Leto LXX Stev. 224 a V LJubljani, v sredo, 30. septembra I942-XX Pre«o - Cena L 0.80 Naročnini mesečno 18 Lir, za tnozem-»tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo SO Lir Ček rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10-349 za inserate. Podružnica« Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pnbblicitt Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan itatraj raren p oiMdelfka is dneva p« praznika. S Uredništvo ta apravai Kopitarjeva 6, Ltabltaaa. = Redazione, AmmlnUtrazioaei Kopitarjeva 6, Labiana. Teleion 4001—4005. Abbonamentl' Mete 18 Lire-, Estero, me* m 20 Lire, hduaone domenica. anno 34 Lire, katero 50 Lire. C C. fj Lubiana 10 650 per jtt »bbo-namentl: 10.349 per U imerzloni. Filialet Noto met t o. Conceesionaria ©sclusiva per la pnbbttcitA di provenlenza italiana ed eatera: Unione Pnbblieltft Italiana 8. A. Milano. Bollettino No 855 Attacco aereo sul El Hammam ruoco dartiglieria sul fronte egiziano II Quartiere Generale delle Forzo Armate ro-munira: Sul fronto egiziano fuoco di artiglieria partirolarmente vivace nel settore settentrionale. Nostri velivoli di assalto hanno bombardato e mitragliato. in prolungala azione nollurne, la sta-zione rli E I H a m m a m. II nemico ha rompiuto una nuova incurslone su Tnhruk, duranle la quale un aereo colpilo dalla difesa della piazza, e prccipilato in fiamme. Vojno poročilo it. 855 Letalski napad na El Hammam Topniško delovanje na egiptovskem bojišču Ija: Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil nbjav- Na egiptovskem bojišču je bilo posebno močno topniško streljanje na severnem odseku. Naša letala so v dolgem nočnem napadu bombardirala in obstreljevala železniško postajo El H a m m a m. Sovražnik je izvedel nov napad na Tnhruk, v katerem je protiletalska obramba zadela eno letalo, ki je goreče strmoglavilo na tla. Afriško bojišče, 20. sept. AS. Posebni dopisnik agencije Slefani poroča iz Severne Afrike, da je z izpodletelim istočasnim napadom na Tohruk, Bengazi in Džalo angleško poveljstvo hotelo zlasti prisiliti Osne sile, da bi pritegnile svoje vojaštvo na ogrožene točke in tako olajšati bojišče pri El Alameinu Zgodilo pa se je nasprotno. Vsi napadi so bili odbiti, ne da bi bilo treba klicati rezerve na pomoč. Sovražnik je moral spoznati, da bi odpor ne bil tako hiter, če bi moralo priti vojaštvo iz velike razdalje. Prejšnji teden sovražnik res ni poskusil z. iiikakšnim nastopom na bojišču pri El Alameinu. Po žalostnem propadu angleškega načrta je general Alexander smatral za pametneje, če se drži za mejo in zaenkrat ne poskuša s podobnimi pustlovsčinami. Seja medministrskega odbora Rim, 29. sept. AS. Včeraj ob 17 se je pod Ducejevim predsedstvom zbral v Beneški palači medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, za razdeljevanje in za cene. Včerajšnji sestanek je trajal do 10.30, nadaljeval pa se bo v sredo ob 17. Normalni čas v Švici Bern, 29. sept. AS: V noči med 4. in 5. oktobrom bo v Švici ukinjen poletni čas in bo zopet uveden normalni čas. Švica ima 4,265.703 prebivalce Bern, 29. sept. AS: Sedaj je objavljeno, da je vmela Švica po štetju decembra leta 1941. 4,265.703 prebivalce. Vdor v severni del Stalingrada Novi uspehi v Kavkazu ter južno od Tereka — Bombni napad na Tuapse in Arhangelsk Hitlerjev glavni stan, 29. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V Kavkazu in južno od Tereka so nemške čete v težko dostopnih gozdnatih gorskih pokrajinah zavzele močno zgrajene in žilavo hranjeno sovražne postojanke. Letalstvo je bombardiralo pristanišče T u a p -se in v C" r n e m m o r j u poškodovalo dve sred-njevcliki ladji. V boju za S t a I i n e r a d je včerajšnji napad dovedel v srditih bojih do vdora v severno mestno področje. Zaman je sovražnik nadaljeval svoje razbremenilno napade na severu. Na d o n s k e m bojišču ko madžarske čete uspešna izvedle krajevni napad. Na srednje ni odseku vzhodnega bojišča »o bili slabši sovražni napadi. Na severnem odseku vzhodnega bojišča je bilo pri lastnem napadu s kopenskimi silami in z letalstvom uničenih mnogo sovjetskih postojank in sovražniku so bile zadane visoke krvave izgube. Krajevni sovražni napadi so izpodbteli. Preteklo noč je bilo bombardirano mesto in pristanišk o območje A r h a n g e I s k. Nastali so veliki požari. Nemška bojna lefala so pri dnevnih napadih v nizkih poletih zadela več vojaško važnih naprav v raznih krajih jugovzhodne Anglije. Vzhodno od G r e n t V a r m o u t h a je bila t. bombami težko poškodovana neka tovorna ladja. Berlin, 29. sept. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so nemška letala včeraj izvedla ogled- -li« Zaton angleške premoči na mor j si Buenos Aires, 29. septembra. AS. List >Ra-zon« objavlja članek bivšega angleškega vojnega ministra Hoare Belisha. ki popolnoma nasprotuje zadnjim optimističnim Churcillovim in Aleksandrovim izjavam. Hoare Belisha zatrjuje, da je angleška premoč na morjih v zatonu. Bivši angleški minister trpko ugotavlja, da je t prvi svetovni vojni zadostoval način ladijskih spremljav, pa so bile izgube znatno zmanjšane; tokrat pa ima angleška in zavezniška trgovska mornarica ravno v spremljavah največje lzgu-be.V prejšnji svetovni vojni je bila sestava spremljav čisto običajna uradna zadeva, s katero je bilo že poskrbljeno za varnost, danes pa spremljave zahtevajo velikanske napore, imeti morajo letalonosilke, oklepnice iu težke križarke. Hoare Belisha podčrta.je dejstvo, da je angleška admiraliteta smatrala za »zmago« izgubo ene letalonosilke, dve križarki in enega rušilca. da je lahko prispelo neka j parnikov na Malto. To značilno dejstvo napoveduje popolni preobrat v pomorskem položaju. Angleške pomorske nesreče pripisuje bivši minister čudo- Willkie bo obiskal Čungking Hsingking, 29. sept. AS. VVunčing je bil imenovan za mandžukujskega poslanika v Tokiu. Zasedel je mesto Lišao Kenga, ki je bil imenovan za zunanjega ministra. Iz Saigona se je izvedelo, da se kitajske oblasti v Cungkingu pripravljajo na sprejem Wendella Wilkieja, ki bo prišel iz Rusije na sestanek z maršalom Cangkaj^kom. Cangkajšek se zdaj nahaja na nadzorstvenem potovanju v severozahodni Kitajski, pa se bo kmalu vrnil v Čungking, kjer bo prisostvoval sprejemu Roose-veltovega poslanca ter mu razložil težak položaj svojih armad in pa, da nujno potrebuje vojnega gradiva, zlasti letal. Komunistični list »China Daily Ne\vs< piše, da bo \Vilkie slišal iste zahteve kakor v Moskvi, to je, naj se sproži drugo bojišče in naj se takoj pošlje orožje na Kitajsko. Seveda bodo Kitajci ravno tako razočarani v svojih željah kakor komunisti, če še verjamejo anglesko-ameri-škim obljubam. vitemu položaju Osi od Norveške preko Atlantskega morja do Sredozemlja in pravi, da je bila zasedba Norveške ^strateška mojstrovina«. Iz Norveške Os obvladuje pomorske poti med Anglijo in Sovjeti. kakor iz svojih sredozemskih postojank obvladuje vse poti med Anglijo in Srednjim Vzhodom. Bivši minister žalostno zaključuje, da je sedanja pomorska vojna čisto različna od pomorske vojne leta 1917 in da so vse razlike Angliji v škodo. prisebne skrbi. Zveča naj se število delavskih menz. Koder je mogoče naj delodajalci prispevajo svoj delež k pokritju stroškov. Tudi za poljsko delavstvo jc treba organizirati vsakovrstne dobrodelne ustanove. Vse to delo mora predelati duh požrtvovalnosti in duh službe narodu. Vsi funkcionarji morajo pri svojem delu pokazati zmerom duh požrtvovalnosti in zvestobe, ki so jo vedno čutili do naroda, ki dela in se tru.,, za zmago Musolinijcve Italije. Tajnik Stranke je dal navodila za zimsko delo Rim, 20. sept. AS. Tajnik stranke je dal zveznim tajnikom in pokrajinskim zaupnicam ženskega fašija sledeča navodila za podporno delovanje v zimskem času: niižnja vojna zima bo našla italijanski narod v polnem vojnem udejstvovanju v namenu, da z vsemi silami doseže zmago. Termi plemenitemu narodu, ki e plemenite žrtvijo svoje krvi premaguje vsakdanje težave, mora stranka, ki je izraz njegovih čustev in razlagalec njegovih potreb, dati svoj prispevek v vsej fašistični solidarnosti. Zato dajem nekaj navodil za moralno in gmotno podporno delovanje v zimskem