320
Razne stvari.
Spremlja jih kot tajnik de Breune. — Uspeha se jim obeta malo. Nobena vlada neče posredovati. Doma pa je tudi vedno manj upanja. 12. m. travna je minulo že šest mesecev, kar oblegajo Buri Mafe-king, a ga ne morejo vzeti.
Listi omenjajo več napak Burov v vojski. Zdi se, da ni popolne jedinosti med voditelji.
Angleški oddelek je prišel blizu Brandtforta, a se je umaknil pred Buri.
Razne stvari.
Solnčni mrak dne 28. vel. travna t. 1. Mlajše bravce „Dom in sveta", ki še niso videli kakega večjega mraka solnčnega (ker dogodek ta je primeroma redek, popolno mrknjenje za isti zemeljski kraj celo le na vsakih 200 let jedenkrat), utegne zanimati kaj natančnejšega o prihodnem takem dogodku v popoldanskih urah dne 28. vel. travna 1.1. — prvem večjem solnčnem mraku v naših krajih čez dalj časa.
Ta dan bo solnce mrknilo popolnoma le v ozki, 70 — 80 km široki progi in sicer v Meksiki, na Portugalskem in na Španskem (Ovar, Plasencia, Alicante), v Algiru in Libijski puščavi. Ker razloček premerov solnca (31' 36") in lune (31' 52") isti dan ni velik, ne bo trajalo dolgo popolno pokritje solnca, temveč le 1 */4 minute, čas predrag zvezdogledom za direktno opazovanje, fotograf o vanje in spektralno analizo takozvane „korone" in protuberanc. V ta namen pride, kakor je bilo v časnikih brati, nad 400 opazovavcev iz raznih dežel v vzhodni del Španije, ki slovi po jasnem nebu v tej dobi.
V  naših krajih pa bo to mrknjenje le nepopolno, vendar pa precejšno. Krasnih naravnih pojavov, ki so nepozabljivi za vsakega opazovavca popolnega mraka, seveda ne bomo videli; pač pa bo vsakdo lahko opazoval ono čudno osvetljavo — kakor bi bilo vse nekako s pepelom tanko natre-seno ob času največje otemnitve.
V  naslednji tabeli je zaznamovan čas začetka, srede in konec mrknjenja in velikost faze (t. j. stotink solnčnega premera, ki bodo ob največjem mraku otemnele) v posameznih krajih.
Srednji krajevni čas. Popoldne.
Začetek    Sreda   Konec Velikost uri-min. uri-min. uri-min.    faze
Ljubljana	4.05	5.05	6.05	0-68
Celovec	4 03	5.03	6.03	0-67
Trst	401	5.02	6.03	0'70
Zagreb	4.12	5.12	6.11	0-68
Gradec	4.08	5.08	6.07	0-66
Dunaj	4.12	5.10	6.08	0-62
Praga	4.01	4.59	5.57	0-59
Krakov	4.27	5.22	6.18	057
Inomost	3.48	4.49	5.51	0-68
Začetek    Sreda   Konec Velikost uri-min. uri-min. uri-min.    faze
Pulj                     4.02       5.03       6.04       0'72
Zader                   4.09       5.09       6.10       0'74
Sarajevo              4 25       5.24       6.23       0 71
Belgrad               4 35       5.32       6.29       0"62
Iz teh podatkov ne bo težko, za druge bližnje kraje izračunati si čas in velikost mrknjenja, n. pr.:
Začetek  Sreda   Konec Velikost
uri-min. uri-min. uri-min.    faze
Novo mesto        4.09        5.09        6.08        0-68
Gorica                 4.01        5.01        6.02        0"69
Celje                    4.08       5.08       6.08       0-67
Naj naposled še opozorimo mlade opazovavce na zanimivi pojav, da okrogle podobice solnca, ki jih učinijo presledki med drevesnim listjem na tleh, ali pa luknjica v papirju na drugem nekoliko oddaljenem listu, se med mrknjenjem izpremenijo v podobo faze, katero kaže tačas po luni nepokriti del solnca.                                                            S.
Naše   slike.
„M a d o n a z 1 i š č k o m" (Madonna col car-dellino) se imenuje naša slika na str. 297. zato, ker drži Janez Krstnik v rokah pisanega liščka, ki ga mali Jezus boža. Izvirna slika je v Florenciji na tribuni degli Uffizi. Daje ta slika prekrasno delo Rafaelovo, kaže poznavavcu prvi pogled. — Cerkev pri De v. Mar. v Polj u pri Ljubljani (str. 305). Prejšnjo cerkev, katere sliko smo tudi objavili v tem listu, je porušil potres. Treba je bilo nove. Sedanji župnik g. Matija Kolar se je lotil dela in sezidal novo lepo cerkev, katera je kras ljubljanski okolici. Tudi druge župnije iz ljubljanske okolice so sezidale nove cerkve, katerih slike bomo izkušali objaviti o priliki. — ,Pomladna bajka." Naš sotrudnik g. F. Dob-nikar je na izviren način izrazil idejo, da solnce — junak — vzbudi pomladi zakleto ali počivajočo zemljo iz zimskega spanja. V simbolični sliki ni iskati one natančnosti, ki je potrebna v portretih. Slika v celoti pa deluje na oko jako ugodno, ker je tehnika predmetu primerna.