geografov iz Bosne in H ercegovine te r iz Č rne gore, am pak tudi specifična p ro b lem atik a m est iz teli dveli rep u b lik naše d ržave ni b ila posebej p rikazana . N ad a ljn a razčlen itev o b jav ljen ih p rispevkov nam pokaže, da n iti g lobalna n iti specifična p ro b lem atik a naših m est n i p r ik az an a tako , da b i m ogli na osnovi tega spoznati v sa j g lavna obelež ja m est v Jugoslav iji. P ra v tako se mi zdi v redno poudariti, da p risp ev k i dom ačih geografov ne p rin aša jo novih teo re tičn ih izhodišč v p roučevan ju mest, m edtem ko je vseb ina večine re fe­ ratov tu jih gostov s tak im i raz m iš ljan ji zelo preg ledno p rep le tena . V sekakor p a je ob java g rad iv a s sim pozija o u rb an i geografiji nov p risp e­ vek in vzpodbuda k tovrstn im proučevan jem , k i bodo odk riva la nove p re ­ ob likovalne sile bodisi v fiziognom iji bodisi v fu n k cijsk i rasti naših u rb a­ n iz iran ih središč. V ečina p rispevkov v p u b lik ac iji je o p rem ljena z nazornim i in p reg lednim i k a rto g ram i in d iagram i, ki jih je za tisk p rire d il kartog raf. C. V ojvoda. M ilan N atek Geografski zbornik XII. Slovenska ak ad em ija znanosti in um etnosti, raz ­ red za prirodoslovne in m edicinske vede, In š titu t za geografijo . L ju b lja n a 1971. 318 stran i. 15 k a r t in 3 tabele v prilogi. U red il akadem ik Svetozar Ilešič. D v a n a js ta k n jig a GZ za jem a š tiri razprave. O bsežnejši p rv i dve sta izrazito družbenogeografski. d rugi dve p a im ata več ali m an j kom pleksnejši, reg ionaln i nzačaj. Z aradi p o m a n jk an ja p ro s to ra sa j o k n jig i samo n a k ra tk o poročamo. Na prvem mestu je 127 strani obsegajoča razprava Vladimirja K o k o l e - t a »Centralni kraji v SR Sloveniji — problemi njihovega omrežja in nji­ hovih gravitacijskih območij«, z 9 tabelami in 4 kartami in z angleškim iz­ vlečkom na 20 straneh. Študija , k i ob ravnava eno od s tandardn ih p rv in sodobnega regionalnega p la n iran ja , tem elji na rezu lta tih dveh raziskav, op rav ljen ih pod av to rjev im vodstvom n a U rbanističnem in štitu tu SRS. G lavni cilj razp rav e je , da na k o n k re tn ih p rim erih iz S lovenije skuša dobiti teo re tske osnove koncep ta ob­ ravnavane tem atike in m etodološke p rijem e raz isk o v an ja ob istočasnem od­ p ira n ju novih v id ikov in sm eri n a d a ljn je g a raz iskovan ja . N a osnovi rezu lta tov an k e te je odprl av to r široko problem atiko . P ri š tu d iju om rež ja u rb an ih in po lu rban ih cen trov v odnosu do u p rav n ih enot je vzel za p rim e rja v o z razm eram i na S lovenskem klasično C h ris ta lle rjev o shem o sistem a cen tra ln ih k ra je v . Podal in u tem eljil je m etodološka izho­ dišča za u g o ta v lja n je in om ejevan je g rav itac ijsk ih obm očij. P od robne je so ob ravnavan i fak to rji, k i so d e lu je jo p ri ob likovan ju om rež ja cen tra ln ih k r a ­ jev , p ri lokaciji cen tra ln ih dejavnosti različnih stopenj in op red e ljev an ju te rito ria ln e g a obsega g rav itac ijsk ih silnic. O b rav n av an a je tud i analiza raz ­ vo jn ih težen j s persp ek tiv e razv o ja v dogledni p rihodnosti. V p redzadn jem d e­ lu š tu d ije je p od robneje ana liz irano om režje cen tra ln ih k ra je v in g rav ita ­ c ijsk ih obm očij po posam eznih vodiln ih reg ionaln ih cen trih v S loveniji, v k lju ­ čujoč problem atiko , k i je pom em bna za reg ionalno p rosto rsko p lan iran je , posebej še za n ač rto v an je razv o ja posam eznih cen trov g lede n a n jih o v e kv ar- ta rn o -te rc ia rn e dejavnosti. A vtor razčleni in p od robneje obravnava vodilna g rav itac ijsk a žarišča v SR S loveniji (Koper, N ova G orica, L ju b ljan a , K ran j, Novo mesto, C elje , M aribor in M urska Sobota) in g rav itac ijsk a podžarišča (Postojna, Jesenice, T rbov lje , Brežice, S lovenj G radec in P tu j) , posebej pa še podeželske cen tra ln e k ra je , k je r dodaja š tiri s tran i dolg spisek cen tra ln ih in su bcen tra ln ih vasi. N a zak lju čk u razp rav e so načeta n ek a te ra načelna v p ra ša n ja ob ravnavane tem atike v zvezi z ap lik ac ijo p r i regionalnem p la ­ n iran ju , k je r opozarja av to r na čisto m etodološka