času. Na zveznih tajnikih, njihovi sposobnosti in čutu je, da uresničijo ta navodila v vseh pokrajinah, jih jx>množe m iščejo od časa do časa boljšo pot, da bi prišli v stik z narodom, ki 6e na vseh bojnih j>oljih, v delavnicah in na poljih bojujejo in zmagujejo v vojni. Podporna akcija mora biti učinkovita in mora imeti izbrušen čut za vse potrebe kjerkoli nanje naleti. Zaradi tega je nujno potrebno, da se živi z ljudstvom in za ljudstvo dela, posebno pa naj se v tej smeri udejstvujejo ženski fašiji. Potnnože naj število obiskovalk in jih zbero iz tistih fašistk, ki 6e znajo približati ljudstvu z bolišo maniro, plemenitostjo in z razumevanjem, in ki znajo pravilno prikazati potrebe vseh posameznikov in potrebe skupnosti. Ženski fa-šij naj še naprej vodijo podporne akcije za oborožene sile, naj skrbe za družine upoklicancev, 6ploh naj povečajo svoje napore v tem smislu. Pripravljanje volnenih oblačil za bojevnike naj 6e izpopolni tudi 6 pripravljanjem in razdeljevanjem rabljenih oblačil tistim, ki 6o jx>trebni: zato naj se poveča pobiranje oblačil v vseh imovitejših krogih. Ustanove naj se pri ženskih fašiiih delovni odbori fašistk, mladih fašistk in mladih Italijank. Obleke naj se potem razdeljujejo otrokom in 6tarcem, ki so tega zares potrebni. OIL naj se ves posveti prehrani šotekih otrok in naj šolske kuhinje organizira v vseh ljudskih šolah. Zraven je treba odločno nadzirati, da bodo jedila zmerom topla in izdatna. Ce je le mogoče naj 6e obedi podeljujejo brezplačno. Šolarji iz družin, ki lahko plačajo, j>a naj dajo j>o-treben prispevek za jed. Poveča naj se tudi razdeljevanje zastonjskih knjig med šolarje, fvoveča število študijskih podpor, pri razdeljevanju pa je treba najprej upoštevati gospodarsko stanje šolarja ali študenta in njegovo vnemo za študij. GIL naj ženskemu fašiju pomaga pri zbiranja in razdeljevanju oblačil. Podporne akcije za delavstvo naj bodo predmet niško polete nad angleškimi vodami ter nad angleško obalo, in so učinkovito napadla vojaške cilje v južni Angliji. Blizu Great Varmoutha so velike bombe v polno zadele in poškodovalo 1500-tonski trgovski parnik. Sovražnik ie izvedel včeraj le nekaj posamičnih poletov nad zasedenimi zahodnimi pokrajinami. OI> nastopu protiletalsko obrambo in nemških lovcev so se morala angleška letala umakniti. Eno angleško letalo, ki je izrabilo gosto meglo ter priletelo nad Nemčijo, je bilo v kratkem dvoboju z nekim nemškim lovcem sestreljeno. Hitlerjeve besede mladim častnikom Berlin, 29. sekt. AS. Včeraj jo Hitler govoril v športni palač: 12.000 častnikom in častniškim pripravnikom, ki bodo v najkrajšem času imenovani za častnike vojske, mornarice in letalstva kot gojenci častniške šole SS. Uvodno besedo je imel maršal Giiring. Z navdušenimi besedami jo Hitler podal nagel pregled zgodovine velike Nemčije, ki je doživela svoj vrhunec v sedanji orjaški bitki za svojo usodo. Nato je poudaril visoke naloge, ki jih imajo v tej borbi Častniki kot vodniki vojakov, njim zaupanih, potem pa je končal svoj govor z zatrdilom, da je neomajno prepričan v zmago in da popolnoma zaupa premoči vojnih sposobnosti nemškega vojaka. Maršal Giiring je zaključil zborovanje in ukazal mladim častnikom pozdraviti Hitlerja. V Londonu pričakujejo padec Stalingrada Stockholm, 29. septembra. AS. Po nekaj dnevih tihega upanja nn daljši sovjetski odpor v Stalingradu so v Londonu zopet začeli gledati tudi resnici v oči ter se zavedati skorajšnjega padca Stalingrada z vsemi posledicami, ki bodo iz tega sledile za rdeče in za zavezniško strategijo. Znani časnikar \Verth piše danes zjutraj med drugim: Če pade Stalingrad, bo avtomatično osvobojeno levo nemško krilo in Rusi >e bodo morali umakniti ob Volgi verjetno do Saratova. Neki drugi opazovalec pa pravi, da bo imel padec Stalingrada težke posledice v Kavkazu. V političnih in parlamentarnih krogih pričakujejo, da l>o Churchill v kratkem dal na ltodočem zasedanju spodnje zbornice kratek pregled položaja. Veruje pa se, da ne bo mogel povedati nič novega in zanimivega glede splošnega vojnega fioložaja na raznih bojiščih. V ostalem pa so v zbornici kakor tudi v odgovor- nih angleških krogih mnenja, da je čas govorov končan in da angleška javnost želi videti angleško zmage na bojiščih in ničesar drugega. Kar so tiče drugega bojišča, pa so angleški vojaški krogi skoraj užaljeni zlasti zaradi sovjetskih govoric glede tega kočljivega vprašanja, zatrjujoč, da ne obstoja nikak razlog za dvom o resnih namenih in o anglcško-amcriških obljubah glede tega vprašanja. Dodajajo pa, da je potrebna največja rezerva glede tega nastopa, ki mora priti za sovražnika kakor bomba, da bi ga zalotila čimbolj nepripravljenega. Neki švedski dopisnik pravi, da očividno skušajo tudi s tem zapreti usta razburjenim Rusom. Willkicjcve izjave v Moskvi niso naletele v londonskih krogiii na dobrohotno razumevanje. ker smatrajo, da jih 1k> Os lahko politično izrabila. Dieppe, Tobruk in Gibraltar Zavezniške vojske so naposled po raznih poizkusih in pripravah le pokazale svojo sposobnost za izkrcanje na celini in v deželah, zasedenih od osnih sil sploh. Pokazale so, da je njihova volja za ustvaritev druge fronte zelo velika, toda še nezadostna spričo odlične pripravljenosti in sile osnih čet, ki jim stoje nasproti. Z ogromnim bogastvom sredstev, z velikim propagandnim aparatom in z. znatnimi silami so komandosi, o katerih je sgdnj ves svet govoril, končno le stopili v akcijo. Kakor je že navada in tradicija pri vseh podjetjih, ki jih je napovedovala kričava anglo-amcriška propaganda, je gora tudi to pot rodila le miš. Čeprav sc je ista propaganda takoj prizadevala zakrinkati doseženi neuspeh s pretvezo, da je bilo kratko trajanje podjetij predvideno in da so bili doseženi postavljeni cil ji, jc vendar res, da je mnogo ljudi poginilo pri teh jKidjetjih in da je bilo treba plačati mnogo človeških življenj na oltar trmoglavosti in nesposobnosti peščice vladajočih. Mnoge žrtve, ki so jili zjutraj šteli na francoski obali, in stotine mrličev pri Tobruku, izpostavljenih pekočim sončnim žarkom Afrike, ne predstavljajo za Roosevelta in za Churchilla nič drugega kakor figure za ponesrečen poizkus, ki je ihi n jihovih uradnih mislih [K)[Klinoma uspel. Ona ItafiiaDsid konvoj, ki fe v redu priplui določeno pristanišče v Severni Afriki. trupla za ta dva mo/a, ki jih je. usoda postavila na čelo dvema nesrečnima narodoma, ne štejejo prav nič, da si ta dva velika naroda vidita, kako so njihove družine zavite v žalost zaradi trme dveh domišljavccv. Na vsak način angleška vlada zdaj lahko čisto mirno odgovori Stalinu, da je poikusila ustvariti drugo fronto in da za sedaj s tem poskusom ni uspela. Kadar pa bo položaj prisilil omenjena dva statista, da na novo poka-žeta svojo dobro voljo, bodo nadaljnje množice mož po nepotrebnem izgubile svoje življenje in propaganda Ivo ponovno izjavila, da so se poizkusi popolnoma posrečili. t i jadni poskusi, zamazati oči lastnemu zavezniku in oslepariti javno mnenje na stroške prelite krvi lastnih rojakov, so v kričečem nasprotju s sijajnim podvigom, ki so ga izvedii udarni oddelki Kr. mornarice v Gibraltarju. Ta epizoda se pridružuje že prej izvršenim v Gibraltarju, na Malti, Sud i itd. Pridružuje se jim po enakosti namenov, kakor tudi po izidu in jx> tehniki prvih poizkusov, ki so bili vestno izrabljeni pri pripravah zadnjega podviga. Tem možem, ki so odločeni na vse. ne gre za to, da bi se izkrcali in osvojili v?aj za nekaj minut kak košček obale ter se potem pogumno umaknili. Njih etlj jc dosti nevarnejši. Tu gre za to, da sc izvede prodor v olioroženo in utrjeno luko, v luko, ki ima mnogo vojnih ladij, katere varnost jc poverjena posebnim oddelkom in katere zaščita je davno proučena do najmanjših podrobnosti. Napadalci gredo tedaj v gotovo ali vsaj zelo verjetno smrt. Naloga je jasna in dragocena: zadeti je treba pomorska sredstva sovražnika in so pravočasno umakniti z vsemi sredstvi za napad in s pridobljenimi izkustvi, ki sc bodo dala uporabiti v naslednjih akcijah. Prodreti v luko, kamor se je prodor posrečil že enkrat, ni lažje, kakor' bi se to lahko mislilo na prvi pogled, marveč mnogo težje. Gre