KATOMSK CERKVEN LIST, Sanica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začeten letal gld. 30 kr * tukarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. začetert leta lgl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica <1nn poprej. Tečaj XXXV. V Ljubljani, 10. svečana 1882. Itlst 6« Blagoslov svee r god «r. Blaža. Ni brez pomena, da je silo silo veliko ljudi prihajalo letos k blagoslovu sv. Blaža v frančiškanski cerkvi. Ljudje čutijo nadloge in išejo pomoči; ta blagoslov je namreč zoper vratne pritežnosti in bolezni, in vsak v6, kako hudo gospoduje že delj časa „davica" z drugimi vratnimi boleznimi po svetu, in koliko otrok po-merje za vratnimi boleznimi. V blagoslovni molitvi je omenjena posebna milost, ki je bila podeljena sv. Blažu, da je ljudi vsih vratnih bolezen ozdravijal; toraj mašnik prosi Boga. naj se ozira na prošnje in zasluge tega svetnika in te sveče milostno blagoslovi in posveti, da tisti, kteri ta blagoslov z vernim namenom sprejmejo, naj se vsaktere vratne bolezni rešijo, ter v Božji sv. Cerkvi zdravi in veseli častč in hvalijo preslavno Ime Božje, ki je češeno in hvaljeno vse veke vekov. V svoji masni molitvi pa omenja sv. erkev, kako je Bog sv. Blaža marternika prečudnega toril v prenašanji svojih lastnih smertnih muk in v o* ^anjanji bolezen pri druzih; torej prosi milosti, da bi njegovo stanovitnost v veri in njegovo varstvo v nevarnostih tudi mi občutili. In mašnik, ko vernika blagoslavlja z blagoslovljenima svečama, prosi Boga, naj po priprošnji sv. Blaža, škofa in mučenca, tistega človeka reši vratne bolezni in vsacega druzega zlega — v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Vediti je, da ta blagoslov je v rimskem blagoslov-niku, in sicer med neprideržanimi, torej ga sme vsak mašnik deliti. (Gl. „Benedictionale Rom.'4, Ratisbonae, Pustet 1873.) Zakaj pa ga verniki posebno zoper vratne bolezni časte in na pomoč kličejo? Pričina k temu je bila naslednja : Bil je sv. Blaž zavolj sv. vere v ječo zapert, in takrat žena pride k njemu z malim sinčkom, ki se mu je bila ribja kost v vrat zataknila, ko je ribo jedel. Noben zdravnik ni mogel pomagati, vrat je vedno huje zatekal in deček je imel že skorej umreti. Sv. Blaž reče materi, naj Bogu stori majhen dar z dvema svečama; to mati z veseljem dopolni. Nato pa svetnik poklekne, moli, in sveči križem derži dečku ob vratu in srečno rešen je bil otrok vratne nadloge. Zdaj pa še nekaj malega iz življenja tega velikega svetuika. Bil je domd v Armeniji in zarad posebno svetega življenja je postal mašnik in Škof. Ob tistem Času je trinog rimski poglavar Agrikola kristjane z divjo jezo terl in moril. Zapeljeval in silil je tudi škofa Blaža, da naj vero zataji in malikuje. Dal ga je med drugimi mukami na steber obesiti in z železnimi kaveljni strahovito tergati in mesariti, potem pa ga v ječo odpeljati. Na poti v ječo ga je spremljalo sedem keršanskih žčn, ki so med mnogim jokanjem in žalovanjem gledale njegovo junaško vojskovanje in z bogoljubnim spoštovanjem lavkale kri, ki je iz njegovega razmesarjenega života tekla na zemljo. Berž ko jih iz tega spoznajo, da so kristjane, jih zgrabijo in zatožijo. Agrikola zahteva, naj malike molijo, one pa so rekle: „Zaveži svoje hišne maiike v vrečo in ukaži jih nesti iz mesta k bližnjemu jezeru. Tudi me tje pojdemo umit se, in zraven tega bodeino tem bogovom skazale čast, ktera se jim spodobi." Poglavar, kteremu je bilo vse do tega, da bi kristjane k odpadu zapeljeval, je rad v to privolil. Toda žene, kakor so rekle, so malikom spodobno čast skazale, ker v vodo so jih pometale. Prestrašno je to poglavarja razkačilo. Ukazal je velik ogenj zapaliti, na ognju železnih srajc razbeliti, mučilne orožja pripraviti, zraven teh pa tudi prelepih oblek položiti. Potem jim dd na voljo, zdajci malikom darovati in te lepe obleke sprejeti, ali pa silovitih marter pričakovati. Se ve. da keršanske žene so stanovitno odbile malikoravsko žer-tvovanje in so s terdnim zaupanjem v Boga čakale za-žuganih terpinčenj. Ena teh mater je imela seboj dva ljubeznjiva sin-čika, ki sta pri tem žalostnem prizoru bila pričujoča. Pokleknila sta pred svojo mater in sta jo prosila 8 povzdigni enimi ročicami, naj se ju usmili in ju ne pusti ostati pri tem strahovitem sodniku, temuč naj ju vzame seboj v nebesa k lepim angelom. Tako so o tistem času neusmiljenega preganjanja iz močne ljubezni do Jezusa in iz kopernenja po nebeškem veselji in miru celo otroci zaničevali naj grozovitiši terpljenje in naj bolj mučno smert! Poglavar zapove keršanske žene z železnimi kaveljni tergati, potlej z razbeljenimi železnimi srajcami jih mučiti, in poalednjič jih v ogenj vreči. Bog pa ie razodel svojo moč in svoje dopadajenje nad stanovitnostjo svojih vernih, ker berž ko so bile v ogenj ver- žene, je ogenj ugasnil in sposnavavke to zaklicale: „Čast in hvala Tebi, o Jezus! ki si naš močni Bog in Kralj, da «i nas vredne storil Tebe nasledovati." Poglavarju pa so rekie: , Dopolni nad nami, kar si začel, da pridemo v večno domačijo, kamor smo poklicane/' Med hvalo Božjo in molitvijo so bile potem serčne žene ob glavo djane, kakor je bil ves razdraženi poglavar rabeljnom ukazal. Tudi sv. Blaž jc bil nato obglavljen, ker se ni nikakur hotel udati, da bi zatajil Boga in sv. vero. Oba ■ ', omenjena dečka, ki sta čudovito serčno pričala sv. vero, -"•" sta z njim vred vesela nedolžno življenjce dala za Kristusa, potem ko sta kakor pohlevna jagnjiča med molitvijo s sv. Blažem skupaj bila pripeljana na moriše. To se je godilo 1. 