Zborovanje učiteljev — gospodarskih delavcev V zadnji številki našega lista smo že na kratko poročali o zborovanju učiteljev gospodarskih in zadružnih delavcev, ki se jje vršilo 27. junija t. 1. v prostorih naše sekcije JUU. Danes poročamo o poteku zborovanja nekoliko obširneje, da podčrtamo veliko važnost, ki jo je imelo in ki jo ima vsako slično zborovanje za naš stan, narod in državo. Zborovanje je imelo namen izvesti organizacijo učiteljev gospodarskih in zadružnih delavcev v okrilju »Gospodarskega sveta«, ki se je predlanskim osnoval pri naši sekciji JUU. Letos spomladi je zadružniško-gospodarski odsek, ki je le majhen člen »Gospodarskega sveta«, razposlal na vse učitelje zadrugarje in ostale gospodarske delavce, katerih naslove je mogel dobiti, okrožnico z opozorilom na snujočo se organizacijo učiteljev - gospodarskih delavcev in priložil »Prijavnico« za vpis točnih podatkov o gospodarskem delu. »Prijavnica« je namenjena za evidenčno kartoteko pri sekciji. Evidenco učiteljev - gospodarskih delavcev si izdeluje sekcija JUU. Ta evidenca je nujno potrebna, saj je učiteljstvo eden najbolj .poklicanih stanov, vršiti gospodarsko vzgojo med narodom, narod gospodarsko organizirati in mu nuditi v gospodarsko - kulturnem in socialnem delu vso pomoč. Omenjene »Prijavnice« bo zadružniško - gospodarski odsek razposlal šc vsern absolventom tečajev za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole, članom raznih gospodarskih društev (Sadjarsko in vrtnarsko, Čebelarsko, Kmetijska družba itd.) in raznim drugim, ki se gospodarsko udejstvujejo. Opozarjamo tudi s tega mesta na to dejstvo in prosimo one, ki so prejeli in ki bodo še prejeli »Prijavnice«, da jih izpolnijo in nemudoma vrnejo sekciji. Na zborovanju učiteljev - gospodarskih delavcev 27. junija se je zbrala skupina najvnetejših gospodarskih organizatorjev. Predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik je s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril važnost zborovanja in sploh važnost učiteljevega udejstvovanja na gospodarskem polju, otvoril sestanek in podal besedo prvemu referentu tov. Andreju Skulju, ki je govoril o »Potrebi in namenu organizacije učiteljev gospodarskih delavcev«. V svojem globoko zasnovanem govoru je opozoril na dejstvo, ki je gotovo med vsemi stanovi edinstveno, da namreč učiteljstvo ne dela med narodom le toliko, kolikor mora, temveč toliko, kolikor le more in dostikrat celo več, kakor prenesejo njegove moči. Kljub temu pa se ne moremo veseliti večjih uspehov in še manj priznanja. Učiteljsko delo se je do sedaj pač razprševalo na poedine pravce prosvetnega dela, pri katerem pa navadnp ni zavzemalo vodilnega inciativnega mesta/temveč se je gibalo okoli podrejenih funkcij, ki pa so seveda zahtevale tem več truda in napora. Kratko rečeno: učiteljstvo je delalo, priznanje in zasluge so pa želi drugi, često nasprotniki učiteljstva. Prosvetno delo ,pa je bilo vse premalo zasidrano v narodu. Ni izšla iz narodove potrebe, bilo je narodu pogostokrat vsiljeno. Poleg tega se je to delo gibalo v partizanskih vodah in se izvajalo iz strankarskih interesov. Razumljivo je, da tako učiteljsko delo ni moglo prinesti zaželenega uspeha in da učiteljstvo ni moglo najti tal med narodom. Ko smo našo stanovsko organizacijo postavili na temelje stanovske zavesti in edinstva, smo šele spoznali pomanjkljivosti dotedanjega dela in smo šele takrat videli, kako smo osamljeni in kako je bila ničeva tolikokrat z ene ali druge strani poudarjena naklonjenost. To nam je v glavnem odprlo oči in nas napotilo na novo, sicer težavno, pa uspešno pot, zasidrati se v narodu z občekoristnim gospodarskim delom. Z njim hočemo ustvariti trdne temelje. na katerih bomo zgradili močno, nerazrušljivo stavbo narodne kulture; kajti le gospodarskih skrbi rešen narod bo dovzeten za višja stremljenja. Po&ameznim akcijam na gospodarskem polju, ki jih je podvzela naša sekcija JUU, je treba dati določen pravec. Potrebno je, da si začrtamo trdno pot, da. si ustvarimo jasen sistem, v katerega moramo uvrstiti vsa naša