je zrinila v vojaško suknjo, iz nje pa v šolo Sredi največjega nemira. med sovražnimi na deželi kifr nai širi Iritltnrn mprl sinvpn- f-uir-i np^anscliitMmi rtr.maZ'ir.1 o <-u^^m^,^ Osemdesetletnik Fran Zaman. (1852.—1932.) Nedogledna vrsta let, dolga doba učitcljevanja, venec učnih uspehov, truda, oklevanja in žrtev v času po premembi konkordatske šole v pokonkordatsko je bilo njegovo življenje. Šele po osemdesetih letih (1880.) nadalje so se začela učiteljstvu jasniti vremena. Zamanu so se zopct zmračila z italijansko okupacijo Notranjske in Primorske, pa lc ni obupal. Rojen v Selščku pri Litiji je obiskoval osnovno šolo v Šmartncm pri Litiji, kjer jc učiteljeval komponist E. Adamič. Latinsko šolo jc izdeloval pri o.o frančiškanih v Novem mcstu — nekako do sedme. Usoda ga je zrinila v vojaško suknjo, iz nje pa v šolo na deželi kjer naj širi kulturo med slovensko mladino. Sreča je bila — ali ncsreča — da ni znal orglati. V Trnovem pri Ilirski Bi= strici je služboval skupaj s komponistom Fr. Gerbičem. V ti dobi si je tudi poiskal iz domačih krajev družico življenja — skrbno, marljivo ženico, vzOrno gospodinjo in vzorno mamico drobni družinici. Po nekaterih pisanih letih je jubilanta zanesla usoda na Vel. Ubeljsko pod Nanosom. Povsod, kjer se je mudil, so ga ljudje spoštovali in radi poslušali njegove smeš= nice, dovtipc, šale in paradokse. Službena leta so se množila, doraščala je njegova obitelj, a učlteljska usoda nam tedaj ni prizanašala. Kranjsko učiteljstvo je pre= življalo cela decenija vseh sedem lačnih let in sedem suhih krav. Koliko je hilo šolhikov, ki bi mogli tedaj otroke vsaj za silo pripraviti h kaj boljšemu kosu kruha? Plače 430—500 gld. s pripadajočimi petletnicami so bile kitajski zid, preko katerega učiteljska para ni mogla, ni smela. V takih časih in takih razmerah se je pripravljal naš jubilant na prcdzadnjo etapo pred smrtjo — v Hrenovice na dvorazred* nico. Otroci so iskali kruha po službah, dečki celo v Ameriki — pozneje tudi deklice v deželi dolarja — nekaj jih je pobrala smrt. Med najmlajšimi jc ena učiteljica (Slavica). Skoro z lahkoto so se bližali vsak v pripraven kotičck — ljuba mamica ga je našla med prvimi rm Hribu polcg Sv. Martina — pod zemljo. Svetovna vojna. Prevrat — Lahi. Upokojitev. Sredi največjega nemira. med sovražnimi tujci, nezanesljivimi domačini s skromno pokojnino ob podpori vseh svojih dragih se rade volje ozira čestitljivi učitelj veteran pre« ko m^e v sosedno kraljevino. kamor mu željno vsak dan hite misli, spomini in hrepenenje. 801etni Zaman se ni proslavil s peresom, ne z glasbo, ne v narodni organizaciji, a pod= piral je te ustanove po svojih močeh. <*"isti nazori izkristalizovanega rodoljubja, sodba o slovenski domovini, iskrena in resnična, pikra ponekod v naši zgodovini. Na zunaj kaže narodna duša zlasii na deželi raje svoje nedostatnosti in celo oko= relost, nego da bi se košatila s svojo okret= nostjo, rodoljubnostjo in snago. Toda naši mladeniči pri telovadbi, naši Sokoli, naši vojaki so spretni dečki ne le v lahki atJetiki, marveč celo — akrobati. Slovenec je iskren, odkrit, potrpežljiv do skrajnosti, a svc.je notranje strani marsikdo hrani za=sc in svoje drage. Zdravo jedro se često skriva cloboko pod raskavo, ali vsaj neodločno vnanjostjo. Tako je sodil o nas naš mož, 5olnik \i jedra naroda. Sodil nas je, a nikoli' obsojal, marveč bodril: Naprej, naprej! — In mi, ki smo hiteli za vzori, ki hitimo in bomo hiteli za njimi, se s ponosom družimo v vedno večjo četo, ki poziva z Zarranom vred krepko: Naprej, naprej! Ljubezen do doma, do rodne grudc — mile Dolenjske ga je začasno privabila v Zgornjo Siško. Doklej? Ostani junaku Zamanu starost mila. ka= kor mu je bila prošlost vzgledna — polna vzorov in nad, ostani do poznih, poznih let! Komšija.