316 po Kr. Otroci, mali šolarji in veči solci, izgledujte sc nad onima dečkoma in bodite serCni v veri in čednosti! če-ravno ste še majhni in mladi, vendar imate dosti moči, da premagat? vse skušnjave in zapeljivosti, samo da hočete. Mzglctii bfitmbnih mirmh iz Trnih mnp jkerdemnsivM. m. 1. Blaženi Janez Berhmans. (Dalje.) c) V soli. podučeval več dečkov in jih odgojeval v kerščanski p >~ božnosti. Pridni Janez si je že več časa serčno želel priti v to odgojišče. In ko ga neki dan oče vpraša, kakšno poplačilo bi rad za pridnost in lepo vedenje, mu berž odgovori; „Nobenega druzega ne, oče, kakor to, da bi smel vstopiti v „vstav naše ljube Gospe". Oče ga usliši, in zdaj ves vesel hiti pridni šolar k svojemu novemu učeniku. Tako mu je pokoren in tako ga ljubi, kakor svoje starše. Čeravno je bila očetova hiša blizo, je vendar le prav malokrat prišel domu, ker hotel je ves čas vestno porabiti. Če so se njegovi tovarši igrali in razyedrovali, je on raji ostal v sobi, ter bral ali pa molil. Še k mizi je skor vselej vzel kako knjigo, in imel vedno odperto pred seboj. Nikdar ga ni bilo treba priganjati k učenju, še braniti so mu morali in ga si liti, da si je potreben počitek privoščil. Po tlej se pa ni čuditi, da je bil vspeh tako sijajen, da ni bilo nikdar nobene graje ali kazni zanj, pač pa vsak*> leto pervo darilo! V tem vstavu je ostal tri leta. Zdaj je bil 14 let star. Neizrečeno rad bi bil še dalje ostal pri tako dobrem župniku. Toda starši niso mogli več plačevati zanj. Sklenejo tedaj, da se naj gre rokodelstva učit. Oče pokliče ukaželjnega dečka domu in mu razodene, kaj se je zastran njega sklenilo. Do zdaj je Janez še zmiraj mislil, da bode enkrat duhoven. Zato ga to nenadno sporočilo prav zelo osupne. Milo se začne jokati, poklekne pred svoje starše in jih z vročimi solzami za božjo voljo prosi, naj mu vendar dovolijo še dalje se šolati, da bode mogel postati duhoven. Tudi jim obeta, da hoče, če je denar edini zaderžek, biti zadovoljen z vodo in kruhcm. Te vroče prošnje črneče očetovo serce. Zdaj spremeni svojo odločbo in Janeza ne sili več k rokodelstvu. Poprašuje in skerbno pozveduje, kje bi se dalo kaj dobiti, da bi si njegov dobri sin poleg učenja sam kaj prislužil in si sam dalje pomagal. Bog je poplačal njegovo prizadevanje: Častivredni gospod Janez Freimont, korar stolne cerkve v Mehelou (Malimi), sprejme pobožnega in umnega dečka in ga z vsem preskerbljuje, da more dalje študirati. Zato pa mu mora Berhmans vsak dan pri sv. maši streči in druga mala opravila zverševati. Ves vesel take ponudbe se poslovi pri domaČih in se preseli 1. 1613 v svojo novo domovino v Mehelnu. Tam obiskuje više latinske šole, najpred v stari mestni učiini, potlej pa, ko so Jezuitje prišli v Meheln, si izvoli novo jezuitovsko šoio. Tudi tukaj je bila njegova pridnost neutrudljiva. Ker mu je zdaj zarad raznih opravil manj časa ostajalo za učenje, je gostokrat v pozni noči še čul in izdeloval svoje naloge, in zjutraj je bil spet na vse zgodaj na nogah. Če je moral svojega gospoda kam spremljevati, je vzel vselej kake bukve seboj, da bi prav nič časa ne zgubljal. (Dalje nasl.) Kazuu cerkve in domače hiše je za slehernega otroka naj imenitniši kraj šola. Mnogim je že bila šola podlaga zveličanja, mnogim pa tudi zarad napačne druščine in druzih okoliščin perva nesrečna stopinja v pogubljenje. Ker je tedaj učenje, zlasti više šolanje, tolike važnosti za dušno zveličanje, pojdimo zdaj za Berhmansom še v šolo in poglejmo, kako se tam vede. Prepričali se bomo, da boljšega učenca si učitelji niso mogli želeti, kakor je bil on. imel je vse lastnosti izverstnega učenca; posebno pa so se med druzimi odlikovale tri naj ime-nitniše dijaške čednosti: stanovitna pridnost, pohlevna vbogljivost in priserčna bogoljuh-nest Janez Berhmans je bil zelo dobre glave, jako bistrega uma in čverstega spomina. Kar je le enkrat prebral ali enkrat slišal, si je tako stalno zapomnil, da mu je bilo lahko vse zopet zverstoma pripovedovati. Toda mladenču bi naj boljše dušue zmožnosti nič ne koristile, ko bi jih ne hotel pridno rabiti. To je tudi Berhmans dobro spoznal in bil je precej od perve mladosti do smerti nenavadno priden in delaven. Že do desetega leta si je bil pridobil najnavadniših vednosti in pričel je že više nauke. Njegov takratni učitelj je s prisego poterdi! spričevanje: „Janez je bil deset let star. ko je postal moj učeuec. Njegova pridnost je bila izgledna, njegova sterpnost nepremagljiva, njegovo napredovanje urno, tako, da je kmali naj boljše ▼ razredu prekosil, in da je kmali došel one, ki so bili po starosti in učenosti daleč pred njim." Da