v p ra ša n ja v luči n e k a ­ te rih tu jih sodobnih tov rstn ih štud ij ozirom a v luči novih teo re tsk ih spoznanj in em piričn ih ugotovitev. Razprava Vladimirja K l e m e n č i č a »Prostorska diferenciacija Slo­ venije po selitveni mobilnosti prebivalstva« obsega 85 strani (s 3. tabelami in 16. kartami, večidel v prilogi), od tega 8 strani dolg angleški izvleček. Je prvi del študije o demogeografskem razvoju SR Slovenije v povojnem raz­ dobju; drugi del bo obravnaval socialnoekonomsko strukturo ter rast pre­ bivalstva. Študija naj bi dala »osnovo za prvi poizkus rajonizacije Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva«. Začetek proučevanja sega že v leto 1951, ko je avtor na pobudo prof. Melika začel s proučevanjem dnevne migracije delovne sile in drugih oblik selitev v Sloveniji. To proučevanje so kasneje raztegnili tudi na leto 1961, s čimer je bila avtorju omogočena primerjava gibanj v desetletnem razdobju. Za potrebe programiranja regionalnega raz­ voja Slovenije pa so v študijo vključene tudi proučitve sezonskih selitev delavcev v inozemstvo in poreklo stalno naseljenega prebivalstva po rojst­ nem kraju. Osnovni cilj raziskave je rajonizacija Slovenije po mobilnosti prebival­ stva. Izluščena so področja različne stopnje in različnih tipov mobilnosti (mobilna, imobilna, prehodna, zmerno mobilna in nizko mobilna) in prostorsko omejena imobilna agrarna področja, kamor ne seže vpliv mest z odtegovanjem delovne sile v obliki dnevne migracije. Gravitacijska območja dnevnih mi­ gracij razdeli avtor na labilna in stabilna, te pa dalje na monocentrična, po­ licentrična in hierarhično centrirano policentrična. Na osnovi teh in še ne­ katerih pokazateljev lahko taka delitev Slovenije, zasnovana na analizi mo­ bilnosti prebivalstva, »dobro služi za načrtno usmerjanje regionalnega razvoja s krepitvijo pozitivnih in preprečevanjem negativnih faktorjev socialnega in gospodarskega regionalnega razvoja«. »Krajna vas — študija o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krasa«, stran 223—263 (ena skica, 12 kart in ena slika), izvleček v angleščini, je delo treh avtorjev: Ivana G a m s a, Franca L o v r e n č a k a in Boruta I n g o l i č a . Gams je obdelal geomorfološke razmere in klimo, Lovrenčak prst in rastje, Ingolič pa agrarne in socialne razmere. Študija je plod ko­ lektivnega terenskega dela (univerzitetni učitelji z ekipo študentov) v okviru teme »Spreminjanje vrednosti prirodnega potenciala na nekaterih primerih Slovenije«. Zanimivo je poglavje o mikroklimatskih razmerah, ki sloni na rezultatih deset dnevnih terenskih meteoroloških meritev 12 postaj, s katerimi so sku­ šali predvsem pojasniti klimo vrtač, ki je v literaturi pomanjkljivo osvetlje­ na. S termografi ter maksimalnimi in minimalnimi termometri so merili tem­ peraturo zraka 150 in 20 cm nad tlemi in talno temperaturo v globinah 5 in 50 cm. Gamsovi zaključki utegnejo imeti praktično vrednost, zanimivi pa so predvsem za agrometeorologijo. Tudi zaključki o vrstah, sestavi in kvaliteti prsti so rezultat podrobnih terenskih raziskav, sloneči na analizi 150 vzorcev iz 90 vrtin. Poglavje o prsti in rastju je obogateno z litološko karto, karto tipov prsti in karto drevesno-grmnega rastja, poglavje o agrarnih in socialnih razmerah pa s karto izrabe tal in karto stopnje opuščenosti njivskih in trav­ niških površin, vse v obsegu katastrske občine Krajna vas. Zbornik zaključuje razprava Darka R a d i n j e »Usad nad Podrago v Vipavski dolini — primer porušenega prirodnega ravnotežja v flišni sub- mediteranski pokrajini«, str. 267—318, s francoskim izvlečkom. Inštitut za geografijo SAZU ima v programu tudi proučevanje elemen­ tarnih nezgod na Slovenskem in v ta okvir sodi Radinjeva študija. S širo­ kega geografskega vidika je avtor proučil usad, ki se je utrgal nad vasjo Podrago 21. februarja 1969. leta. Pogojev za nastanek usada je bilo več. Da je do njega prišlo, je posredi cela vrsta različnih procesov, ki so se medse­ bojno prepletali in dopolnjevali. Svoj delež imajo tako geološke kot reliefne osnove in morfogenetski procesi, pa hidrološki pojavi, vegetacija in klima, a ne nazadnje tudi človek, »ki je z nesmotrnim poseganjem v naravo precej pripomogel, da