za to. da se najdejo nove zvijače, da se premagajo nove ovire, ki jih je postavil sovražnik. poučen po prejšnjem neuspehu. To je razlog, zaradi katerega hočejo v Londonu prodor v Gibraltar posebno osmešiti. Samo zato se je britanska admiraliteta skrbno čuvala, da bi priznala prejeti udarec. To je tudi razlog, zakaj ne glede na molk še tri dni po napadu na gibraltarsko skalo tam šo vedno vihra zastava, napovedujoča poplah. Vojaške oblasti se še niso uspele prepričati, da se je sovražniku posrečilo zbežati skfzi goste zanjke britanske stražne službe. Zaradi izkustva vdora v Scapa Flow se še vedno boje, da bi se napadalci znali muditi še varno skriti v neza-paznih pozicijah v zalivu samem, kar bi bilo zelo nevarno za druge ladje, med katerimi jc oklopnica »Malava«. Naj se Anglija le pomiri, prišel bo tudi trenutek, ko bo ta oklopnica kakor druge ladje britanske mornarice spoznala morsko dno. Tega jo bodo naučile sile nove Evrope, ki hoče tn bo tudi imela tisto bodočnost, ti JS Uspelo predvajanje Goldonijeve »Locandiere« Na pobudo Zveze borbenih fašijev s sodelovanjem pokrajinskega Dopolavora je filodra-matična organizacija >E. Duše« tnestinskega /elezničarskega Dopolavora dvakrat predvajala prejšnjo soboto v drami znano Goldonijevo delo »La Locandiera«. Prva predstava je bila namenjena Oboroženi Sili ter je naletela na ugoden sprejem od strani vojakov, ki niso nič štedili z navdušenim ploskanjem in odobravanjem. Ob koncu predstave so člani organizacije razdelili udeležencem cigurete, ki jih je daroval urad borcev fašistične zveze. Eksc. Robotti ter Luogotenente general Montagna sta čestitala marljivim članom ter izrazila svoje zadovoljstvo nad lepo prireditvijo. ■ i ■ • v Druga predstava je bila namenjena ljubljanskim častnikom ter italijanskim dopolavo-ristom. Gledališče je bilo v |>olneni zasedeno ter je nudilo veličasten prizor tudi zarudi tega, ker je bila to prva predstava v italijanskem jeziku po okupaciji. Ta pristni Goldonijev biser, vedno svež in živ, ki so ga brez izjeme vsi igralci predvajali z veliko dovršenostjo, je občinstvo zares s pridom uživalo ter zato s prisrčnim ploskan jem nagradilo igralce ob koncu vsakega dejanja ter tudi kar sredi prizora. Navzoči so bili: Eksc. Grazioli, Eksc. Roboti, komandant arinadnega zbora, Zvezni tajnik, ki ga je zastopal Zvezni podtajnik Capur-so, Luogotenente general Montagna ter druge oblasti. Gorenjska priključena nemški državi V nedeljo, dne 27. septembra, so po vsem Gorenjskem vihrale zastave, v Kranju pa je bilo veliko zborovanje, katerega se je udeležilo nad deset tisoč ljudi iz vse Gorenjske. Na zborovanju je imel dolg govor gauleiter in državni namestnik dr. ttai-ner, ki je obširno opisal zgodovino Gorenjske od Karla Velikega do današnjih dni. Nalo je dr. Rainer omenial komunistična rovarjenja in grozodejstva, končno pa je slovesno razglasil proklamacijo, s ka-lero se Gorenjska priključuje Nemčiji. Ta proklamacija Rovori najprej, da so komunistični elementi prinesli veliko nesrečo nad Gorenjsko. Sedaj je največji del komunističnih tolp uničen, ostanek pa se je razbežal. »Kot pripadniki Velike Nemčijepravi dr. Rainer v proklamaciji. »so Gorenjci dolini zvstobo vodji in driavi, morajo se pokorili vsem od vodje postavljenim organom, pobijati vsa protidriavna stremljenja, opravljati vojaško in delovno službo, pokoriti se moraio vsem zakonom in uredbam in sodelovati na vseh poljih javnega življenja. Kdor bo izpolnil te dolžnosti, bo lahko živel tu v varstvu države, najstrožja kazen pa zadene tistega, ki bo kot sovražnik države prelomil zveslolio in kršil dolžnost. Vsi krivci in z njimi vsi družinski člani ter hišni sostanovalci hodo izgnani iz dežele. Zgubili bodo premoženje, v hudih primerih tudi svoje življenie. Vsakemu nasilnemu dejanju bo sledila smrlna kazen.« Proklamacija se konča t besedami: »čas negotovosti in nevarnosti je za nami. Vaša eksistenca je trdno zdruiena s usodo drtave. Vaše pravice in dolinosti so v tej proklamaciji jasno opisane. Slovesno se zaveiem, dn bom skrbel za lo, da se bodo te določbe izpolnjevale, v dobrem kakor v hudem. Naj rosi iz tega blagoslov m sreča za Gorenjsko* Proklamacija je datirana z dnem 27. septembra 19-12, podpisal pa jo je šef civilne uprave, gauleiter in državni namestnik dr. Rain°r. Nato se je okrožni vodja dr. Hochstoiner v imenu Gorenjske zahvalil dr. Rainerju, nakar je bilo zborovanje zaključeno in se je ljudstvo razšlo na svoje domove. Dvignimo perutninarstvo v naši pokrajini Med drugimi vprašanji, ki so bila sprožena letošnje loto, je tudi ta, kako prerediti našo domačo živino, zakaj, gledati moramo pač, da izkoristimo predvsem sleherno zrno za človeško prehrano. Za preskrbo večje živine s krmo, o/iroma pito, bi še nekam šlo, zlasti na deželi, posebno pa letos, ko sta bili košnji sena in otave ugodni ler niti sla,bo vreme ni motilo sušenja. Te/je pa je s preskrbo prašičev, najtežje pa s perutnino, Naša domača perutnin«. kukor kure, race gosi, golobje, sedaj še ne povzročajo resnejših skrbi perutninarjem in gospodinjam, zlasti ker se more perutnina zdaj, po spravljeni letini, povsod pasti, lvodisi na travnikih, na poljih, po goličavah, kjer povsod najde kaj za pod kljun, največ semena poljskega plevela, pa tudi bilo žužkov. Perutnina opravlja « tem zelo koristno delo, ker tako tudi neposredno koristi, ko preprečuje večje razmnoževanje plevela, izkorišča poslednje odpadle ostanke žitu in uničuje žu/ke, gospodarju pa prihrani s to pašo mnogo dragocenega zrnja. Težava pa bo pozimi, ko bo treba imeti perutnino v zaprtih prostorih in jo krmiti. Sicer Pozimi jajčarice ne bodo nes'e. toda kdor bo hotel imeti perutnino /\ zakolj jo bo moral ■prav tako pitati, pa tudi tisti, ki hrani perutnino za prilifltlnje leto, .ji bo moral dati dovolj hrane. Omenili smo v naših prejšnjih člankih, da so mnogi kmetje in obdelovalci nalašč zaradi perutnine letos za*cja'li mnogo več prosa, koruze, pa tudi sončnic in celo konoplje, samo da si preskrbe dovolj piče /a perutnino. Svetujejo tudi razna nadomestila, kakor pokvarjeno moko. riževe otrobe, ki so prav izdatni, saj otrobov domačega žita l>o zaradi sedanjega načina mletja kar malo, dalje plodove gozdnih rastlin, cclo seme konoplje, zmečkan krompir, ki ni uporaben za prehrano ljudi, tudi primese divjega kostanja in želoda, ozir. moke teh plodov. Kar se tiče pokvarjene moke, morajo biti perutninarji zelo oprezni, ker se kokoši pri zauživanju te moke rade primejo ra/ne bolezni. 'l a.ko moko moramo temeljito skuhati ali vsaj močno popariti. V naši pokrajini imamo trenutno okoli 260 tisoč kokoši, nekaj manj kakor 44)1)0 rac, nekaj pod 2000 gosi in nekaj nad 2000 puranov, sku- »Kar piše »Slovenec' o partizanih, je laž! Res pa je, da so ruski komunisti zasedH že Zagreb in Budimpešto in da bo čez 14 dni vojske konec!« Tako govore komunisti že od lanske jeseni. In vendar se najde še kakšen norec, ki jim verjame! pa j torej 200.000 glav perutnine ali povprečno pride ena glava perutnine na glavo prebivalca. Ako bi bilo naše prebivalstvo navezano bolj na konzum mesa perutnine, kakor so bili na primer v prejšnjih časih drugi narodi, bi morali mnogo perutnine uvoziti. Tudi so naši kraji, zlasti Ljubljana, prej res dosti perutnine uvažali. bodisi žive. bodisi sve/e zaklane, enako tudi jajca. Povprečno pride pri nas na I00O hektarjev zemlje skoraj 100 gtlav perutnine, kar je zelo malo, na 100 hektarjev obdelane zemlje pa pride 200 glav, kar je tudi še vedno malo, saj ne pridejo niti tri kokoši na en obdelan hektar zemlje. Res jc, da približno 30/O i vse perutnine ni prijavljene, toda to na strari | ne spremeni dosti. V naši pokrajini so kokoši znesle povprečno okoli 28 milijonov jajc letno, če p« računamo še omenjenih 307© neprijavljene perutnine, se to število dvigne na kakih 23 milijonov jajc. Tudi v mirni dobi bi bilo to za Ljubljansko pokrajino premalo, saj je v letih 1938, 1930 in 19+0 mesto Ljubljana sama zaužila oziroma uvozila po 13 milijonov jajc letno, na glavo prebivalca povprečno 160 jajc letno. Na videz se zdi ta številka visoka, vendar je takšna, saj so ta leta nekateri ljudje /.auživali neprimerno več jajc 'letno, zato