bi pa mogel še bolj vspešno napredovati in ves cas učenju posvetiti, želel si je priti v kak tak kraj. kjer bi ga nihče ne motil pri učenji, kakor se je to doma seveda le prepogosto godilo. Ce tudi še tako mlad, je vendar že mislil na prihodnost in želel svoje učenje tako vravnati, da bi postal duhoven. Božja previdnost mu je naklonila tako priliko. Takrat je bil za župnika pri Marijni cerkvi njegovega rojstnega mesta nek duhoven iz premonstraten-skega reda, P. Emerih. Ta vneti pater je ▼ svoji hiši Mte ad Joseph: — Pzfdite h Jfote/to/ I. Mojz. 41, 55. (Dalje.) In zakaj nam je češenje svetega Jožefa posebno koristno ? To nam lepo popisuje častiti oče Frančišek od Je-susa in Marije, menih bosih karmeliterjev. Ta sveti mož piše, da nam je češenje svetega očaka tako koristno: 1. Zato, ker njegova moč pri Božjem Sinu je tako velika, da smemo misliti) da Jesus nič ne odreče sto- jemu redniku, kteremu je bil tukaj na zemlji podložen in v vseh rečeh pokoren. To misel ima sveta Terezija, ta velika častivka svetega Jožefa, ko od svojega priserčno ljubljenega, nebeškega patrona tako-le piše: Če tudi druge svetnike Božje visoko častim, pa imam do svetega Jožefa posebno veliko češenje; zato, ker on pri Bogu tako veliko premore. Gospod sam nas nekako spominja tega, kakor mu je bil tu na zemlji ves vdan, ker je njemu, svojemu redniku, pokoren bil, da ga tudi zdaj v nebesih usliši vse, karkoli želi. Rada bi, še pravi sv. Terezija, rada bi pregovorila vse ljudi, da bi tega imenitnega svetnika vsi vdano častili; ker iz lastne skušnje vem, da pri Bogu vse premore. 2. Drugič čaBtimo svetega Jožefa tudi zato, ker ga preblažena Devica in Božja porodnica Marija tako visoko Časti in ljubi. On je Mariji storil veliko dobrega; in ona ga je že tu na zemlji priserčno ljubila; koliko bolj ga se le zdaj tam v nebesih ljubi! ta nebeška Gosp& je bila svetemu Jožefu podložna; imenovala ga je svojega Gospoda ter mu je kot svojemu možu pokorna bila. Noben trenutek ni njegovi volji kaj nasproti storila. Bi mu mar zdaj v nebesih kaj odreči mogla, ako ji on svoje častivce, svoje varovance priporočuje? Gotovo mu bo ona vse privolila in se bo s svojo materno priprošnjo za častivce svojega deviškega ženina potegnila. 3. Korist in imenitnost tega Češenja je tretjič v tem, da drugi svetniki svojim častivcem le v nekterih zadevah, v posameznih potrebah pomoč pri Bogu spro-sijo in pomagajo; sveti Jožef pa, kakor skušnja uči, v vseh nadlogah tega pozemeljskega življenja. To spričuje serafinska častivka sv. Terezija, ko pše: Bog je drugim svetnikom to milost dal, da v nekterih posebnih potrebah na pomoč pridejo ljudčm, ki jih kličejo; tega prečastitega svetnika pa sem skusila kot gotovega pomočnika v vseh potrebah. Ne spomnim se, da bi mi bil kdaj odrekel, karkoli sem ga prosila. To so skusili tudi drugi, kterim sem svetovala, naj se njemu priporočijo. In to resnico vselej v novic skušajo. 4. Ceterti vzrok, zakaj je češenje svetega Jožefa tako dobro, je to, ker je vselej sklenjeno s češenjem preblažene Device Marije. To dvojno češenje je tako združeno, tako zedinjeno, da se skoraj ločiti ne dd. Saj kdorkoli preblaženo Devico vdano časti, on mora častiti in ljubiti tudi svetega Jožefa, njenega preljubeznjivega ženina, kteremu je bila Marija tukaj na zemlji tako priserčno vdana, in kterega zdaj v nebesih toliko ljubi. 5. Da bi svetega Jožefa bolj priserčno častili, spo minjajmo se velikih milost in dobrot, ktere ta sveti očak svojim častivcem v vseh dušnih in telesnih potrebah" tako obilno skazuje. Sveta Terezija nas tega zagotavlja, ko pravi: Občudujem velike milosti, ktere mi je Bog po tem svetem očetu že skazal, pa tudi nevarnosti na duši in na telesi, iz kterih me je on rešil. Da bi znala, bi kaj rada natanko opisala vse dobrote, ktere je ta veliki svetnik meni in drugim že skazal. Za Božjo voljo prosim vse, ki mojim besedam verjeti nočejo, naj sami poskusijo; in djansko bodo spoznali, kako dobro in koristno je temu častitemu očaku se priporočevati in ga častiti. 6. To opravilo je še posebno zato priporočevanja vredno, ker duhovno napredovanje toliko pospešuje. Sveti Jožef je popolnoma podoba notranjega življenja. On je poseben patron tistim dušam, ki se Bogu vse Bog ktero dušo k popolnosti hoče pripe-ljati, ji nekako na tihem, da skoraj ne ve kdaj in kako, vcepi posebno ljubezen, priserčno češenje do svetega Jožefa. In pod njegovim varstvom urno napreduje duša v notranjem življenji ter se povzdiguje na visoko stopnjo svetih čednost. In spet pravi sveta Terezija: Nikogar nisem poznala, ki bi priserčno častil svetega Jožefa, in bi ne bila zapazila, da v lepih Čednostih urno napreduje: toraj imajo velik prid vsi, ki se svetemu Jožefu izročujejo. Nekaj let ie že, še pravi sv. Terezija, kar v god svetega Jožefa kaj posebnega prosim, in vselej sem uslišana. In to skusijo tudi drugi častivci njegovi. (Dalje nasl.) Ovčica. (Pis. M. Skalovič.) (Dalje.) 