213
Andrzej Warzecha
SRAM ME JE     Vsak večer se PRIZNATI     usedem
kot nemoderni knjigovodja v tem
knjigovodstvu
računa vesti
NASA SKUPNA     Toliko smo FOTOGRAFIJA     že napisali
nežnih pesmi
zgrešenih ovadb
modrih knjig
in sočutnih razprav
toliko resnic
toliko mrtvih smo pokopali
214
V gosteh pri mladi Poljsk
Končno imamo
svojo
skupinsko fotografijo
že
z letala smo videti na njej smešni postavne bakterije koristni virusi pripravljeni umreti med ruvanjem za brado asirskih vojščakov
TUJEC    To je omara miza in cvetoča akacija
Tam so hribi tu ocean v njem praprot na zogleneli skali
Tukaj blok v bloku stanovanje v stanovanju kot nekoč večni plamen
Plamen
ne
bodi privezan
kot pes
spredi že
obliko steklenice
lahko jo imenujem
svojo
Tanko
tanko
je to kar je naše
smetana
na posnetem mleku
215                                                                                                     Andrej Warzecha, Pesmi
NAŠA     Prave ptice MRTVA NARAVA     to niso nobene štorklje nobeni vrabci
marveč ptice Petra Breugla ki stalno letijo na sever
Prava svetloba
to je Rembrandtova svetloba
kitajski lampion
obešen v vesolju
Pravo pravo
je napisal Hamurabi
ne ta
v krogu vrtljiva
zemlja
ki nam ponuja svoj kot