih dočakala zlato poroko. Tudi župnik Martin Cirej jima je zaželel še veliko srečnih in zdravih let.
JANEZ VEDENIK
NAŠI MATURANTI
Reka spominov
Nekdanji učenci OŠ Braslovče, ki so šolanje končali leta 1965, se že tradicionalno srečujejo vsakih pet let. Na tovrstnih srečanjih obudijo spomine na brezskrbne dni, ki so jih preživljali v šolskih klopeh. Letošnje srečanje, pripravili so ga v gostišču Ferlič v Spodnjih Gorčah, je bilo še posebej slovesno, saj so praznovali lep jubilej. Vse, kar so v 40 letih preživeli lepega in slabega, so nekdanji sošolci zlili v eno reko spominov in za konec predlagali bolj pogosta srečanja.
Šolski center Celje - Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola
Od leve: 2. vrsta: Janko Gorečan, Dejan Verbovšek, Danilo Kunšek, Simon Aškerc, Benjamin Kroflič, 1. vrsta: Danijel Vuk, Branko Sluga, Uroš Oblak, razrednik prof. Metod Trunki, Martin Kolar, Mario Goričan, Grega Bre-zovšek. Dejan Lamovšek.