15. Ovca je radodarna. Ker nas'ovca brani z mesom in sirom, napaja z mlekom, zdravi s siratko (žuro), oblači z volno — jo sv. Martin imenuje spolno-vavko evangeljske zapovedi: ,.Kdor ima dve suknji, podá naj tistemu eno, kteri je nima; in kdor ima hrane naj stori enako." (Luk. 3, 11.) Radodarnost je pri človeku izraz ljubezni do bližnjega, ki se skaže v delih usmiljenja. Preden je prišel na svet Učenik ljubezni, ki je ves svoj nauk in vse zapovedi zedinil v dveh zapovedih ljubezni ter rekel: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega serca in iz vse duše svoje, in iz vse pameti svoje; ta je perva in največa zapoved; druga pa je tej podobna: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe" (Mat. 22, 37—39.); so pogani, zlasti oni, ki se štejejo bolj omikani, Rimljani in Gerki, zaničevali ubožce, reveže, ptujce. Plautus, rimski poganski pisatelj, pravi: „Slabo delo stori, kdor beraču pomaga, da mu daja jesti ali piti; kajti zgubi io zaverže, kar je dal, in beraču podaljša siromašno življenje." *) Kakó so ravnali Gerki s sužnji, posebno Špartanci s Heloti, je znano, ti so onim bili kakor živina. Aristotel, ta veliki geriki modrijan, pravi: „Kakor je teló pod dušo, žival pod človekom, tako je suženj pod drugimi ljudmi. Kar nam morajo opravljati domače živali, to nam koristijo sužnji, eni in drugi našim telesnim potrebam zadostujejo."' Starodavni Slovani so med poganskimi narodi bili naj gostoljubnejši. Vsi pisatelji jih v tem obziru jako hvalijo. „Sara sem skusil, kar so mi préd drugi pravili, da ni p* ljudstva tako gostoljubnega, kakor so Slovani/' (Helmold Chron. Slav. I., 1. c. 82.) Tudi z jetniki so bolj lepo ravnali, kakor bodi si kteri koli drugi narod. Kakor je Kristus učil: „Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje našli" (Mat. 5, 7), smemo se nadjati, da bode se neskončno usmiljeni tudi Slovanov usmilil. Podpirati uboge je bilo zapovedano že v starem zakonu. „Zapovem ti, da odpiraj roko in bratu svojemu ubožnemu pomagaj, ki je s teboj v deželi" (Deut. 15. 11.). Tobija pravi svojemu sinu: „Kolikor premoreš, daj vbogajmé. Ako imaš dosti, daj obilo: ako imaš malo, daj tudi od malega radovoljno" (Tob. 4, 8). „Lačnemu daj kruha, uboge popotnike sprejmi v svojo hišo: ko vidiš nazega, obleci ga, in svojega mesa ne zaverzi." (Iz. 58. 7.) Usmiljeni naš Zveličar pravi: „Dajte miloščino" (Luk. 11, 41). „Ce hočeš biti popolen, pojdi, prodaj premoženje svoje in daj ubogim: in imel boš zaklad na nebu" (Mat. 19, 21). Z besedo in veliko več z dejanjem je Kristus učil, da se imamo od vsih druzib razločiti kristijani v ljubezni (Jan. 13, 35). Bere se, da pervi kr¡8tijani so med seboj bili „eno serce in ena duša" (Djanja ap. 4, 32). Pa dale bi se napisati cele bukve, kako so vsi pravi nasledniki Kristusovi od apostoljski h *) »>De meudico male meretur, qui ei dat quod edat aut quod bibat. Nam et illud, quod dat perdit et ¡Di producit vitam ad miseriam." (Plautu«. Trio. act. II. »c. II.) časov do današnjega dne ljubezen do bližnjega skazo-vali, dobro vedoč za izrek njegov: „Kar ste najmanjšemu mojih br»tov storili, to ste meni storili" (Mat 25, 40). V cerkvi sv. Klemena v Rimu počivata sv. Klemen in sv. Ignacij, oba apostoljska učeuca, ki sta v svojih pismih posebno medsebojno ljubezen priporoča a in gostoljubnost hvalila; kajti sv. Klemen piše Korinčanom: „Glas o vaši bratoljubnosti je razširjen po vsej Cerkvi ter vam veliko čast dels.' (Clem. ep. I. ad Corinth. c. 1. et 2.) Sv. Ignacij pa o Rimljanih pravi, da se on-dažnji verniki posebno v ljubezni do bližnjega odlikujejo (Ign. ep. ad Rom. c. 1). In koliko ljubezen je imel sv. Ciril, slov. apostelj, do Boga in do bližnjega. Daljno potovanje v neznane tuje dežele med neolikana ljudstva, tisočere nevarnosti in bojevanje z neznabogi med Kazarji m pozneje med slovanskimi pogani — nasprotovanja z&vidnikov ¡d druge reve — niso ga odvernile od neprestanega truda za dušni in telesni blagor vseh rodov, koder je hodil. Deržal se «je strogo nauka sv. Pavla: „vsem biti vse", in ker so vsi otroci Božji po veri, in so „v Kristusu kerščeni Kristusa oblekli'1, ni razločka med judi in gerki; in suženj in prost, moški ali ženska, vsi so eno v Kristusu" (Gal. 3. 28); torej je vsim dobrote delil. To edinost spričuje, rasen že omenjene okoliščine, da so trije škofje v cerkvi slovanski sv. Klemena pokopani, tudi se ta, da je v isti cerkvi pokopan mu-čenik sv. Flavij Klemen, konzul rimski, in pa sv. Servul, berač rimski. „Kakor sprejme ladijostaja vse ladije, ki vanjo prijadrajo; tako mora usmiljeni in radodarni za vse terpine odperto serce imeti." (S. Chrys. hom. 35. in Matth. c. 3.) (Dalje naal.