pa revnejši sloji pogosto po cele mesece niso imeli jajca na mizi ali pa kot dodatek juhi in drugim iedem. Proizvodnja jajc v naši pokrajini bi se dala znatno dvigniti, kar se bo v prihodnjih letih tudi morajo zgoditi, tako da ne bomo odvisni od uvo/a iz drugih pokrajin ali iz inozemstva. Predvsem moramo dvigniti nesnost na-ih kokoši. Naše kokoši jajčarice znesejo sedaj letno povprečno po 60 jajc letno, z zboljšanjem pasem, zlasti s popolno uvedbo štajerske kokoši, pa bi se dali nesnost zvišati tudi na 120 in več jajc letno. S tem bi naša pokrajina v obilni meri /o mo-rla popolnoma kriti svoje potrebe. Pri umnih perutninariih znese štajerska jajčarica celo do 130 jajc letno. Povprečni prirastek perutnine znaša pri nas letno 270.000 glav. torej toliko, kolikor je običajno perutnine pri na« Toliko znaša tudi konzum. Polovica pridobljene perutnine gre vsako leto za dom in z« obnovo, polovica pa za prodajo. Pomisliti pa moramo, da je Ljubljana sama porabila leta 1910. okoli pol milijona glav perutnine. Ako bodo hoteli Ljubljančani tudi v bodoče jesti toliko perutnine, je ne bodo mogli dobivati iz naše pokrajine, temveč jo bodo morali se vedno mnogo uvažati. Zdi pa se. da bodo Ljubljančani v bodoče, tudi v mirnih dobah, konzum perutnine znatno omejili. Našim perutninarjem pa svetujemo, naj nekoliko bolj goje race in gosi. Zlasti race, ki so med drugim povedano, tudi dobre jajča-rice, se ves dan pasejo po poljih in travnikih, izkoristijo vsak jarek in polok za iskanje hrane, le /jutrai ali zvečer jim ie treba vreči nekoliko piče. Pri lem pa se pridno debele in tudi nesejo debela jajca, težja od kurjih. Naša pokrajina bi mogla zaradi bogastva malih voda rediti neprimerno več rac. Kdo vodi »osvobodilno fronto«? Kidrič, Baebler, Kardelj, Leskošek: ljudje, ki jih mednarodna policiia zaradi zločinskih deiani nreganja že od leta 1928! Navodila lastnikom športnih naprav Do 15. X. je treba prijaviti popis premoženja športnih organizacij Ljubljana, 20. septembra. Zaupnik C. 0. N. I.-ja sporoča: Na podlagi dovoljen), ki mi jih daie odredba št 31 z dne 20. februarja 191'2-XX Visokega ko-misariata, objavljena v Službenem lislu št. 15, odrejam naslednje; a) Do 15. oktobra 1942-XX mi morajo vse športne organizacije v Ljubljanski pokrajini (odbori, zveze, komisarji, društva, skupine, odseki itd.) podrobno sporočiti, kakšno premično in nepremično premoženje imajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Pod nepremičninami se razumejo zgradbe kakršne koli vrste, zemljišča, gozdovi in vode. pod premičninami pa: kakršno koli športno orodje (tudi avlomobili, motorna kolesa, čolni, puške itd.), oprema, stroji v uradih, nagradni pokali in lovorike, arhivi in denar. Pri nepremičninah je treba navesti katastrske podatke, točni kraj, kje so, gradbene načrte, gradbene stroške, dohodke, prepis kupnih pogodb za zemljišča in poslopja ter fotografije nepremičnin. Za premičnine je treba sestaviti podroben inventar ter za vsako stvar posebej navesti, koliko je zdaj vredna in kje so na dan prijave ti predmeti spravljeni, ter osebne podatke tistega, ki jih prijavlja. Pri denarju je treba točno povedati, če je naložen v banki in v kaleri. b) Z dnem objave tega odloka je prepovedan nakup in prodaja nepremičnin za športne namene, prav tako pa tudi ni dovoljeno, da bi športne naprave uporabljal kdo za kaj drugega. Za dovoljenja za kakšne morebitne izjemo je treba zaprositi C. 0. N. I.-jevega zaupnika, ki bo takšne prošnje za vsak posamezni primer predložil v reševanje višjim oblastem. c) Vse nepremično in premično premoženje športnih organizacij je od danes dalje neposredno pod upravo pristojnih predsednikov, ki osebno zanje odgovarjajo in morajo upravičiti morebitne poškodbe in izginotje. Podrobno je treba navesti, kako je z arhivi in upravnimi registri ter točno povedati, kje so spravljeni Prav tako je treba na- vesti podatke tiste osebe, ki ji je morda predsednik naročil, naj pazi na te arhive in zapiske. d) Športne organizacije, ki imaio v podnajemu nepremičnine za športno uporabo, moraio to Sporočiti do 15. oktobra 1942-XX ter navesti vse tehnične podatke, ki se nanašajo na športno napravo, ki jo uporabljajo, osebne podatke lastnika nepremičnine ler istočasno priložiti prepis najemne pogodbe. Treba ie priglasili tudi morebitno služinčad, ki bj bila po najemninski pogodbi dolžna skrbeti za vzdrževanje tiste športne naprave, pazniško osebje itd. Priglasiti je treba tudi organizacije, ki se brezplačno poslužujejo kakšnih športnih naprav. e) Vsi lastniki nepremičnin, ki se uporabljajo v športne namene (plavalni bazeni, stadioni, športna igrišča, telovadnice, odskočne deske, dirkališča, prostori, kjer se spravljajo stroji in orodje, teniška igrišča itd.), jih morajo do 15. oktobra 1942-XX prijaviti C. O. N. I.-jevemu zaupniku, navesti točno, kje so tiste Športne naprave, podatke iz zemljiške knjige, gradbene načrte z vsemi iz-merami, nanašajoče se na športni prostor, celotno vrednost nepremičnin, fotografije, prepise pogodb ter morebitne zastavne pravice. Priglasili se morajo tudi zemljišča, na katerih zgradbe stoje, ter morebitne zastavne pravice, ki jih imajo na njih druge ustanove ali oblast. V prijavi je treba točno navesti, ali se tista športna naprava upravlja neposredno, ali je bila oddana v najem, ali jo je kdo komu odstopil brezplačno, ter označiti, kdo jo uporablja, dalje navesti določbe glede najema in obveznosti. Od vseh pogodb kakršne koli vrste je treba predložiti prepis. f) Prošnje, ki bodo prispele po 15 oktobru ali bodo nepopolne, se ne bodo upoštevale. Ustanove in osebe, ki so krive, da niso vložile ali so vložile pomanjkljive prijave, bodo izročene pristojnim oblastem njihove športne organizacije pa se ne bodo smele na noben način več udejstvovati. KULTURNI OBZORNIK Rossini: »Seviljski brivec« (Proslavna predstava 26. septembra.) Za 150 letnico rojstva znamenitega italijanskega skladatelja G. Rossinija nam je ljubljansko operno gledališče uprizorilo njegovega Seviljske-ga brivca, toliko po svetu opevano in popevano mično mojstrovino italijanske klasike, ki je v zgodovini operne glasbe imela kot značilna zastopnica italijanskega buffonskega sloga zmeraj čisto dostojno mesto, zlasti še v dobrih, ko je bila žeja po taki iskrivi in lesketajoči bisernini vse bolj strastna ko danes. Rossini je po svojem posebnjakarstvu in kipeči naravi zrastel v moža, ki je po svoji lahkotni brioznosti vnemal ne samo stotisočev ljubiteljev glasbenih ognjemetov, ob njem so marveč tudi kresali šale in bolj ali manj posrečene duhovitosti mnogi pisci nepotrjenih življenjskih do-godbic. O vsem tem se je izdatno razpisala zgodovina. Ne kaže, da bi v tem sestavku spet obdelali že tako in tako do sitosti zdelano snov, ki obravnava njegovo izvirno nadarjenost, glasbena na-gnenja, zgodovinski pomen in vpliv itd. V vsakem glasbenem priročniku mrgoli takih podatkov, z dobrimi oznakami postreže ljubiteljem »okvirnih« vprašanj naposled tucU skrbno napisana prva številka »Gledališkega lista«. Mika nas k vse bolj bistvenemu vprašanju: kako odseva Rossinijevo delo v našem zrcalu, ki ga je toliko mojstrskih rok brusilo 150 let, pa kaj ie utegne biti z njim v bodočih letih. Glede bufonske vsebine bi morali tu ponavljati razmišljanja, ki smo jih že zapisali ob uprizoritvi »Krišpina in njegove botre« bratov Ricci-jev. Drži namreč ista sodba, da jo moremo povsem zajeti le z zgodovinskim merilom in da je stvar torej že izgubila svojo občo in tako imenovano »večno« veljavo, ker se je našemu okusu brez dvoma že umaknila. Cas nam je izneveril veliko življenjsko ceno, ki ga je bufonska šala imela v 18. stoletju. Lahni, včasih otroško okoreli ljubezenski zaplctki, nam vsiljujejo okus naivnega, igrivega in neskrbnega drsenja po življenjski vršini. Tako ti pride tudi ob predstavi »Seviljskega brivca« do žgoče žive zavesti, kako se je ne samo okus preusmeril, marveč kako se je moralo življenje v tej razmeroipa omejeni dobi poglobiti, ali pa recimo komplicirati, tako da se v tej primerjavi skriva resnično tehten dušesloven problem. To izkustvo je zanimivo očrtal režiser C. Dcbe-vec sam v svojih opombah. Zato si navzlic