Po jugoslaviji Novi voiflaj zakon sprcjet od vlade. Vlada je sprejela 11. januarja novi volilni zakon, kojega glavne določbe smo že objavili v zatinjj številki. Ministrski svet je Sprejel novi zakon tako, kakor ga je predložil g. dr. Konstantinovid, minister brez listnice. Istočasno z volilnim zakonom je raspravljal ministrski svet tudi o razdelitVi države na volilna okrožja, katerih bo 57. Slovenija bo volila 24 poslancev. LjubljaHa bo volila dva, Maribor enega poslanca. Maribor desni breg bo spadal pod volilno oki-ožje Maribor, Maribor levi breg pa pod valilno okrožje Murska Sobota. Stevilo slorensMh poslancev se bo najbrž ša dvignilo, ker jih bo nekai izvoljenih tudi na državni listi. Volitev še ne bo. Vlada naše države je odobrila iiovi volilni aakon za volitve narodnih poslancev. Postal bo ta zakon pravomočen, ko ga bo potrdilo kraljevo namestništvo. Novi volilni zakon je vzbudil ngibanja o fcem, kdaj bodo vofitve poslancev za parlament. Nekateri so #b napo vedovafi za mesec februar, drugi za marec. Pa nimajo prav ne eni ne drugi. Preden bodo razpisane volitve, je potreben nov zakon o zborovacjih in združevaniih. Volilni zakon dok>ča, da kandidatne liste vložiio stranke, odnoBno koalicije (zveze) fetrank. Takšnih strank pa z malimi izjemami še ni, ker se pričakaje, da bo novi eakon o združevaniih olajšal ustanovitev političnih strank. Žaželjen je zlasti med opozjcionalnimi strarukami tudi nov zakon 0 tisku. Novi politični zakoni so torej nekald pcedpogoji za razpis volitev. Na srbski strani se zahteva še ea predpogoj, ki se smatra za jako važnega, preden bi se šlo na volitve, in to je ureditev srbskega dela države na osnovi načel, ki je po njih bila urejena banovina Hrvatska. To je tudi naša zahteva z ozirom na Slovenijo. To bi torej bili notranjepolitični razlogi, iz katerih bi se dalo sklepati, da volitev še ne bo v najbližji bodočnosti. Ppleg teh razlogov pride tudi v poštev nesigurnost mednarodnib. razmer, ki se kaj rade spreminjajt> in včasih koaaplidrajo. Nemd v JugoslavijL Med Nemd v naSi drzavi se pojavljajo razne struje. Moino se uveljavlja tista struja, ki razširja sv«tovni nazor nemškega mirodnega socialiama, zlasti med mladino. Katoliško usmerjeni krogi, kojib gla^lo je lišt »Die Donau«, pa s to mJadinsko vzgojo nikakor niso zadovoljni. Nedavno je ta list objavi] članek, v katerem opisuje nasledke te vzgoje, in sfcer med drugimi zlasti te-le: Mladina izgnblja vsako spoštovanje pred starejšimi ljudmi, katere dejansko napada, de izrekajo svoje pomisleke proti idejam, ki jih iznaša na raznih nemških prireditvah. V Soli so uspehi nemške mladine vedno slabii, dijaki pa «e iigovarjajo s tem, da so preganjani in zapostavljeni radi teg«, ker so pravi in zavedni Nemci, Vaienci pri mojstrih se zaniraajo za vse druge stvaft, samo se za svojo obrt. Na ta način bomo dobili nainesto dobrih obrtnikov same mojstre-skaze, ki bodo znali lepo marširati in pozdravljati. pa ne bodo irr.eli pojma o svojem poklicnem delu. Nemška visokošolska mladina se peŁa s vsem mogodim, samo a« s študijem. Tako raste od fela do leta Stevilo nedoštudiranih ljudi, b katerih tzft*» jajo vedno novi firerčki, ki vedno bolj nasilno solijo pamet nemški narodni manjMnl t Jugoslaviji.