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Is LjlbljillC- (Dvojno poslovljenje.) V kratkem času tega pol leta zgubilo je semenišče dva cenjena gospoda. Zapustil nas je vodja preč. g. dr. A. Če baše k, sedaj pa podvodja g. dr. A. Jeglič. Bridko smo se poslovili od pervega; a tolažili smo se, da ostane še vedno blizo nas, in da nam je obljubil tudi zanaprej z nami biti v dotiki, Jkar se je kmalu potem nepričakovano tudi spol-nilo. Se bolj ginljiva je bila ločitev od preljubijenega nam podvodja, ker ta je odšel daleč od nas v južne kraje, za kanonika v nadškofijo Verhbosansko. V četertek, 2. t. m., imeli smo še čast zadnjikrat videti pri kosilu našega podvodja. Med kosilom nazdravil je bogoslovec novemu kanoniku, potem pa smo izpeli tri pesmi, kot odhodnico. Na to je napil sedanji vodja preč. g. Gogala z močno ginljivimi besedami v svojem in v imenu bogoslovcev zdravico preč. novemu kanoniku in mu voščil najsrečnejši vspčh pri vzvišenem in težavnem delu. V iskrenih besedah odgovoril je ljubljeni g. podvodja na to zdravico. Kazal je, da ga kliče glas Božji v novo domovino: da hoče v presv. imenu Jezusovem začeti težavno delo; spodbujal je nas k krepostnemu delovanju in priporočal se nam v molitev, kakor bo tudi on za nas molil. Globoko nas je ganil njegov ogovor in ohranili si bomo zvesto v serci te besede. Popoldne smo se še enkrat v njegovi sobi poslovili in marsikomu se je solza uternila, ko je svoje navdušene besede sklenil z: „Z Bogom!'1 V noči pa se je odpeljal in pogrešamo zdaj moža, ki je bil vsem priljubljen in spoštovan od vsih. Naša iskrena vošila pa ga spremljajo tje, kamor ga je poklicala božja milost. Da bi dolgo delal v blagor sv. Cerkvi pri našth južnih bratih, katerih spominjati se nam je priporočal. Nam bo predragi gospod vedno v najlepšem in hvaležnem spominu. Bog pa spolni goreča naša vošila! Bogoslovec. U Borovnice, 5. febr. (f Anion Jugovic.) Zadnji teden bili so za nas tužni dnevi! Dan pretužen pa je bil petek, ko smo dopoldne polágali ljubljenega svojega očeta v hladno zemljo in serce nam je trepetalo, ko je bobneče padalo na rakev terdo groblje. Kako strahotno se je vjemalo to z onimi veselimi spomini, ki so nam tedaj obdajali dušo, spomini na sijajno srečo in veselje, ktero smo vživali mi ž njimi vred o priliki njihove zlate maše, 21. avgusta lanskega leta! Ali po kratkih 5 mescih so slabotnega človeškega življenja viri potekli njim, ki smo jih serčno ljubili in naša žalost je tem večja, čem več lepih spominov nam zdaj medli, kakor cvetje krog drevesa po tléh! Tuga bila je občna. Vse tri dni, torek, sredo, četertek je kopernéio ljudstvo pred mertvaškim odrom v naši duhovnišnici, prihajajoče od blizu in daleč, da se jim je bilo prav težko verstiti. Posebno na svečnični dan so prišli od vseh sosednjih krajev pokropit drazega gospoda, nekaj tudi prav odlične gospode. Blagorodna grajska rodbina Gallé-tova iz Bistre, ki je posebno spoštovala ranjkega, poklonila je prekrasen venec in tudi še na drugo stran prav velikodušno pokazala svojo vdanost do umerlega. Tudi druge lepe vence smo opazili. Naše ,,narodno bralno društvo*' je v posebnih listih naznanjalo smert svojega nekdanjega predsednika. V petek pa se je mogočno in veličastno pokazalo, kako visoko so bili ranjki gospod čislani, kako vdano ljubljeni. Zbralo se je 19 gg. duhovnih tovarišev in ko se je začel razvijati sprevod, na čelu šolska mladina z zastavo in „bralno društvo" z zastavo, tedaj smo videli ogromno ljudstva od vseh krajev in iz vseh stanov. V cerkvi je bilo vse polno. Ob 10 pričele so se molitve, potem so verhniški gospod dekan Šlibar s prižnice tolažili jokajoče ljudstvo v govoru, saj da „smert pravičnega ni strahotna". — Po slovesni čemi sv. maši in ko so bili štirje pevci vbrano odpeli „Nad zvezdami", ponesla se je rakev iz cerkve na pokopališče. Tukaj smo guspoda očeta položili prav poleg dveh njihovih kaplanov, kterih pervi, J. Košir, je umeri 1. 1873, drugi pa, A. Jesib, 1. 1877. H koncu molitev so pevci spet zapeli ginljivo pesem: „Jamica tiha", — potem pa smo se razšli s terpkostjo v serci, še enkrat se ozervši na novi grob, ki ima kriti predrazega moža. (Daljši konec prih., ker nam je dragi dopis že pozno došel.) Iz Tersta, 20. pros. (Na grobu škofa J urja Do-brila [KonecJ) Po želji Nj. veličanstva je bil škof Juri Dobrila 1. 1M75 po smerti blazega škofa Jerneja Legata premeščen iz Poreča v Terst, ter slovesno vpeljan v stolno cerkev sv. Justa 26. sept. 1875. Slovenska ob oni priliki zložena pesem pravi: Na persih se sveti Mu križ blišči, Serce pa za blagor mu duš gori. — Da mu resnično plemenito serce v persih bije, ie pokazal povsod, kamor je prihajal birmovat na deželo. Zlasti po Istri so ljudje ga blagrovali, ker jim je znal lepo po domače kaj povedati, ter posebno otročiče priporočati, naj jih po keršansko v strahu božjem izrejajo. Za Istrane mu je gorelo serce, to je že v Poreču v djanji pokazal, kajti 17. okt. 1875, ravno tisti dan, ko je bil slovesno vmeščen v koperski stolni cerkvi škof Juri, je župnik Dinjanski (Dignano) v poreski škofiji blagoslovil novo cerkev v vasi Juršici. To cerkev je priskerbel s pomočjo podpore cesarjeve škof Dobrila, ki je na svoje stroške dal zidati tudi duhovsko hišo v Juršičih, kamor spada 18 vasi s 1200 slovanskimi sta-novniki, in niso do tistega časa imeli ne cerkve ne ka-planske hiše, ter so morali hoditi v talij anski Din jan. Bili so kakor zgubljene ovčice." (Ancora. 1875. pag. 339.) — Pri svojem odhodu iz Poreča je vstanovil 8 letnih štipendij za uboge isterske dijake, pet po 100 gl. 80 kr. v srebru, in tri po 112 gl. a. v. V to sverho je pustil 20.000 gl. kapitala. Videčemu, kako se število duhovnikov strahovito manjša, je serce kervavelo, zato je vstanovil 1. 