stremljenja. _e več let se vrše zadružno-gospodarski tečaji za učiteljstvo, že več let se izobrazuje učiteljstvo na posebnih tečajih za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, že dalje časa se pojavlja stremljenje po zbližanju učiteljstva s kmetijskimi strokovnjaki in po obrnitvi obeh delov v skupno delovno zajednico za izboljšanje kmetskih prilik, za dvig našega kmeta in za asanacijo naše vasi. Vse to se je vršilo dosedaj ločeno drug od drugega. Vse to delo je slonelo več ali manj na posameznikih in je bilo odvisno od večje ali manjše pripravljenosti in sprejemljivosti krajevnih činiteljev. Če pa hočemo doseči resnične luspehe in ustvariti res nekaj velikega in trajnega, nam je treba skupnosti, nam je treba enotnega programa. Čeprav se nahaja med nami učitelji že lepo število delavcev na gospodarskem polju, je vseeno treba tem delavcem neke skupnosti, homogenosti, katero bomo dosegli s skupnim vodstvom, ki bo dajalo dobre nasvete in zdravo pobudo. Naloga in namen organizacije učiteljev gospodarskih delavcev bo širiti ta krog, da bodo prej ali slej vsi naši člani tudi vredni sodelavci na gospodarskem in s tem tudi na kulturnem napredku našega naroda. Predvsem pa moramo delati na to, da se kot stan sami dobro gospodarsko podpremo. Sicer je že lepo število naših stanovskih gospodarskih ustanov, vendar pa je število učiteljev (ic), ki se v njih udejstvujejo, še vse premajhno. Naša naloga mora biti pritegniti vse učiteljstvo v krog stanovskih zadrug: Le močna gospodarska zavednost in s tem gospodarska okrepitev učiteljskega stanu bo za naš narod oni verjetnostni činitelj, ki bo povzročil, da bo naše gospodarsko delo med narodom imelo zaželeni uspeh. Ako bomo izvedli to najbližjo nalogo, potem se bomo lahko s prostimi rokami lotili druge, še težje naloge: povzdige in okrepitve kmetskega gospodarstva. Velika in lepa je ta naloga, izvedljiva pa je le, če trdno vztrajamo pri njej in prepričamo o njeni elementarni koristnosti vse naše članstvo. Tov. A. Skulj je končal svoj referat s sledečimi predlogi: 1. Pri sekciji naj se ustanovi odsek gospodarskih delavcev, ki naj prevzame vodstvo in organizacijo vsega gospodarskega udejstvovanja učiteljstva v banovini. 2. Na osnovi dosedanjih izkušenj in smernic, ki se bodo izkristalizirale na prihodnjem tečaju, je sestaviti okviren program in določiti metodo dela. 3. Odsek naj skrbi za izobraževanje učiteljev s prirejanjem tečajev za to delo, posebno pa bo njegova naloga, da se izobrazba na učiteljiščih v tem oziru izpopolni, odnosno zasnuje. 4. Sreska učiteljska društva naj osnujejo enake odseke, ki bodo v stalnem stiku z odsekom pri sekciji. Ti odseki bodo skrbeli za organizacijo in vodstvo vsega gospodarskega udejstvovanja učiteljstva v srezih. 5. Po možnosti in s pomočjo odseka pri sekciji bodo prirejali izobraževalne tečaje v svojem delokrogu. 6. Odseki morajo poleg danih nalog prevzeti tudi skrb za okrepitev organizačnih gospodarskih ustanov s tem, da bodo članstvo v tem smislu vzgajali in organizirali skupno udejstvovanje v prid organizačnih ustanov. Slediti bi morala debata o referatu tov. Skulja ter o njegovih predlogih. Na predlog tov. Hreščaka pa se počaka z debato do konca njegovega referata, ki se v marsičem dotika misli, iznešenih v Skuljevem predavanju. Tov. Alojzij Hreščak je referiral o »Koncentraciji javnega dela na gospodarskem polju in o metodi gospodarskega dela«. Zadružništvo je le del splošnega gibanja za ozdravljenje in okrepitev kmetskega gospodarstva. Treba je določiti stališče, mesto, ki ga naj zavzema zadružništvo pri splošnem izvenšolskem gospodarskem delu učiteljstva. Da to lažje storimo, si nekoliko pobližje oglejmo to izvenšolsko delo ter njegove uspehe. Današnja kriza, ki je zajela prav vse stanove in tudi kmetsko prebivalstvo, je splošna in se kaže na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Vendar pa korenini v neurejenih gospodarskih razmerah. Individualistični gospodarski red je privedel človeštvo na rob prepada. Zato nima smisla započenjati pomoč z individualističnimi akcijami in