vsem drugačnim sodbam upamo trditi, da nam bodo beaumarchaisovski zami-slcki ostali le še kot drobni, sladki spominčki na »izgubljeni raj« neskrbnega, otroško preprostega življenja, v katerem je največje zlo kvečjemu na-vihanost ali hudomušnost, sicer pa vse prepolno sončnega nasmeha in posmeha, ki nam pa ravno zaradi svoje naivnosti utegne le še biti v bežen — oddihek. O Rossinijevi glasbi so se tudi že izpraznili prenekateri črnilniki. Poudarimo pa vendar to, kar smo že dejali v omenjeni oceni, da je po svoji gradbi bolj površinska glasba, ki se razživ-lja v lepi, z bogatimi čipkami vezeni melodični liniji, dobro in preračunano prilagojena človeškemu glasu. Torej tudi v tem smo se v glasbenem I svetu danes, ko rinemo bolj v globino, močno umaknili. Rossini pa ostane zanimiv v močni orke-straciji: gradil je po nekih stalnih in svojskih »receptih«, tako da je že kar zaslovel po svojih »finalih«, po ponavljanju kadenc in »crescendih«, ki so toliko navduševali dilctante. Uprizoritev na ljubljanskem odru je bila prav zadovoljiva. Kot grof Almaviva je nastopil J. L i p u š č e k. Tega našega mladega pevca moramo uvrstiti med tenoriste, ki se v legi gibljejo nekam med kontraltinom in krepkim tenorjem. Glas ima nežno zastrt, manjka pa mu ustaljenosti v raznih registrih. To bo nemara še zboljšal z dihalno tehniko vred. Bartola je igral D. Zupan. Sodimo, da se mu malokatera vloga tako imenitno poda kakor ta. v vsem |c podal odlično izklesano buffonsko podobo do potankosti. Njegova varovanka Rozina je bila S. Ivančičeva, ki je sicer skrbno naštudirala vse baročne čipkarije svojih arij. Njen glas pa je nekoliko trpel na čistosti (rahla hripavost v ozadju); tudi obširen šc ni dovolj. Za V. J a n k o , ki je kot Figaro »norce bril«, bi s poudarkom lahko dejali, da je bil »soliden« in pristen, kar je že nekako njegova stalna odlika. Posebne pohvale pa je gotovo vreden J. B c t e t t o , ki je predstavljal glasbenega učitelja Bazilija. Malo je pevcev, ki bi tako skrbeli za čistost v dikciji in oblikovanju tona. To ni samo uspeh velikih izkustev, marveč zgledna ljubezen do prave obdelave najbolj neznatnega tona. Prav tako mojstrska je njegova pretehtana igra. Tudi M. D o I n i č a r (Fiorello), B. Stritarjeva (sobarica) in I. Anžlovar (poveljnik straže) so se lepo potrudili. Režijo je_vodil C. Dcbevec, dirigiral pa je D. Zebre. Zbor je uvežbal R. Simoniti. ProsNvna predstava je v celoti prav dobro uspela. L. K. Jožef Lfibel Povest o insulinu Ko je profesor odšel, se zato ni mogel dalje strpeti v laboratoriju. Na hitro se Je preoblekel, odšel s klinike in storil to, česar že več mesecev ni storil: asistent dr. Oskar Minknvski, ki je tičal sicer od jutra do večera v bolnišnici, je šel na sprehod — kar na lepem o belem predpoldnevu na sprehod. Na promenadi, shajališču elegantnega stras-bourškega sveta, je zagledal gospodično Ilzo — ono srčkano mlado damo. ki jo je srečal tisti pomembni večer pri Naunynu, ko se je v razgovoru z Meringom rodila prva s|K>dbuda za vsa ona dela, ki so bila zdaj tako uspešno pri kraju. Od tistih dob je ni bil več videl. »Veste, gospodična,« je dejal po prvem pozdravu in se nasmehnil, »v bodoče ne boste mogli več norcev briti iz nas zdravnikov. Nič več nas ne bo treba biti sram pred vami, češ' da ne poznamo vzroka sladkorne bolezni. Zakaj zdaj ga poznamo: pravkar sem ga odkrili« »Res?« je navdušeno vzkliknila mala gospodična. »To je čuda lepol Potem vam moram kar na hitro čestitati, gospod doktor. Vam in vsem ubogim bolnikom. Saj boste zdaj znali to hudo bolezen tudi ozdraviti?« Minkovski je osupnil. Ozdraviti? Čudno: na to še pomislil ni! Dvajset let pozneje S stolnice, z uršulinske cerkve, s karmeličan-ske cerkve, z vseh neštevilnih zvonikov s cerkvami blagoslovljenega mesta Vratislave so zazvonili večerni zvonovi. Sicer je bilo šele pol sedmih; toda ta jesenski dan se je že precj zgodaj zmračilo. Poslednji obiskovalki, ki ju je sprejel redni profesor vralislavske univerze, profesor Minkovski, sla bilj mali in hčerka, neka še mlada dama z desetletno punčko. Nerodno in lenokrvno je sedel otrok na ročnem naslonilu fotelja, mati je bila pa skočila pokonci in je stala tik zdravnika, ko si je umival roke in jo vljudno poslušal. »Seveda nič ne razumem o medicini,« je hitela pripovedovati razburjeno in živahno, »toda po mojem neodločilnem mnenju je temu kriva samo otrokova prenagla rast. Pokonci se drži, Emil Ne morelo si misliti, dragi gospod profesor, kako vam jo dekle leno! Kar gledati je ne morem, ko imam pa sama že od nekdaj živo srebro v žilah. Kako je pomehkužena! Kako je zanikrna! Drži se veudar pokonci, Enii, kaj ne slišiš?« Profesor si je že kar predolgo umival roke, ves zatopljen v svoje misli. Dekletce je bil sistematično in metodično preiskal, preskusil ji je srce, pljuča in obisti. Našel je, da njegov strašni sum na žalost, na veliko žalost drži: Emifeina »lenoba«, njena »večna utrujenost« in »pomehkuženost« — so imele pač le pretehten vzrok. Desetletna punčka je imela sladkorno bolezen. Počasi si je Minko\vski oliral roke in med tem preudarjal. Ali naj tej neobrzdani, cepetljivi in površni materi pove, kaj je dognal? Ali naj ji razgali resnico, njej, ki prav gotovo niti zdaleč ne bo doumela daljnosežnosti takega sporočila? Nel Rajši bo jutri povabil otrokovega očeta; njemu bo lažje natočil čistega vina. Ogibal se je, da bi pogledal gospe v oči, ko je dejal: »Sprva bomo Emico še malce opazovali, preden se odločimo za zdravljenje.« Mati je bila nekam razočarana. »Pa nič recepta, gospod profesor?« je vprašala z grajajočim glasom. »Nolienih navodil?« »Za zdaj nič.« In ko sla se obiskovalki poslavljali, je profesor sočutno in nežno pobožal Emico po plavi glavici. Po tej ljubi plavj otroški glavici, ki je neizprosno zapisana smrti! Ubogi, ubogi otiok, je razmišljal zdravnik, deset let tj je komaj, pa imaš' že sladkorno bolezen! Očitno neka motma v »otočju« trebušne slinavke — bržčas konstitucijska napaka — jutri bo dal očetu stroga navodila zastran diete — navodila sploh o vsem. kako naj živi — toda kaj bo le s tem dosegel? Ni poznal primera, vsaj do zdaj še ne, da bi se posrečilo rešiti sladkorno bolnega otroka. Profesor Minkovvski je stopil k oknu in strmel skozenj. (Dalje.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■anainr.iiHua Kaj vse verjamejo ljubljarsla naivneži: »20.000 partizanov koraka nad ,belo gardo'! Partizani so že zasedli Novo mesto!« — Medtem pa Kidrič in Baebler begata cbrpno iz kraja v kraj ter iščeta skrivališča v gozdovih. •■■■■■aaaHHunHBM0H:io.2CKaisa Dovoljenja za potovanje iz Ljubljane Po -zadevnem razglasu pristojne oblasti 6e od včeraj izročajo prošnje in dvigajo dovoljenja za krelanje po Ljubljanski pokrajini in za Inozemstvo 6amo v vojašnici Viktorja Emanuda v Metelkovi ulici št. 2. Uradni dnevi so: ponedeljek, sreda in petek. Prošnje 6e sprejemajo samo od 9 do 11, dovoljenja pa je mogče dvignit le od 14 do 16. Dovoljenja bo mogoče dvigniti, načeloma, ne prej ko teden dni po izročitvi prošnje. Ista pravila veljajo za dovoljenja potovanj v Kraljevino. GOSPODARSTVO Cene lesa. Ker nekalere tvrdke dobavljajo les v Kraljevini tako, da zaračunajo kontrolno takso jiosebej v breme kupca, se pojasnjuje, da morajo cene lesa in drugih proizvodov, ki so podvrženi kontrolni taksi, vsebovati tudi kontrolno pristoj-hino. Proti tvrdkam, ki se ne bodo držale teh predpisov in kj bi nudile blago po cenah brez vračunane kontrolne pristojbine in ki bi prevalile te pristojbine na kupca, bo uveden postopek. Zorka d. d. za kemično industrijo v Belgradu, ki ima glavnice 25 milij. din, zaključuje poslovno leto 104-1 z dobičkom 0.18 milij. din., k čemur je treba prišteti še prenos dobička iz 1940 v znesku 0.2 mjilij. din. Čisti dobiček se prenese na nov račun. Predovič d. d. je prenesla svoj sedež iz Belgrada v Zagreb. »Kar piše ,Slovenec' o partizanih, je laž!« govore ljubljanski kemunisti. Ljudje z dežele pa pravijo: »To je samo majhen del strahot, ki so jih na deželi prirejali partizani.