List št. 21
Kako v tacih krajih, kjer vode manjka,  dobre in stanovitne kap-
nice napraviti.
Spisal Juri Pajk.
V mnogih krajih je sila težavno in skoraj nemogoče si vodnjakov ali štirinj (Brunnen) napraviti. V tacih nar bolje kaže, si kapnic (Cister-nen) narediti, ktere, če so dobro napravljene, pre-vidovajo gospodarje s potrebno vodo saj za živino, kuho, perilo, in ob nevarnosti ognja.
Kapnice so pa le takrat dobre, kadar so dobro napravljene. Po mojih mislih in skušnjah se napravljajo nar bolje takole:
Na pripravnim kraji dvoriša, ali kjer scer hoče kdo kapnico imeti, da se v nji več ali manj vode nabira, ali če hočeta dva soseda ali trije skupej eno kapnico imeti, pa tako, da se zamore deževnica lahko stekati, se skoplje kakor za navaden vodnjak ali štirno okrogla jama 16 čevljev in pol globoka, in 10, 13 ali 16 čevljev široka.
Bolji je, da je kapnica si rji kakor daje pregloboka, ker izkopanje zemlje  na globoko, in
zidanje stranskih sten iz globociga veliko več stroškov prizadene, kakor če je kapnica nižji in bolj na široko izdelana.
Je jama do 16 čevljev in pol na globoko dokopana, se poravna njeno dno čez in čez popol-nama ravno. Po tem se postavi lih na sredo jame koleč, ki mora terdno stati, in v njegov zgornji konec se zabije žebelj brez glave; v ta žebelj se natakne na koncu prevertana lašta, ktera se okoli žeblja suče in za mero služi, da se širočina jame krog in krog enako velika napravi; — se ve da ta lašta, ktera polovico jamne širočine premerja, se ima ravno za to polovico jamne širočine dolga napraviti; postavim: kapnica ima 1 sežinj široka biti, po tem mora lašta pol sežnja ali 3 čevlje dolga biti; je kapnica 2 sežnja široka, se mora 1 sežinj dolga lašta za merež napraviti. Dalo bi se tudi z motozam (z žnoro) meriti, pa motoz je goljufiv.
Je širočina jame krog in krog na to vižo na-tanjko zmerjena, se začne zidati, in scer tako, da se cegli tako eden na druziga pokladajo, da se njih notranja, to je, v kapnico obernjena plat vedno tiste lašte dotikuje, ktero ima zidar za mero širočine.    Tako se zida krog in krog.
Je okrožje jame na to vižo za nekaj čevljev s cegli dozidano, se tisti prostor, ki je zadej za ceglam in med zemljo, prav terdno z dobro ilovco zatlači za dobriga pol čevlja. Pri tem delu je pa skerbno na to gledati, da med ilovco celo nič šute ali kakiga peska ne pride, ker bi scer po ti šuti voda iz kapnice vhajala, in bi se tako kmalo posušila.
Je tako en del kapnice obzidan in z ilovco zatlačen, se začne naprej zidati in poredama z ilovco zadej terdno zadelovati, tako dolgo, da še 3 čevlje do verha kapnice manjka.
Sedaj se prevdari: na kteri strani se bo žleb ali kanal napravil, po kterim se bo dežnicaizpod kapa v kapnico stekala.   (Dalje sledi.")
List št. 22.
Kako v tacih krajih,, kjer vode manjka,  dobre  in stanovitne kap-
nice napraviti.
(Dalje.)
Se je enkrat stran kapnice odločila, na ktero se ima kanal ustaviti, je po tem pervo delo na zid kapnice žrelo kanala popolnama sozidati, kar se s kamnjem, ki ga je kamenar (štancar) dobro obdelal, nar bolje izpeljati da. Za to se potrebujejo štirje kosovi kamna, eden pa za pokrov, ki se morajo tako postaviti, da luknja na vse strani en čevelj meri. Potem se zid kapnice in zatlače-nje z ilovco za zidam, blizo do verha,izpelje. Dobro je, da se poslednja versta na verhu z obdelanim kamnam ali pa s plošami, ali s kolesam iz hrastovih plohov narejenim, pokrije; tode plohi se
—   86   —
morajo po dvoje, edin na družim vdelani, dobro s klini ali žrebli pribiti biti.