metodami. Splošno zlo je treba zdraviti z akcijami množic, ki morajo biti seveda. tako vzgojene, da predstavlja vsak posameznik med njimi celega moža. Le cela množica so- cialno vzgojenih in aktivnih posameznikov bo lahko uspešno posegla v današnji gospodarski kaos. Tako množico pa se more vzgojiti le z večletnim vztrajnim in sistematičnim delom in to vzgojo more vršiti le učiteljstvo na podlagi lastnih izkušenj in vpogleda v težke razmere kmetskega prebivalstva. To pa moramo v prvi vrsti doseči. Ako pogledamo, zakaj se učiteljstvo v pretežni večini udejstvuje le na prosvetnem polju, spoznamo, da zato, ker je pač za tako delo edino usposobIjeno. Kriva je nezadostna priprava za gospodarsko delo, ki ima svoj izvor že v šolah. Vse dosedanje delo izven šole je bilo preveč individualistično. Vsakdo je delal na tistem polju, za katerega je čutil največ veselja in največ sposobnosti. Izvenšolsko delo je bila torej posledica potrebe posameznega delavca, ni se pa oziralo na dejanske potrebe službenega kraja. Posledica je bila seveda nezanimanje tistega, kateremu je bilo delo namenjeno, torej prebivalstva, in s tem neizogiben neuspeh. Krivo temu ni bilo Ijudstvo in razmere v kraju, kriv je bil edino napačni način učiteljevega izvenšolskega dela. Iz statistike vidimo, da je izvenšolskega učiteljskega dela na gospodarskem polju, ki je kmetskim potrebam najbližji, komaj ena desetina vsega izvenšolskega dela. Ostalih devet desetin se je gibalo na prosvetnem polju. To delo je bilo zvezano z neizmernimi težavami in je rodilo mnogo neuspehov, ki so vsi ubijali v učiteljstvu energijo in veselje do dela. Vsled tega je bilo tako delo tudi popolnoma nesistematično. Sistem dela bi moral izihajati iz najnujnejših potreb, dobiti bi se moral osrednji problem dela, nanj pa nanizati vse vzporedno delo. Širja gospodarska in socialna vzgoja ni mogoča, če se prebivalstvo enega okrožja organizira v nebroj društev, ki zasledujejo ločeno svoje cilje. Le iz koncentriranega dela vstaja pravo spoznanje velikanske važnosti izobrazbe na vseh življenjskih področjih. Treba je nekakšnega osrednjega društva za vse vaščane in za vse delo. V tem društvu se najprej določijo najvažnejše potrebe kraja za tisto pridobitno panogo, ki služi kot podlaga življenjske eksistence prebivalstva. Ta panoga naj se predvsem goji in v smeri te panoge naj se vrši vse glavno delo. Same od sebe se bodo razvile še ostale stranske panoge in se razvijale v pravem razmerju z glavno. Organizirano mora biti to delo tako, da je porazdeljeno na domačine, učiteljstvo pa naj pomaga, kjer je potreba. Izobraževalno delo na deželi torej ne sme biti samo sebi namen, temveč mora biti v tesni zvezi z gospodarskim. Take so približno smernice, ki si jih je osvojil odsek za izvenšolsko delo pri naši sekciji JUU in v ta okvir je treba spraviti tudi zadružno - gospodarsko udejstvovanje učiteljstva. S tem je tov. Hreščak končal svoja izvajanja in sledila je debata. Ta je predvsem osvetljevala iznešena fakta in ilustrirala dosedanje delo ter sedanje razmere na deželi. Debata, v katero so posegli tovariši Humar, Jurančič, Dolgan, Hude, Šerbec, Serajnik, Kržišnik, Kumelj, Lovše, Mercina, Skulj, Dimnik in drugi, je bila izredno živahna in je pričala o skrajni potrebi započetega dela na gospodarskem polju. Ker je določeni čas potekel, se je moralo zborovanje prekiniti. Nadaljevalo se bo ob priliki idejnega dela zadružno-gospodarskega tečaja, ki se bo vršil od 24. do 26. julija t. 1. v glavni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Takrat bo referiral tov. M. Zor o »Šolskih zadrugah in zadrugah učencev na šolah« ter o »Pravilniku organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev«. Izvršilo se bo nominiranje zastopnikov v centralnem odboru in po sreskih društvih. Potem pa bo tov. R. Grum poropal še o »Zadružniških in gospodarskih počitniških tečajih za učiteljstvo«. S tem bo 27. junija započeto zborovanje zaključeno ter ustanovljen gospodarski center učiteljstva, iz katerega bodo izhajale v bodoče smernice za gospodarsko delo med narodom.