« te novice, Obvestilo t • ,freh!'anJevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: mesečni obrok naslednjih raeioniranih živil se z mesecem oktobrom spremeni in prejmpjo potrošniki na živilske nakaznice: riža 500 4. testenin 1500 g, olja 2 dol, ostalih hranilnih niafcčob 200 g. Koledar Sreda, 30. septembra: Hieronim, spoznavalec in cerkveni učenik; Zofija, vdova: Honorij, škof; Leopard, mučenec; Urzus, mučenec. Četrtek, 1. oktobra: Remigij, škof; Maksima, mučenica; Platon, mučenec; Sever, spoznavalec; Janez iz Dukle, spoznavalec. Novi grobovi + V Stoiicah pri Ljubljani je umrl v ponedeljek, 28. t. m., v zgodnjih dopoldanskih urah gospod Franc Ložar. železniški uslužbenec v pok.. v 64. letu starosti. Bil je mož poštenjak, ves v skrbi in delu za družino in dom. Bolehal je že dalj časa. vendar upanja na okrevanje ni izgubil, še zadnji dan pred smrtjo je vedro hodil okoli doma in se veselil sonca. Pa mu je smrt prinesla mir, ki ga v trdem življenju ni poznal. Pokopali so ga v torek. 29. t. m., na pokopališču pri Sv Juriju v Stožicah. Naj mu sveti večna luči Žalujočim preostalim naše iskreno sožaljel + V ljubljanski bolnišnici je 28. t. m. umrl C Janez Verbič. gradbeni tehnik iz Kamnika pri Preserju. Pokopan bo v Preserju. Naj v miru počiva 1 + V kraj« Lautental v Nemčiji je umrl g. Janez Horžen, posestnik iz Župeče vasi pri Cerkljah ob Krki. Vsem, ki so ga poznali, se priporoča v molitev in blag spomin. DVORAZliEDNA * TRGOVSKA ŠOLA Zbornice ta trgovino, »url In Industrijo (Pokialinskega korporaci Isnega sveta) LIUD111W OretJorCIfeta 21 (TRGOVSKI DOM) • Zavod Ima pravice enahlti drlovnlh Sol • SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ALI ZAVRS-ilM IZPITOM MESC.ŠOLE • VPISOVANJE VSAK DAN DOPOLDNE TRGOvSK.1 DOM - III. NaDSTR. • UUIEH POUKA J. OHIODRA — Naročite Sc danes najlepšo zbirko knjig II. letnika »Slovenčeve« knjižnice. Izhajale bodo pn 3 knjigo na mesec in velja vsaka samo 6 lir. Naročniki dobe za nagrado dve lepi knjigi, kakor tudi »Slovencev« koledar po ugodnoslni ceni. — Za gg. duhovnike bo letos zadnji skupni tečaj duhovnih vaj od 5. do 0. oktobra. Zbiranje v ponedeljek med 6 in 7 zvečer. Prostorov je malo. zato prosimo takojšnje priglasitve. — Dom duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega 0. — Specialni tečaji za knjigovodstvo, korespondenco. moderne jezike, strojepisje, si'eno-grafijo itd. - dnevni in večerni - se prično v začetku oktobra. Stopnje: začetni in nadaljevalni oddelki, posebej za izvežbance. Poučujejo odlični prevlavatelji po najuspešnejši praktični metodi. Učnina nizka. Vsi tečaji so odobreni glasom pravilnika, ki je potrjen od šolske oblasti. Informacije in prospekte dobite pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christo. lov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. — Sonce, dež, megla. Podnevi sonce, ponoči dež. zjutraj gosta megla. Tako se vreme spreminja že dobre tri dni. Podnevi je še dokaj toplo, sončno. Ponoči, navadno vselej kmalu po 21. pa se pojavljajo nalivi, a zjutraj zavalovi megla. V ponedeljek ponoči je bil močnejši naliv v času od 21.30 tja do 23.30, nato je še lahno rosilo od 0.55 tja do 2 zjutraj. V torek je bila nad mestom posla megla. Padlo je ponoči do zjutraj vsega 8.t> mm dežja. Dnevna maksimalna temperatura se še vedno drži nad + 20° C. V ponedeljek je bila nekoliko nižja od nedelje namreč + 21.2° C. V torek zjutraj je bilo drugače hladno, jutranji minimum je znašal + 10° C. Barometer se je v torek dvignil za več milimetrov na 758.3 mm. V torek je bil sv. Mihael, o katerem je po raznih pratikah in koledarjih nabranih prav mnogo raznovrstnih vremenskih rekov in izrekov. Vremenarji polagajo važnost, kakšno vreme prinese sv. Mihael, ko gredo polhi spat. Splošno pravijo, da prinaša lepo jesen. ^uMjona 1 Cerkev Srca Jezusovega. Celodnevno češčenje Najsvetejšega v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v četrtek, 1, oktobra, na prvi dan roženven-skega meseca: ob 6 zjutraj blagoslov z Najsvetejšim, ki ostane do večera izpostavljeno. Takoj po tem blagoslovu litanije Srca Jezusovega, nato sv. maša s petjem. Tihe svete maše bodo ves dopoldan, vsako uro ena, zadnja ob 11. — Ob pol sedmih zvečer slovesni sklep češčenja in začetek 10-ženvenske pobožnosti: del rožnega venca, pete li tanije Matere Božje, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. V tej cerkvi bo rožen venska pobožnost v oktobru vsak večer ob pol sedmih. Zalo ste vsi okoličani k tem molitvam prisrčno vabljeni. Posebej pa ste vabljeni k pobožnostim de vetih prvih petkov, ki se bo vnovič začela ta petek kot prvi v oktobru. 1 Slovesna sv. maša zadušnica z libero za pokojnim Kezele Andrejem, dijakom Srednje tehnične šole. bo na 30. dan njegove smrti, v četrtek, 1. oktobra t. 1. ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Vsi prijatelji in znanci vabljeni, da z udeležbo počastijo njegov spomin. 1 Konferenca Sodalitatis danes, v sredo, ob pol štirih popoldne v semeniški dvorani. Važno 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhov nlkov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 2. oktobra. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Duhovne vaje za gospe in matere! Na posebno željo gospa bo še en tečaj duhovnih vaj in sicer od 5. do 9. oktobra. — Pridite, slovenske matere, da si boste v dneh tihega razgovora z Bogom zadobile novih duhovnih sil in utehe. Duhovnih vaj se lahko udeleže tudi vse tiste gospe, ki bi zamogle prihajati samo h govorom. Pričetek duhovnih vaj bo 5. oktobra oh 6 zvečer. Prijavite pa se čimprej na naslov: Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg 8. Tu dobite nadaljni spored. 1 GOSPODJE. POZOR! Klohučarna »Pajk« Vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38. glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 1'ioiče — 12.3U l'oro urad zavrnil. Prav tako opozarjamo, naj trgovci predlože samo odrezke za enotno moko, ker koruzne moke ni na zalogi. Kdaj ho urad delil nakazila na odrezke za mescc oktober, bo objavljeuo o pravem času v dnevnikih. i| Krompir poleg že objavljenih trgovin prodajajo na živilske nakaznice tudi še naslednji trgovci: Mežan Janko v Medvedovi ul. 36; llovar Marija na Bleivveisovi r 92 (prejšnja Tyrševa)i Zaplatil Angela na Galjcvici št. 9a; Kamenšek Franc v Einspiolerjevi ul. 20: Kmetijska družba na Novem trgu; Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev v Prečni ulici 2; Pezdir Ivan v Gradišču 3: Medved Ivanka na Zaloški cesti 45; Verlič Josip na Bleivveisovi (prej Tvrševi) št. 31; Volk Avgust na Resljevi 23 in Jelačin Ivan na Napoleonovem trgu št. t. Če bo še kdo prodajal krompir, ho o pravem času objavljeno. 1 Velik uvoz grozd;a. Letos v septembru je bil dosežen že velikanski uvoz, grozdja iz Italije. Zadnji čas so prispele večje pošiljke sicilijanske-ga grozdja. Po izjavah uvoznikov sadja je bilo v septembru uvoženo že do 15 vagonov ali velikih tovornih avtomobilov različnega prvovrstnega grozdja iz Italije. Ljubljana je v septembru porabila do 150.000 kg grozdja, ki ga ljudje lelos izredno veliko nakupujejo. Zanimivi bi bili primerjalni podatki o uvozu grozdja v septembru prejšnjih let. Zadnji čas se je belo. prvovrstno grozdje pocenilo za 1 liro pri kilogramu, poprej je bilo grozdje po 8.50. sedaj je po 7.20 lir kg. 1 Svojci prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se javili mestnemu socialnemu uradu zarod dodelitve pid|>ore ter še do danes niso sporočili naslovov, kje se nahajajo, naj naslov interniranca ali vojnega ujetniku, kakor tudi vse spremembe takoj sporoče v II. nadstropju kresije. soba št. J-5. na stonnvču z vhodom v Lingarjevi ulici. Čim se prijavljeni interniranec ali vojni ujetnik vrne lomov, pa je treba prav tako takoj odjaviti v tej pisarni. Zamudniki, ki še do dane« niso naznanili svojcev, ki žele podporo naj jih pa prijavijo socialnemu uradu v sobi št. 8 na Ambroževem trgu št. 7. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, ,1. oktobra ob 17.30: .Večno mlada Satoma«. Red Prcnuerski. Otvoritvena predstava. - Nedelja. 4. okl. ob 17.30: »Večno mlada Šaloma«. I/.veu. — Opera: Četrtek. 1. oktobra ob 17: »La Bohotne«. Izven. Znižane cene od 18 ur navzdol - Nedelja. 