1878 društvo (podporno bratovšino) „sveta družina", za napravo semenišča za dečke, ter je v ta namen podaril velikodušno ves svoj prihranjeni denar 40.000 gl. S časoma se je še druzih darov nabralo, da sedaj je skup že 100.000 gl., pa ker bi to za napravo hiše in vzder-žanje gojencev premalo bilo, se z obrestmi podpirajo nadepolni učenci. Ako bi druzega ne bil storil, s tem darom si je zaslužil pokojnik častno mesto in slavno imé v zgodovini teržaške škofije in primorskih Slovanov, ki mu z njemu priljubljenim listom „Naša Sloga" kličemo: „Desnica ti cvietom cvala, A nebeški duia raj dospala!" (Da bi desnica tvoja cvela, In duša v večni raj dospela!) Z duhovniki je najraje po domače slovensko, ali po istersko govoril; navdušen je bil za Slovane sploh, kar je v mnogih prilikah pokazal. Ko je 1. 1878 v Jel-sanah birmoval, je veselega serca naznanil, da so naši vojaki prišli in posedli glavno mesto Bosne, Sarajevo, ter je po sv. masi radostno zapel: „Tebe Boga hvalimo!" Ravno takrat je v drugem kraju se izrazil: „O da bi jaz saj 30 lét mlajši bil, kar hitel bi tje v Bosno za misijonarja, ter bi vzel seboj nekaj bolj bistrih mladen-žev iz čičev. Mnogi zaničljivo govoré o isterskih Čičih, kakor da bi bili kdo vé kako divjaško ljudstvo! Saj smo mogli lansko leto Čitati, da je berlinski nihilistiški filozof Hartmann v neki knjigi terdil, da so Čiči v Evropi na naj nižji stopnji, da jih on stavi celó pod „Zulu-kafre" (afrikanske zamurce)! Nu, to je zgled večkrat grajane temelitosti, da napihnjenež čez vse, kar ni on, in kar od njega ne pride, zaničljivo sodi. Vse drugač je sodil vladika Dobrila; po njegovem mnenji se nahaja ravno pri Čičih korenjakov in sploh osebBtva čverste in lepe postave. Ko je po slabem letu 1879 nastala huda zima, je ljudstvo po Istri mnogo terpelo, in to je videl in živo čutil pokojni pri kanoniških vizitacijah (birmo vanju) po Istri 1. 1880. Nekaj to, nekaj prehlajenje je krepkemu gospodu nakopalo bolezen, za ktero je iskal leka tudi v Karlovarih (Karlsbad) na Češkem (Pemskem^ pa odleglo mu je začasno, a bolezen je le hujša prihajala, — slednjič mu 13. jan. 1882 plemenito dušo od trohljivih ostankov trupla ločila. Sprevod pogrebni se je veršil v najlepšem spomlad-nem vremenu, kakor za nadomeščenje pokojniku, ki je pri kanoniških vizitacijah imel mnogokrat jako slabo vreme: vihar, grom, treskanje, točo. Saj o birmovanji v Laniščah 24. junija 1878 je mladega župnika boljun-skega, verlejza narodnjaka Zamliča, strela ubila, in škof sami so ga jokajoč pokopali; v dveh ali treh krajih je isto leto, ko je bi'a birma, treščilo v turoe; v neki kraj v Istri je šel škof birmovat v pozni jeseni, kajti prazna vera je bila, da ako po leti pride, gotovo bo toča polje potolkla Nu to so prazne vere, pa vseh praznih vér izmed prostega ljudstva odpraviti je skoro nemogoče. Solnce je lepo sijalo, in tiho vreme je bivalo, jata golobov je nad sprevodom feríela, ko so pokojnika zadnjikrat po sredi mesta terzaskega nesli, naj pred v stolnico sv. Justa, potem pa v Žavlje k sv. Ani, v kraj, ki ima "pomenljiv tolaživni napis: „Resurrecturis!" („Onim, ki bodo vstali"), „vstsšem"! Da! na pokopališču so pravi „vstasi", silno silno število jih je, in nobena sila jih zatreti ne bode mogla. Med temi vstaši bodo tudi četo-vodje — škofje in duhovniki — se odlikovali po razmeri zaslug na zemlji, in pokojnik med njimi gotovo ne bo zadnji. V miru naj počiva, Svetli raj učiva! S. Sarajevo. (Slavni obed) Cerkvena slovesnost novega nadškofa se je zveršila o '/,, 12. Ob 2 pa se je pričel slovesni obed, pri kterem je bilo v veliki dvorani čez 100 oséb. Med drugimi so posebno častno mesto imeli čč. oo. frančiškani, ki so bili pričujoči v velikem številu iz Fojnice, Kreševa, Travnika, Sarajeva in drusih krajev. Na galeriji je bila vojniška glasba. Ob čelu štirivogelnika se je usedel prevzvišeni g. nadškof, ob strani podmaršala Stransky in Némethy, nasproti pročelju pa mo8tar8ki milgsp. škof Bukonič z načelniki vojnih in deželskih oblastnij itd. Posebno žive so bile zdravice. Napervo je nazdravil nadškof presvitlemu cesarju, potem podmaršal Stransky sv. Očetu Leonu XIII, nadškof podmarsaloma Dahlenu in Stranskemu, župan Sarajevski Fadlipaševič v imenu mesta nadškofu in Stranskemu, škof Bukonič v imenu reda sv. Frančiška nadškofu in na slogo vsih sinov ondotne dežele itd. Dobil je pa nadškof zdravic tudi od razkolniškega metropolita po protosingjelu Benjaminu v imenu nezedinjenega naroda, — od vsih mohamedanov po Essad-efendiju Uznicu, od rabinarja Finzi-a v imenu ondotne hebrejske občine. Nadškof je tudi na te zdravice ginjen odgovoril in nazdravil zlogi in edinosti vsih Bošnjakov. Gromoviti klici so spremljali vsako nadškofovo zdravico in vse druge napitnice so bile z navdušenjem sprejete. Vsi gosti so se razšli v polni zadovoljnosti. Bog daj, da bi nad vso Bosno in Ercegovino skorej posijala zvezda edinosti v katoliški veri; potlej bo sreča popolna in veselje neskaljeno. Ix