se je na flišnih pobočjih nad Podrago prirodno ravnotežje močno razrahljalo«. In vse te faktorje je avtor v zvezi z usadom nadrobno prikazal. Radinjeva študija je primer dobre kompleksno-geografske obrav­ nave. Razpravi je priključil avtor zanimivo poglavje o terminološki pro­ blematiki v zvezi s pojmi »usad«, »zemeljski plaz«, »podor«, z opisom pro­ cesov, ki so z njimi povezani. Navaja tudi nekaj novih terminov (preperelin- sko polzenje, zemeljsko polzenje, usajene plasti — usadne plasti). Studijo dopolnjuje 1 karta, 1 profil in 30 fotografij. Drago Meze N ek a j novosti iz fizične geografije Pitty, A, F., Introduction to Geomorpliology. London 1971. 526 strani Pittijev »Uvod v geomorfologijo« se v marsičem bistveno razlikuje od standardnih geomorfoloških učbenikov. V njem so daleč v ospredju recentni geomorfološki procesi, med njimi zlasti fluvialni in pedološki. Tudi koroziji je namenjeno pomembno mesto. Ker pri razlagi procesov tako rekoč v isti sapi navaja glacialne, eolske, kraške in druge dejavnike ter procese povezuje z opisom drobnih reliefnih oblik, v knjigi ni tiste ostre delitve geomorfologije na standardna poglavja o vulkanski, kraški, eolski, fluvialni geomorfologiji. Razmeroma skromno je poglavje o zvezah med večjimi površinskimi oblikami in geotektonsko strukturo. Ta odmik od standardne geomorfologije je narejen zavestno in ga Pitty razlaga v razsežnem poglavju o idejnih osnovah svoje geomorfologije in razvojnih tendencah v tej štrki. V njem označuje pre­ vladujočo smer s L. C. Kingom na čelu za pretežno geološko, ker razlaga razvoj kopnega v luči vseh geoloških dob od arhaika dalje. Dejansko pa so najvažnejše najmlajše geološke dobe. Zato Pitty odobrava spremembe v an­ gleški geomorfologiji pri navedbi, da se tisti geomorfologi, ki so do 1. 1930 iskali pretežno terciarne nivoje, zdaj ukvarjajo predvsem z mlajšim kvar- tarjem. Pri razlagi procesov se P itty na široko poslužuje kvantitativnih metod. Zato običajnih fotografij v knjigi ni; nadomestili so jih diagrami, grafikoni in formule. Vendar se P itty ne pridružuje brez pridržkov geomorfologom- kvantitativcem , če ti mislijo, da bodo lahko razjasnili vso geomorfološko pro­ blem atiko in če štejejo svojo metodo za kaj več kot za sredstvo spoznanja. Pri n jih opaža sorodno hibo kot pri geomorfologili-geologih: prvi premalo upo­ števajo sprem enljivost procesov v času, drugi premalo upoštevajo zunanje sile. Podobno samosvoje stališče zavzema avtor do naziran ja o erozijski bazi. O staja vmes med preveč preprosto Davisovo shemo o razvoju reliefa ob dol­ gotrajni stabilni erozijski bazi in ]. T. Hockovo koncepcijo o dinamičnem ravnovesju podolžnega profila brez ozira na erozijsko bazo. Razmeroma pre­ cej pozornosti posveča knjiga Cailleux-jevim in Tricartovim metodam ter koncepcijam o ekologiji form kot odrazu geomorfološkega kompleksa. Ven­ dar z njim a ne soglaša v m išljenju, da bi bili geomorfološki kompleksi živi organizmi, ki bi kompleksno reagirali na spremembe. Od av to rja kot zagovornika kvantitativnih metod bi pričakovali, da se bo bolj ogrel za am eriške kvantitativne metode za prim erjalno analizo pore­ čij. Vendar študijam H ortona in S trahlerja, ki jih navaja v literaturi, ne posveča nadpoprečne pozornosti. V Pittijevi geomorfologiji vidim enega od najresnejših prizadevanj, po­ staviti geomorfologijo na samostojne noge izven geologije in jo približati geografiji. To je poskušal doseči s tem, da je stavil v ospredje recentne pro­ cese in pri n jih upošteval vse vplive geografskega okolja, v polni m eri p red­ vsem vplive klime, vegetacije in človeka. Poglavje z naslovom »Družbena aktivnost« obsega le skromne štiri strani, k ar je verjetno premalo. Drugo od­ liko P ittijeve geomorfologije vidim v tem, da je število sorodnih strok, ki jih je standardna geomorfologija doslej upoštevala, razširil razen geologije tudi na sedimentologijo, hidrodinamiko, pedologijo, botaniko itd. Ker se je P itty še kot doktorand mudil v Sloveniji, je lahko v knjigo povzel iz naše lite ra tu re nekaj skic z jugoslovanskega krasa (Rakov Škocjan, podzemeljski pretoki v Istri, shema razvoja vrtač, vpliv gozda oziroma po­ vršinskega preperevanja za nastanek sam otarjev na krasu).