4. oktobru oh IH: »Boocacclo«. Operela. Izven Znižane cene od IS lir navzdol. ROKODELSKI ODER. »Kadar se utrga oblak-, je naslov dolu. s katerim prične Rokodelski oder letošnio gledališko sezono. Komur je za plomenii.o razvedrilo, ne bo zamudil te prilike. Drama se uprizori v nedeljo 4 oktobra ob 5. Vstopnice so v pred-nrodnll r Rokodelskem domu v nedeljo od 10 do u in oh 2 popoldne pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12, II. nadstropje. RADIO. Sreda, 3t. septembra. 7.30 Komorna šolske vesti S Na 11. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Rakovnik) bo 2. oktobra vpisovanje učencev, ki so bili laui na tein zavodu, 3. oktobra se bodo v ravnateljev i pisarui vpisali učenoi zu 1. razred in učenci s iujiU zavodov* 5. oktobra ho vpisovali ie zainuJui-kov v ravnateljev! pisarni Vpisovanje bo vse dni od K do 12. Navodila za vpisovanje so razglašena na zavodu in bila objavljena v časopisju (glej objavo za vpisanje 111. moške realne gimnazije!). š 111. moška realna gimnazija v Ljubljani. — Vpisovanje v prvi razred bo dne 2. oktobra v ravna-tcljevi pisarni, in sicer od s 12 za začetne črko A do L. od U do 1" za črke M do ). K vpisu je treba prinesti rojstni list in izpričevalo 4. razreda ljudske >ole s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu ter davčno potrdilu zaradi šolnino Vpisovanje lanskih učencev ho dne 3. oktobra od 8 do II v lanskih učilnicah, torej v 2.a razred v učilulcl I.a razreda itd, K vpisu te prinesli lansko izpričevalo in davčno potrdile Naknadno vpisovanje za zamudnike bo dne 5. oktobra v ravnateljev i pisarni zu vse razrede od R do 12. Zn vpis v 5. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu. Učemi h tujih zavodov troiajo prinesti tudi rojstni list V prvi razred so Lodo vpisovali učenci, rojeni v letih 1929.. 1930.. 19.11. In 1932. V peli razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let. v sedmi razred ne »larejši od 19 let O Izjemah odloča Visoki komisariat. IV. oddelek ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih Se ni napravil te pro'nje. naj Jo takoj odda v ravnateljev! pisarni, ker se hrez rešitve te prošnjo ne more vpisati. Seznam šolskih knjig ho šo objavljen v Šolski veti, sv. maSd iu začetek rednega pouka bo objavljen naknadno. S Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obveSča učence ln njihove starše, da se bo Vršilo vpisovanje za Šolsko leto 1942-43 po sledečem redu: Učenci od II. do VIII. razre In. ki so bili Je prej na tem zavodu se hoilo vpisovali 5. oktobra od 8 do 12 v svojih lanskih učilnicah Učenci, ki bodo vstopili v I razred in ponavljale! tega razreda se bodo vpisovati 2. oktobra v sohl zeniticpisnc zbirke Vpisovanje učencev s tujih izvonl Juhi lanskih zavodov pa ho 3. oktobra v ravnateljev! pisarni. — Vsak učenec naj prinese s seboj »pričevalo o Šolskem lotu 1011-42. dve prijavi. Izmed katerih mora hiti ena knlkovnnn s kolkom za 20 Mr. dal.lo davčno potrdilo, ki ne sme biti nad eno leto s'aro. Kdor ima pravico dn se oprosti Šolskih taks. bodisi kot sin vojnega invalida bodisi kot član družine. v kateri je bilo rojenih pet ln več otrok, naj pri vpisu predloži tozadevne dokumente: sodni odlok, da jo oče re« vojni Jnvnlid odnosno družinsko knjižico ali družinsko pofo. Tabela za odmero šolnino je objavljena v časopisih in vel j- za vse sredrtle šole. — Vsak učenec hrez izjeme mora plačati pri vnisu 7.HO lir za zdravstveni fond in 7.fin lir za dijaško knjižnico in učila. Prijave se dobe pri alužltelju S Vpisovanje učenk na I. ženski realni gimnaziji se ho pričelo v četrtek, 1. oktobra ob s v Lichten-turnovem zavodu. In sicer za razrede VIII. in VII. od 8 do in, 7,-i ra'rede VI. in V, od 10 do 12: za V. razi ed od 14 i'o 11, za ostale razrede od 11 do "18. V potek. 2 oklohra. se nadaljuje vpisovanje za IT. razred od 8 do 10; prav tako r.a 1. razred od 8 do 12 in od 15 do 1«. V soboto. 3. oktobra, o-t 8 do 12. se ho''o vpisovale ponavljalke domačega zavoda. Vsa podrobnejša navodila so ohinvljenn nn razglasili deski v Liehtenturnovem zavodu. — Ves profesorski zbor se naprošn. da se zaradi vpisovanja zanesljivo zginsi V sredo. 30 septembra dopnldne v Liehtenturnovem zavodu — Ravnateljstvo. s Voliovanlo na II. ženski reslnl g'einazl'1 v Ljubljani za šolsko leto 19PM3 se ho vršilo od 1. do 5. oktobra v jio.dop.iu T'-i»ovske akademije po sledečem vrstnem redu: 1. oktobra oil 9 do 12 v T. razred v ravna*et»ovi nišami: v II rnzre i v učilnicah št 4. 5 in S. 2. oktobra od 8 do 11 v IIT razred v učilnici 51 4: v IV razred v učilnici št T* v V razred v u"!lMcl rt. r,. ?. nl-tohrn od 8 dn 11 v VI. raz-cd v učilnici št 1: v VIT rezred v učilnici St 5: v VTIT razred v učilnici St. fi. S. oktobre vpisovanje učenk z drugih zavodov in ostalih v ravna-lelievi pisarni od 9 dnlie. Po-oji »o enaki kot lani. Potrebna je prijava, spričevalo, davčno potrdilo. — Podrnhnn navodila so na oglasni deski v Trgovski akademi ii, š Na urSnllnskl glmnazl.ll Je vpisovanje: 1. oktobra od 8 dalje za prvošolke v ravnateljev! pisarni, za stare učenke pri inzrcdnicah 2. oktobra za n-onke z drugih Sol. Vso predlože poleg spričevala tudi potrdilo o davkih 3. oklohra Imajo učenko na Šolskem hodniku dijaški semenj za knjigo. — Druge podrobnosti so razvidne na Sn1«':i tabli v samostanski veži. 5 Na urSnllnskl meščanski Soli je vpisovanje od 1. do 3. okt. Za meščansko Šolo ni treba davčnega potrdila S II. državna mešana meščanska Sola v I.inh- Ijanl — Zg. Šiška. Vpisovnnie se ho vršilo dne 3.. 4. in 5. oktobra od 8 do 1° v stranskem nnsloplu Dr. Krekove gosnodiniske Šole v Zg. SiSki. Vsi učenci morajo prinesti k vpisu izkaz o plačanem davku, za prvi razred pa tudi rojstni list nli družinsko knjižico Vhod je nasproti gostilne uri Ka-meniti mizi skozi lesena vrata skladišča. Na teh vratih bodo od prvega oklohra dalje tudi podrobna navodila glede vplsr, in pristoihin. Učenci, ki stanujejo izven ine.ie in hi se vpisali v katerikoli razred naSe m"Sčarsk« šole. naj prijavijo v jsllh dneli svoja imena in razred gospodu župniku v Dravljah. CpraviM istvo. š Meščanska šoie v Liehtenturnovem zavodu. Redni vpis za učenke me.Sčanske Solc vseli razredov je vsak dan od 1. do oklohra: dopoldne od 8 do 12. popoldne pa ml 1.1 dalje. Pri vpisu .ie oddati: krstni Lsf, zadnje Šolsko izpričevalo in izpolnjeno prijavo, ki se bo dobiia pri naši sestri vrataricj — Upraviteljslvo. š Na I mešani meščanski šoli na Viču v LJubljani se bo vršilo vpisovanje po odloku Visokega ko-misnriata IV. No. 5645-2 z dne 2fi t. m. v čnsu od 1 dn 5. oktobra v poslopju ljudske Sole na Viču v pritličju, vsakikrat (razen nedelj) od i dn 12. — V I. razred se bodo vpisali učenci in učenke, ki so dovršili najmanj I. razrede ljudske šole hrez kake slab« ocene, v ostale razrede na oni, ki so dovršili predhodni razred meščanske ali kake druge srednje šole. — K vpisu je prln^ti spričevalo, davčno potrdilo in druge potrebne listine za nprnslitov taks. za I, razred ludi rojstni in krstni list. — Dneva šolske maše in začetka pouka se bosta posebej naznanila. — Ravne tel istvo. š Na II. piošm meščanski šoli v LJubljani — Bež'grad ho vpisovanje v vse razrede dne 2., 3. in 5. oktobra od 9 do 13. Natnnčpn nivodiln in pojasnila so .objavljena v šoli. — Ravnateljstvo. S III niošnna meščanska fola v LJiihllarl-Mostc. Vpisovanje zn šolsko leto 194°-13 ho v dneh L. 2. in 3, oklohra 194? od 8 do 1? Zaknsoolci se lahko invlio Se 5. oktobra. Za vpis v T. razred je treba predložili: 1. izpričevalo o dovršenem TV. razredu ljudske Soje, 2. krstni list 3 potrdilo davčne uprave o davčnem prednisu. 