Opomniti je, da mora verh kapnice vselej za kakošnih 6 pafcov visi izpeljan biti, kakor je svet okolj nje, zato da se more okolj kapnice enmalo na zgubo od nje nasuti, in na to vižo ubraniti, da deževnica in druga umazana voda od verha v kap-mco teči ne more.
Poslednjič se mora kapnice tlak narediti, in scer na sledečo vižo: Pervo je, vse kar je med zidanjem v kapnico padlo, iz dna čisto potrebiti in poravnati, kakor je bilo pred, ko se je zidati jelo. Potem se vse tla za dobrih 6 palcov na debelo z dobro ilovco nasujejo, in ta ilovca se kar je moč z beti potlači in zabije.
Na to ilo se naredi pervi tlak s poplosko (flach) položenim ceglam. Na ta tlak se naredi drugi tlak, iz posebno dobro žganiga zidniga cegla, in tako, da se cegel po robu eden zraven druziga poklada, zato, da ta tlak 6 palcov visok pride. Na ta tako imenovani stoječi tlak ali flaj-šter, se zopet en tlak, to je tretji, iz poplosko položeniga cegla naredi, kakor je bil pervi na ilo narejen. Tako pridejo 3 tlaki eden na druziga — in zdej je kapnica gotova.
Dobro je, če se za tlak aliflajšterš tir jaški cegel dobiti more, zato ker je na vse plati enako velik, tedaj manj špranj naredi, ako se ta dva tlaka, ki sta poplosko narejena, iz taciga cegla naredita. Na to pa je posebno treba pri zidanju kapnic gledati, da so špranje, karkoli je moč, majhne, da se toraj manj, ko je moč, mavte potrebuje.
To so perve poglavitnosti pri vsakim zidanju v vodi.                   (Dalje sledi).
List št. 23
Kako v tacih krajih, kjer vode manjka, dobre in stanovitne kap-
nice napraviti.
(Dalje.)
Da se kapmca z vodo preskerbi, je treba od vsih bližnjih strani deževnico in snežnico v njo napeljati. V ta namen se narede ob kapu streh leseni ali pa kositarjasti žlebovi, da vodo love, — po zemlji se napravi kanal (fles) po potrebi eden ali več, da po njih voda iz pred imenovanih žlebov v kapnico doteka. Tudi ti kanali morajo skerbno zidani,  pa v svetlobi   en čevelj  široki in en  čevelj
—   90   -
visoki biti. Zato se mora naj pervič štiri čevlje širok graben skopati od kapnice do tistiga mesta , kjer žleb od strehe ob steni ali zidu dolj do tal derži; po tem pa se celi graben na to vižo z ilam zabije, kakor je bilo na dnu kapnice priporočeno, in tako, da ves graben enmalo proti kapnici vesi. Le tako se bo voda brez zaderžka va-njo stekala in ne bo nobena kaplja v škodo šla; ako se to ne zgodi, so vsi stroški za kapnico zgubljen denar.
Na pred imenovano ilovco se po celi dolžini kanala tri čevlje širok tlak s poplosko položenim ceglam, dvakrat edin na druziga (doppelt), naredi; pri tem delu je treba paziti, da špranje cc-gla ena na drugo ne pridejo.
Na ta 3 čevlje širok tlak se na vsako stran en čevelj debel zid naredi; po tem takim ostane na sredi en čevelj za kanal. Od zunaj se zidovi z ilam zabijejo. Dobro je, če se tlak in stranski zidovi iz štirjaškiga ali kvadratniga cegla narede, ki manj špranj da.
Poslednjič se kanal z dobro zloženimi ali vkup stisnjenimi piošami ali pa hrastovimi plohi pokrije in z zemljo zasuje.