Adrij&nopola, 31. grudna 1881. (Konec: Semenišče. RazkolniŠke šole, družba in nasprotovanja. Potreba tiskarne. Dušno pastirstvo itd.) Eden glavnih namenov našega misijona je, vzgojiti domače duhovnike. Semenišče, ktero smo v to odperli pred 5 leti, vidno napreduje po milosti božji in blagoslovu apostolskega sedeža. Zdaj šteje 14 pripravnikov za duhovski stan, brez tistih, ktere smo poslali v Rim v Propagando. Eden teh je bil to leto posvečen in dela zdaj v eni katoliških naselbin kot duhovni pastir. V našo napravo je sedaj stopilo tudi nekaj novih. To oglaševanje za duhovski stan je tem bolj veselo, ker je verski duh v našem ljudstvu od zadnje vojske nekako propadel. Razkolniško duhovstvo deluje iz čisto narodnih vzrokov z veliko marljivostjo, ter se zidajo cerkve in šole, in ljudstvo po vsaki ceni skušajo obd^ržati v zmoti. Tako so v Adrijanopolu razun cerkev in šol, ki so se stavile zadnje leto, v naši bližini vstanovili očiten vstav za bulgarske dečke. Nabrali so že pripomočkov za brezplačno vzderževanje 50 vnanjih, in staršem, ki pošljejo tjekaj otroke, podajo denar v podporo. Po mnozih vérskih nemirih za zedinjenje v Mace-doniji, so razkolniški škofje in predstojniki društev (ta društva dajejo velike svote, da se ohrani razkolništvo) sklenili sklicati zbor, v kterem se dogovoré, kako ovirati zedin je vanje z Rimom. Razun tega zbujajo razkol-niki med ljudstvom velik strah s tem, da hujskajo z obrekljivimi poročili vlado zoper katoličane. Tudi pošiljajo razkolniške duhovnike in učitelje po vaseh, da delujejo zoper katoliško Cerkev. Žal da ne moremo dosti vspešno delati njim nasproti, ker nam naši pripomočki ne dopuščajo napravljati vaških šol. Zdaj nam je celó nemogoče vzderževati iole v nekterih katoliških naselbinah. V prejšnih poročilih smo posebno nsglašali, kako je potreba napravljati šole, ker je največ na té zastavljeno napredovanje k združenju. Zdaj bi še bil čas za to delo, pozneje pa bi prišle ovire, ktere bi razširjevanje tega združenja bolj otežile. Če tudi napadajo na vse kriplje naše šole, vendar to v obče malo škoduje, ker pripoznavajo celó naši nasprotniki, da so šole naše bolj izverstne. Od tod prihaja, da nas zmirom na novo prosijo še druzih otrók sprejemati. V našo največjo žalost pa smo primorani jih odpravljati. Te dni smo vendar morali še enega katoliškega dečka sprejeti, ker bi ga drugač bil oče oddal v raz-kolnisko napravo. To se je letošnje šolsko leto že v desetič pripetilo, da nismo nikakor mogli odreči, ako-ravno naši pripomočki komaj zadostujejo za vzderže-vanje toliko otrók. Večkrat nsm je rimska propaganda svetovala napraviti si tiskarno. To smo si že veliko lét želeli; ker s tem, da nimamo za bolgarske naše šole pripravnih knjig, zgubljamo s pisanjem in prepisovanjem veliko čas*. Tudi ima prav velik pomen, da bi se izdajal ka-tolišk list. Poslopje je zdaj gotovo, in preskerbljeni smo že s tiskavnico. kot darom od cesarja Frančiška Jožefa in z bolgarskimi čerkami, kot od ravno tega. Da pričnemo delo, treba nam je razun nekaj tiskarnih potrebščin le dovoljenja visoke porte. Toda zarad zidavnih stroškov še ne moremo, ker zadevno ozidje je v tako slabem etanu, da ga moramo s kolmi podpirati, s čimur je pa komaj odstranjena nevarnost, da se poruši. Pri malih doneskih komaj vzderžimo družino, ktera šteje z učenci in seminaristi 119 oséb; kajti kljub naj večji varčnosti in vsemu pritergovanju, ki si ga nalagamo, so se stroški povzdignili na 445 frankov za osobo. Zato tudi ne moremo poplačati dolgov (večidel iz voj-skinih časov), kteri so se povikšali na 52.010 fr. Očitno je, da se peči naš misijon tudi z dušnim paatirstvom. Razun svojih dveh cerkev oskerbljujemo še dve drugi v predmestih. Tudi nam je izročena skerb za duhovno voastvo dveh domačih samostanov. Oddaljena sta kakih šest ur od nas; dvakrat na mesec jih mora obiskati kteri naših očetov. Razun tega obiskujemo ob velikih praznikih, in kadar se želč sveti zakramenti, bolj oddaljene katoliške naselbine, kar tudi dela stroške. Zeló veselo je to, da se katoličani, ako-ravno jih obdajajo razkolniki, nepremakljivo deržč svoje vere, in poterpežljivo čakajo naših misijonarjev, ki jih ob gotovem času obiskujejo in jim delé ss. zakramente. Konečno naj svoje dobrotnike opomnimo še na nekaj, kar bi našemu misijonu bilo velike poroembe, namreč na nakup zemljišča. Zdaj bi bilo za to še vgodna priložnost, ker zavoljo vojske je mnogo zemljišč na prodaj, in lahko bi se dobra zemlja cenó dobila. Pa kakor se kaže, to ne bo več dolgo časa, ker mnoga društva kupujejo vsa posestva, ki so na prodaj. Ko bi imeli denar, bi si s tem lahko pomagali iz nevgodnega stanu vedno boriti se z dolgovi in ne bi zmirom nadlegovali svojih dobrotnikov z novimi prošnjami. V imenu svojih sodelavcev naznanjam priserčno zahvalo za vse v preteklem letu skazane dobrote, in živo prosim naše miloserčne dobrotnike naj silno stisko našega misijona v spominu imajo in mu tudi v tem letu pomoč skazujejo. V Adrijanopolu, 31. grudna 1881. TomaŽ Brseska, prednik mis. red. vaUg. J. Kr. Oddani darovi in zbirke „Zgod. Danice". (Dalje.) 