^, PLANINSKI VESTNIK
šeta. Koče Planinskega društva Radovljica podrobno predstavi Jože Dobnik. Nekoliko krajši prispevek je namenjen spominu na Hugona Robleka, pionirja gorenjskega planinstva. Jure Slnobad je dodal članek Znamenite osebnosti iz Begunj in okolice, Anton Šlibar pa almanah zaključi z obsežnim zapisom o planinah pod Begunj-ščico. Za popestritev so med članki nanizane še kratke ljudske pripovedke.
Ustanovitev omenjenega sklada, pri katerem so poleg solastniške skupnosti Planinica, skupščine občine Radovljica in župnijskega urada Begunje sodelovala še nekatera podjetja, je torej prinesla že bogata plodova v obliki dveh ličnih brošur. Brez dvoma lahko pričakujemo tudi tretjo, saj pestra naravna in kulturna dediščina pokrajine pod Begunj-ščico privablja številne raziskovalce. Predvidoma se nam bo še podrobneje predstavila bogata zgodovina rudarstva. Marsikaj bi nam lahko zaupali geologi in še posebej paleontologi.
Podrobno predstavitev si zaslužita arhitekturna in etnološka dediščina, tudi oživljeni običaji, kot je koledo-vanje, bi lahko našli pot na strani naslednje brošure. Zanimiva bi bila razmišljanja krajinskih arhitektov, geografov in še koga, čeprav je sklad prvenstveno namenjen oživljanju zgodovine.
Igor Maher
Zemljevidi slovenskega ozemlja
V	evropskem mesecu kulture je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pripravila razstavo »Naša beseda in zemljevidi slovenskega ozemlja«. Na njej je predstavila mejnike v razvoju slovenske besede od najstarejših slovenskih srednjeveških pisnih spomenikov do prvega velikega razmaha slovenske knjige v 16. stoletju in mejnikov v slovenski literaturi od 17. do 20. stoletja. V pregledu je upoštevana tudi umetniška beseda med narod-noosvobodilnimbojem.
V	drugem delu razstave in kataloga pa so predstavljeni kartografski
prikazi slovenskega ozemlja v 16. in 17. stoletju, med katerimi je gotovo najpomembnejši zemljevid Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1688 S skrbno označenimi pogorji in posameznimi pomembnejšimi osame Ici so prav gotovo zanimivi tudi za sedanje planinske teoretike. Tudi Johann Baptis Homann in Cristoph Wiegel sta svoja zemljevida povzela po Valvasorju in tudi kasnejši zemljevidi Georga Matthaeusa Vischer-ja iz leta 1678 so izdelani v podobni tehniki bakroreza. V 18. stoletju sta zanimiva še dva zemljevida: prvega iz L 1778 je pripravil Baltazar H acquêt kot prilogo h knjigi prvega raziskovalca slovenskih Alp in drugega iz leta 1788 Anton Tomaž Linhart za svoj Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. Iz 19. stoletja pa imamo odličen spomenik slovenske kartografije z naslovom Zemljevid Slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja, ki smo ga v naši reviji že predstavili. Bil je vzor pri izdelavi novega zemljevida v 20. stoletju, ki ga je leta 1921 izdala Slovenska malica z naslovom Zemljevid slovenskega ozemlja. Na razstavi je predstavljena kartografska produkcija, ki so jo imeli med vojno partizani, in ona druga za potrebe znanstvenega inštituta. Po koncu 2. svetovne vojne se je organizirala moderna specializirana kartografska produkcija v okviru Geodetskega zavoda Slovenije in Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, ki sta gotovo mednarodno priznani instituciji za kartografsko produkcijo.
Ciril Vel kov rti
Poskrbimo za ptice_
Ivo A. Božič je pripravil zelo prikupen in pregleden priročnik o ptičih, ki živijo pri nas. Knjigo je izdala založba Kmečki glas. Z lepimi fotografijami, ki jih je pripravil avtor sam, in z besedilom, v katerem nam opisuje posamezne vrste ptičev, njihove posebnosti, kot so oglaševanje, naseljevanje in hranjenje, je ustregel ne le ljubiteljem lepe narave, pač pa tudi strokovnja-
kom tega živega dela sveta. Na uvodnih straneh govori o zimskem hranjenju ptičev, izdelavi ter postavljanju krmilnic in valilnic ter hrani in vodi, ki jo potrebujejo ti perjasti lepotci.
Med njimi je veliko tistih ptičev, ki jih lahko vidimo v gozdovih (čuk, sova. uharica, detel in žolna, pevka, kos. drozg, sinica, brglez, šoja idr.) ali pa celo visoko v gorah (kanja, orel, jastreb, sokol, kavka idr.) Zato bo ta vodnik prav gotovo zanimiv in koristen tudi za planince.
Ciril Velkovrh

Ob slovesu od Staneta Kersnika
V četrtek, 11. septembra, smo se na Žalah poslovili od Staneta Kersnika.
Rodil se je leta 1914 na Blejski Dobravi, vasici pod Mežaklo, Julijskimi Alpami in Karavankami, in že v rani mladosti kot pastir na Karavankah vzljubil gorski svet, kateremu je ostal zvest vse do svoje smrti.
Bil je pronicljiv, nadarjen in podjeten mladenič, ki je v vsakem prostem trenutku zahajal v gore in v času pred drugo svetovno vojno na kolesu spoznaval Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, obiskal Dunaj, Prago, Budimpešto, bil v Beogradu, 459