Da se voda za vsako rabo in celo za pijačo v kapnico dobi, se mora kanal, preden se zadela ali zaspe, noter do verha z debelo čisto na-laš za to rabo izprano šuto, naj bolje iz ka-ciga potoka, napolniti; na to vižo se voda , preden v kapnico pride, izčisti (filtrira). Imenovana šuta se mora večkrat ali z novo nadomestiti, ali pa saj izprati, kader se kanal zagosti ali zamaši. Ravno tako se mora kapnica od časa do časa sprazniti, pomiti in blato iz nje zmetati, če hočeš, da ti bo voda dobra ostala.
Da pa voda šute iz kanala v kapnico ne odnaša, se mora na žrelo kanala močna dratena mreža vdelati.
Na dalje se mora še en kanal narediti, pa enmalo bolj pri verhu kapnice, kakor je poprejšnji. Ta kanal ima namen, da vodo, če je ob velikim deževju kapnica do verha polna, od nje odpeljuje, da čez-njo ne gre. Ta voda se na nižje ležeči prostor ali pa v kakošno jamo, za ta namen nalaš narejeno, po imenovanim kanalu spelje.
Hočeš v kapnico pri štirnah navadno cev* (Brunnrohre, Brunnzug) postaviti (vedri in druge pri štirnah navadne priprave za kapnico niso dobre zato, ker se voda ž njimi kali), se mora na prej imenovano zidano kamnitno ali hrastovo kolo še tri čevlje visok kamnit ali pa lesen oklep narediti, in na to pokrov vdelati, da ljudje, živina ali  kaj druziga v kapnico pasti ne more.
Če pa hočeš v kapn/co mojo c. k. privilegirano cev z brizglo postaviti, od ktere bom pozneje kaj povedal, pa zgorej imenovaniga oklepa ni treba, zato ker se kapnica ravno na imenovano kolo po mojim nasvetu pokrije.
(Dalje sledi.)
—    98    —
Kako v tacih krqjih, kjer vode manjka, dobre in stanovitne kap-
nice napraviti.
(Dalje.)
Iz kakošniga blaga (Materiale) pa morajo zidovi kapnice in kanalov zidani biti, da vodo derže ?
Kjer je svet kamniten in se zamore kapmca iz terdiga kamnja napraviti, je to nar bolji; kjer pa pri-pravniga kamnja ni, ga cegel dobro nadomestuje. Cegel se mora pa po nalaš za to reč narejenim modlu delati, posebno dobro in skerbno žgati. Premalo žgani cegel ni za rabo in tudi tak ne, ki se je pri žganju zvil.
Model za cegel se pa takole naredi: na gladkim podu se naredi pervič tako velik krog, kakor bo kapnica v notranji svitlobi merila, namreč 6, 9 ali i2 čevljev; pa lih treba ni, da bi krog mogel cel biti, ga je tudi le en kos za to rabo dosti. En čevelj za tem krogam, to je toliko, kolikor bo zid debel, se naredi drugi krog; — prostor med tema dvema krogama da dolžino cegla. Zdej na notranjim krogu za širočino cegla 6 palcov odmeri, in to mero z dvema pikama zaznamvaj: po tem se na tisto piko, iz ktere so se krogi delali, pa le na eno teh dveh pik, na notranjim krogu, ki ste bile za širočino cegla narejene, ena lašta položi in od te poslednje pike do večiga kroga ena čerka potegne: — to da eno stran cegla, ravno tako se z drugo piko naredi. Tako je velikost in prava podoba cegla narejena.
Na to vižo narejeni modli pri vsi trojni zgo-rej imenovani velikosti kapnic znotrej 6 palcov, za-dej pa pri 6 ceglih svitlobe 7% palcov, pri 9 čevljih f palcov, in pri 12 čevljih 63/4 palcov merijo, dolgi so pa vsi po 12 palcov.