6. listopada 1881 oddali pn. g. kao. A. Zamejcu zbirk za sv. Detinstvo raznega denara za 174 gl. 36 kr.; — za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani pa v raznem denaru 386 gl. 76 kr. 12. listop. V Banjaluko v Bosni poslali preč. P. Bonaventuru, prijoru čč. redovnikov trapistov, te le zbirke: 12 gl za novi samostan P. Kazimira (med temi 7 gld. za novo cerkev); 7 gld. za Sestre presv. Kervi; 10 gl. za čč. redovnike Trapiste (vmes 2 gl. za odpravo zaboja, ki ga je bil seboj vzel P. Kazimir); 26 gl. 20 kr. za razne ss. maše, kterih intencije so bile že prej poslane. Ravno ta dan milg. škofu Vertinu 50 gl. od M. B. in N. K. za misijonarja preč. g. Buha v Ameriki. Na Dunaj pa 14. listop. poslali za odhajajočim škofom Ver-tinom: 13 gl. za škofa Vertina, 5 gl. za škofa Mraka, 10 gld. za g. misijonarja Tomazina, 2 gld. za g. mis. J. Trobeča. 17. listopada osebno oddali č. g. Jan. Mesarju za cerkev v Bohinjski Bistrici 434 gl. 60 kr., kteri je tudi osebno zahvalo dobrotnikom izrekel. 26. listopada pn. g. kan. in dekanu A. Urbasu, ko odborniku pri zidanji cerkve presv. Jezusovega Serca, za to cerkev 197 gl. 70 kr. (Dalje prib.) Novi blaženi. V nedeljo, 15. pros. t. 1., je bil v Vatikanu med blažene prištet častitljivi P. Alfo n s Orozko, španjski avguštinec. To se je godilo v tako imenovani „blago-siovni dvorani", ki je bila v resnici kraljevo ozališana. V gornjem oddelku je bil oltar in prostor za kardinale, škofe in avguštinske redovnike; spodnji pa je bil odločen za povabljene in za palatinske straže, ki so bile v veliki semajnici. Vratam nasproti je bila velikanska podoba, kazajoča sv. Alfonsa, ki ga truma angelov spremlja v nebesa. Bolj na višavi je bila podoba sv. Trojice v velikanskem polkrogu. Ob slepih linah ste bile vravnani dvč versti mostovžev za poslušavce imenitnih stanov. Nad dva tisoč luči se je lesketalo v opan-ljivi svitlobi. Razun poslancev raznih vlid je bila pričujoča tudi vojvodinja Madridska, soproga Don-Karlo-sova, v odločeni sobani. Blezo, da bi se kak volk v ovčji koži ne priplazil, so bili vstopni listki štirkrat dajani in ostremu protinadzoru podverženi. — V nedeljo 22. pros. pa je b.l med blažene vversten častitljivi KarolSezze. Vsi družbioaki stanovi vsake starosti, kakor pripominja „Osservatore Romano", so predstavljani v kroni nezmčrne trume junakov zmagovavne Cerkve v nebesih, in ti so podpornja vojsko?avne Cerkve na zemlji. Malo poprej so dosegli čast na oltarji: 1 učenjak, 1 pridigar, 1 slaven pisatelj; ta dan pa je enako čast dosegel ponižen in priprost frater, brez človeške učenosti, pa poln nebeške vede. Bolezen ga je bila v pervo odvernila, da se ni učil za mašnika, in pozneje, ko je bil že brat v redu reformatov sv. Frančiška, zopet bolezen, da ni šel v misijon v Indijo. Šel je pa bil v pervo na kmete in bil je na polji njih apostelj, budil jih je k pobožnoati, razlagal jim življenje svetnikov in mučenikov. Daroval se je bil Bogu z obljubo večne čistosti že poprej in z 2i. letom je pristopil v red sv. Frančiška, v kterem se je skazoval z veliko pokoršino, z ljubeznijo do uboštva, z duhom zatajevanja in z neizrečeno natančnostjo v spolnovanji redovnih dolžnost. Bil je poslan v Rim in njegova resnična svetost je bila hitro znana po večnem mestu. Učenjaki, kardi- nali bo ga v naj težjih modroslovskih in bogoslovskih rasanjih nagovarjali, naj povč o njih svojo misel; in lažem Karol, kakor tudi ni bil učeno izobražen, je vender prasanja vselej prav razrešil. Razgled po *veta. Nemško. ( windthorstovanje v Berlinu.) Dnevi Blei-wcisovih svečanosti so se mi prav živo zopet v spominu ponovili, ko sem bral v verlem „Vaterlaudu", kako je na sv. Antona dan v sredi svojih somišlječ - v. »»«■ — — ---- - - fara Stanga s čast g. župnikom Mih. Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani: Duhoven v Ljubljani s pristavkom: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!" 10 gl. — C. g. Tomo Zupan za 1 kamen 5 gl. — G. J. O. S. 1 gl. ... Za cerkev Jezusovega preev. Serca v Ljubljani: G. Oroslav Dolenec 10 gl. — Z Rudnika po č. g. župniku G. Jakeljnu 2 gl. 57 kr. — Iz Ljubnega M. Kralj 1 gl. — Iz Ljubljane 1 gold. — Helena Vodè 40 kr. — Iz Štange po č. g. župniku 3 gl. ~ Za deško sirotišnico v Ljubljani: G. Luka babec 80 kr w _ Za opravo uboinih farnih cerkev naše škofije: iz Šmartna pri Kranji 30 gl. 33 kr. — Gospodičina Marija Dolarjeva 1 gl. — Marjeta Tonio 1 gl. — I« Osilnice 50 gl. — Iz Poloma 3 gl. 30 kr. - Iz Rove 12 gl. — Gospa Frančiška Šupevčeva 10 gl. — Gospodičina Ti-nica Bernardova 2 gl. — Iz Kolovrata 4 gl. 12 kr. — G. J. Eppich 1 gl. # Za misijon č. g. Val. Lah a v Bosni: Za malo zemlje T. G. 1 vel. križavec. — G. Luka Sabec 1 gl. — Ana Rasberger 50 kr. — Ant. Zupan 50 kr. Za sv. Očeta: G. Luka Sabec 1 gold. — M. P. 1 suvrên d'or. Za sv. Detinstvo: Po č. g. župniku G. Jakeljnu: z Rudnika 27 gl. 4 kr., za Žalino 10 gld. 2 kr. — G. J. O. S. 1 gold. — Iz Radolice po č. g. Jan. Tavčarji 7 gl. __ Neža Veran 30 kr. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovi nasledniki v Ljubljani.