Da se manj špranj naredi in da se manj mavte porabi, je dobro, da se modli po 3 palce globoki narede, da bo tudi cegel toliko debel. Vsak, kdor cegel dela, ve, da se ena zemlja proti drugi pri sušenji in žganji cegla bolj vsuši in vkup zleze ali stisne; torej je gotovo žgani cegel manjši kot je model. Zato mora vsak, ki svojo zemljo pozna, model za toliko veči narediti, kolikor se cegel vsuši in vžge, da premajhen ne bode.
M avta se napravi, postavim takole: za 3 cente mavte vzemi 1 cent živiga apna, i cent iz ceglovih koscov narejene moke, in 1 cent Pocuolske zemlje (Pozzuolanerde *).
Živo apno mora prej ko se rabi na zraku razpasti ali se razsuti. Da se pa to hitreje zgodi, se poškropi enmalo z vodo. Na vsako vižo mora biti živo apno tako drobno,   kakor moka, da več izda.
Ceglovi kosci se morajo tudi ko moka drobno stleči.
Pocuolska zemlja se v Terstu cent po dvaj-setici dobi.
Kdor si pa noče ali ne more imenovane Na-politanske zemlje omisliti, dobi za to rabo tudi dobro mavto, če vzame polovico živiga apna, polovico pa ceglove moke.
Vode se k mavti toliko prilije, da je mavta prav za rabo.
Ker se pa ta mavta hitro suši, se mora tudi le proti narejati.
*) Poleg Napol)tanskega mesta Pozzaoli se koplje kot kamen terda zemlja, ktera večidel iz železnatiga peska obstoji, ki je z apnam v zemljo zvezan.
Na to vižo  sozidani   zidovi se hitro suše, in postanejo sčasoma terdni kot kamen.
(Dalje sledi.)
—    106   —
Kako v tacih krajih, kjer vode manjka, dobre in stanovitne kap-
nice napraviti.
(Dalje.)
Permerjeni stroški za zidanje kapnice pri na-mešani zemlji, to je, s skalo namešani šuti, na globočino do 16 čevljev in na 6 čevljev širokost znesd skupej 147 fl. '8 kraje, (za delo z zemljo 6 kubiknih sežnjev, 1 sežinj po 5 fl. 30 kr. = 33 fl.; za kamnarsko delo 30 kubiknih čevljev kamna,  1
čevelj po 21 kr. = 12 fl.; zidniga cegla po modlu 2350 ceglov, jezero 3 pavce debeliga po 15fl.— 35fl.l5kr.; za cegel za tlak 2 pavca debel na vse strani 1 čevelj velik, 60 ceglov, sto ceglov po 3 fl. = 1 fl. 48 kr.; navadniga zidniga cegla za tlak, 3 pavce debeliga, 240 ceglov, jezero po 13fl. = 3 fl. 7 kr.; živiga apna 92/5 centov, i cent30kr. = 4 fl. 50 kr.; ceglove moke 9% centov, 1 cent 30 kr. = 4fl. 50 kr.; pocuolne zemlje 103/10 centov, 1 cent 1 fl. = 10 fl. 18 kr.; 15 voz ilovce, voz po 1 fl. = 15 fl.; za zidarsko delo za i11/,« kubiknih sežnjev, 1 sežinj 8fl. = 13 fl. 30 kr.; za delavsko delo, mavto delati, nositi, in ilo tlačiti 13 fl. 30 kr.). Ako je treba sir ji kapnice, so po ravni ti primeri stroški prerajtani za 9 čevljev široko kapnico na 237 fl. 2 kr., — pri 12 čevljev široki pa na 337 fl. 27 kraje.
Tista kapnica, ki je 16 čevljev globoka in 6 čevljev široka, derži vode 213 veder, če je do žrela kanala polna; — če, postavim, 20 dni dež ne gre, ta kapnica je bila pa ob zadnjim dežju polna, je za vsaki dan 10 veder in pol vode v nji ali 28 srednih škafov.
Kapnica 16 čevljev globoka in 9 čevljev široka, derži 461 veder, če je do žrela kanala polna; to da za 20 dni za vsaki dan 23 veder ali pa 61 srednjih škafov.
Je pa kapnica pri globočini do 16 čevljev clo 12 čevljev široka, derži 820 veder, če je do žrela kanala polna; to da za 20 dni za vsaki 41 veder ali pa 109 srednjih škafov vode.
Kar kupo ve za blago in delo vtiče, opomnim , da so tako prerajtani, ko bi se kapnica v Ljubljani delala.
Kdor hoče kapnice delati, ne sme misliti, da bo pri vsacim dežju polna, torej je bolje, dajo veči, ko manji narediš. Tudi kaže gorej storjenarajtinga, da kapnica z 12 čevlji svitlobe po čez le malo čez polovino več stroškov znese, ko una s 6 čevlji svitlobe, pa vunder 4krat toliko vode derži. Iz tega se vidi, daje bol j i širj i pa bolj plitvo kapnico delati. Kdor bi hotel s 6 čevlji svitlobe kapnico zidati, da bi toliko vode deržala, ko una z 12 čevlji, bi mogla 8 sežnjev in 2 čevlja globoka biti.
(Konec sledi).
List št. 29.
Kako v tacih krajih, kjer vode manjka,  dobre  in stanovitne kap-
nice napraviti.
(Konec") .
Od svojiga privilegiraniga vodovlaka (Pum-penbrunn) le toliko povem, da se ž njim, ako se v kapnico postavi, z enim vlakam v eni minuti 2 veder, z dvema vlakama pa 4 veder vode navleče, če ga sredin možak ali pa ženska goni.
S tem vodovlakam se da voda na vsako daljavo od kapnice po nalaš zato napeljanih cevih, pa tudi v vsako poslopje v pervo ali drugo nadstropje ravno tako lahko gnati, kakor da bi pri kapnici vun tekla.
Z 12 ali 15 goldinarji večimi stroški se da ta vodovlak v pripravno in vsacimu pohištvu koristno brizgi o nagloma spreoberniti; druziga ni treba, ko cev zamašiti, kjer voda vun teče, — in brizgla je gotova. Resnico in korist te štirne, ki je vodnjak in brizgla ob enim, je g. predsednik kmetijske družbe, kteriga beseda je v tacih umetnih rečeh veljavna, v 23. listu „Novic" poterdil.
Stroški za takošno cev samo vodo iz kapnice vleči, so z lesenim kolesam 120 fl., s kolesam iz vlitiga železa pa 132 fl., z dvema vlakama in železnim kolesam pal90fl. Za druge navadne štirne, ktere so čez 3 sežnje globoke, zneso pa stroški za vsaki seženj čez te 3 sežnje po 10 fl. več.
Pri zidanji kapnice je bilo že rečeno, da pri mojim vodovlaku oklepa okolj kapnice treba ni. Po tem takim zneso stroški z mojim vodovlakam toliko manj , kolikor oklep velja. Oklep se navadno iz kamna dela, in velja 30 do 50 fl. pri navadni štirni; pri kapnici, ki ima veči okrog, bi še več veljal. Iz rečeniga se tedaj vidi, da to, kar vodovlak več velja, se pa pri oklepu prihrani.
Ta naprava pa ni le zato bolji, ker več vode da, ko navadne, ampak tudi zato, ker ima gospodar, ki ima to pripravo z majhno večimi stroški, tudi brizgi o pri hiši. Tudi se tako lahko ne pokaži, ko navadne štirne.
Kdor se hoče službe mojih štirn očividno prepričati, naj gre gledat vjetnišnico na Poljanah, kjer ste 2 že več let napravljene,— k gosp. kupcu M a In ar ju na vert v Gradiše, — k zidar-
—    114    —
skimu mojstru g. Treo-tu poleg koliseuma, — k g. Nenig-u9 olarju pred Dolensko mitnico, kjer se štirna z malnam vred z enim konjem goni in voda v pervo nadstropje nad olarijo vzdiguje, ali pa naj pride k meni, kjer je z 4v^ma vlakama in brizgkn                                            Juri Pajk,
mestni tesarski mojster.