4 točno izpolnjeno »prijava* za vnls -v mešr-ansko šolo. Prijava se dohi pri šol. služltelju ter mora hiti kolkovana z 2 L. Za vpis za višje razrede ie rrodložlli prijavo, lelno izpričevalo in davčno potrdilo. Pri vpisu je treba plačati vpisno lakso, ki se ravna po višini davčnega predpisa ter prispevke za u'iln. za dijaško knUžnlco in zdravstveni fond. S Državna dvorazredna trgovska Sola v Lluh-llnn'. Otvoritvena služba božja bo dne 1. oktobra t. 1. oh 9 v trnovski cerkvi. — Ker še niso Izpraznjene vse učilnice, sc ho pričel ponk v ponedel iek. dne 5 oktobra t L Oh 8 tega dne se imelo zb^nti učenci in učenke drugega razreda v sobi TI h. da se jim nazčani razdelitev v oddelke in objavi urnik. Ob 10. uri dne 5. oktobra t.. I. se iinalo zhrnti učenci In učenke prvega razreda v sobi TI b. dn se jim dn.io potrebna navodila. — V časti od 1. do 3. oklohra t. L dopoldne morajo plačati šolnino In prispevke vsi tisti, ki so se prijavili za vpis. na še niso plačali. Kdor ne bo plačal v tem času. ho črtan in bo na niegovo mesto sprejet drug(a) prosilec(ka). — Ravnateljstvo. š Marljanlfče - Deška ljudska šola: V četrtek, dne 1. oktobra ob 8 šolska sveta maša. S l.lohtenturnov zavod — Ljudska Sol«: v četrtek 1. oktobra ob 8 šoUku »vela uiasa, v petek 2. oktobra reden pouk. . _ , , s Dekliški dom Marije Pomočnice na KarlovMI restl 22, sprejema v otroSkl vrte« otroke od 3. do ti. leta Vpisovanje bo 30. septembra od »—13. š Združenje trgovcev — Sindikat gostlnstln podjetnikov naznanja, da bo n« gostinski strokovni nadaljevalni šoli v Ljubljani naknadno vpisovanje v četrtek I. oktobra od I do II. Pričetek rednega pouka ho v ponedeljek 5. oktobra oh 3 popoldne. Iz Gorizije Visoka pohvala. Župan v Tolminu je dobil od podministia za notranje zadeve, liksc. Buffarinija, brzojavko, v kateri mu vodja vlade in fašizma izreka polivalo, ker jo uvidevno poskrbel, da je hila v občini velika površina neobdelanih zemljišč preorana in posejana. Vreme. S prihodom jeseni so je tudi vremenski položaj preokrenil. Po prvem, težko pričakovanem dežju smo imeli ponovno nekaj suhih dni in smo se že hali. da nos lio še naprej trla suša s pomanjkanjem vode. Od ponedeljka, 21. sept. sem je pa ta nevarnost za letos izginila. V deželi prevladuje jug in sonce le s težavo premaguje sive in temne oblake, ki se plazijo |>o nebesnem svodu. Dežnik je postal zopet Človekov prijatelj. Dve, tri zaporedne noči nas jo zbudilo bobneče grmenje z vihro in strelo, pa tudi močnih nalivov ni manjkalo. Trgatev se nadaljuje po vsem vinorodnem predelu dežele. Dež je grozdje osvežil in pridelek zlioljšal. Iz Prekmurja Birma. Birma je bila v lendavski dokaniji od 21. do 28. septembra. Birmoval jo ajiostolski administrator za Prekinili je, msgr. Grosz, sombotelj-ski škol. Povsod je 1 vi 1 sprejet s slovenskim ljudskim petjem, kur je škof pohvalil. V Lendavi je bilo 1500, v Bcftincih 1200 birmancev. Katekizem se pripravlja v novi izdaji. Izšel bo v popravljenem prekmurskem narečju. Koledar Srca Sv. Jezusa za lelo 1943. je že v tisku ter je pisan v vendščinl. Tiska se v Soboti in bo izdan v formatu Slovenčevega koledarja. Doliležovje so je odcepilo od bellinske župnijo in je postalo samostojna duhovnija, ki jo upravlja g. Koren Ivan, dosedanji upravitelj na Kobilju. — Odranci se bodo tudi odcepili od bellinske fare ter postali samostojna duhovnija. Zaenkrat mašuje tam vsako nedeljo v šoli tanioSnji katehet g. Horvat Šlefan. Pouk na soboški gimnaziji se je redno pričel s 1. septembrom. Učni jezik jo madžarski, poučuje se tudi vendščina. Zavodu ravnatcljuje domačin dr. Tomar, ki je navdušen propagator vcndščiue. 49. MORSKI KRALJ NASUJE STRUPA V C A SO IN JO PONUDI MILORADOVI ŽENI. V TEM STOPI MILORAD V SOBO. POGRABI MEC IN PREBODE MORSKEGA KRALJA. MRTEV SE ZGRUDI NA TLA. PRINCESI OD VESELJA, KO ZAGLEDA MILORAD A, PADE ČASA NA TLA IN STRUP SE IZLIJE. 50. KRALJ ZVE, DA JE MILORAD Z NJEGOVO HČERJO SPET PRIŠEL. ODPELJE SE Z MI-LORADOVO MATERJO V NOVI GRAD. SREČNI SE OBJAMEJO. KRALJ IMENUJE MILORADA ZA NASLEDNIKA, KO CEZ LETA UMRJE, POSTANE MILORAD KRALJ. NIKDAR PA NE POZABI DOBRIH ŽIVALI, KI SO MU ZARADI NJEGOVEGA USMILJENJA PRIPOMOGLE DO SREČE. KONEC. k 470 »Tako jo dobr> kakor si sedaj! Na, sriluj si pa še opaši sabljo pod gornjo ualjo! V nesreči li utegne koristili. Svojo prejšnjo obleko pa poskrij boljše ko moreš, v roko pa vzemi tale zavitek! V njem je zame obleka, kakršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj blaga za naprodaj. Bog ve kako prav nama bo šc prišlo. Zdaj pa pujdi, in zakleni vrata za seboj!« 471 ln šla sla. Krepko in močno je stopal nočni stražar po zvenečem mostovžu kakor navadno, tiho in rahlo pa je korakala pred njim — črna zamorska služabnica. V prsih ji je plalo in kolena so se ji tresla. I.c en krik in klic, in obadva bi bila izgubljena! Tedaj pride nova straža po hodniku sem. »Tule sem pod obok stopi, Zala, in bodi mirna!« 472 Stražnika sla se pogovarjala. Marko še zabiča svojemu tovarišu, naj dobro straži. Predvsem ono sobano, iz katere se čuje vedno jok in stok. Nocoj je ujetnica tako zadnjo noč v njej, jutri jo že odpeljejo nn morišče. Novi stražnik krene naravnost tja, Marko pa odpelje Zalo za seboj po hodniku, odpre vrata in jo spusti na dvorišče. Tam jima straža izda stružniško geslo za nocojšnjo noč. ŠPORT Olimpijada v Milanu Na finalnih tekmah milanskih iger evropske mladine so dosegli naslednje izide: Kolesarstvo: Prvi je bil Morandi in tudi naslednja tri mesta so zasedli Italijani. Lahka atletika: tek na 100 m: t. Mladek (Nemčija) 11 sek.. 2. Ilarjuy (Madž.) 11.2, 3. Di Loo (Italija) 11.2: 400 m: I. Rodriguez (Španija) 49.6, 2. VVianzeele (Belgija) 49.6, 3. Jud-munn (Nem.) 50.3: 800 111: I. Ilern (Nem.) 1:56.7. 2. Djurič (Hrvatska) 1:50.8. 5. Kluge (Nemčija) 1:57.1: štafeta 4X400 nt: I. Italija 3:22.4 2. Nemčija 3:26.0, 3. Španija 3:29.6: štafeta 4X100 in: 1. Italija 43, 2. Nemčija 43.1, 3. Madžarska 44.1. Vrstni red v lahki atletiki, glavni panogi na milanski igrah, je naslednji: I. Italija 478 točk. 2. Nemčija 440. 3. Madžarska 427. 4. Španija 562. 5. Slovaška 502. 6. Hrvatska 2%. 7. Bolgarska 131, 8. Nizozemska 121, 9. in 10. Nor-xeška in Belgija 38, II. Danska 4. Pri tem je treba upoštevati, tla niso vse države nastopile s polnoštevilni reprezentancami. Tudi v tenisu so zmagali Italijani, njim pa slede Slovaki, Madžari, Nemci, Hrvati itd. Šport v kratkem '•'Za italijanski pokal. V nedeljo je bilo na italijanskih nogometnih igriščih spet prav ži-\ ah no. Igrali so drugo kolo pokalnega tekmovanja in izločili vrsto moštev, večinoma iz nižjih razredov. Od zanimivejših izidov omenjamo onega v Rimu, ko je odpravila Roma Triestino z 2:1. V četrt finale |>ojdejo torej Torino. Roma, Lazio. Bologna. Palerino, Udinesc, Milano in Vicenza ali Genova. Za pokal Scarioni, znano trofejo, ki je namenjena mladinskemu prvaku v plavanju na 100 m prosto, se je potegovalo tekom letošnje plavalne sezone 3620 tekmovalcev. Gradjanski !>o igral z Vienno z Dunaja in sicer na prireditvi, ki bo v proslavo otvoritve novega stadiona v Bratislavi. DomaČa enajstorica se bo pomerila z Venusom iz Bukarešte, potem pa bodo igrali še prvaki med seboj. Ali bo Gradjanski med njimi? . »Morali bi ga videti!« je vzkliknil nemški rekorder Harbig, ko je pripovedoval o vtisu, ki ga je napravil nanj Gundar Haegg. >To je suveren in najpopolnejši tekač od vseh, ki sem jih doslej videl. Zdi se, kako rad teče brez potrošnje moči. Morali bi ga videti, da bi razumeli njegove nemogoče« čase! Mi v Nemčiji nismo nikoli dvomili v točnost njegovih rezultatov — vendar, kakor rečeno. Haegga je treba videti. Njegov slog je grandiozen, vtis imate, da dobesedno »teče;, kakor da bi bil brez teže.« O Ragnhildi Hvegcrjevi čitamo spet no daljšem času, da jc plavala v Acrhusu in dokazala odlično formo. Svetovnih rekordov tokrat sicer ni postavila, pač pa »sijajne« čase: 400 m prosto 5:03.3, 100 m hrbtno pa 1:20.1. 0 Jarvinenu, znanem članu finske družine, ki ima monopol na rekorde v metanju kopja, čita- mo, da je bil vendar enkrat poražen. Po svojem gostovanju v Stockholmu se je zglasil še v Oere-brou in naletel na Šveda Petterssona, ki je dosegel 68.18 m, Jiirvinen pa le G5.$X> cm. Švedski lahkoatleti, ki so tekmovali v soboto in nedeljo v Budimpešti, so dosegli visoko zmago nad Madžari. Posebna privlačnost te prireditve je bil Haegg, ki je tekel in zmagal na 1500 m. Na povralku v domovino se liodo zaustavili Švedi tudi v olimpijskem stadionu v Berlinu. Atletsko prireditev v Budimpešti je obiskalo 15.000 gledalcev. Zvezo evropskih telovadcev bodo ustanovili. Von Tschammer und Osten je pooblastil načelnika nemških telovadcev, Martina Schneiderja. da začne s pripravami za ustanovitev nove zveze evropskih telovadcev. Ali že veste ? ... da so imenovali Madžari pri svojem poslaništvu v Zagrebu tudi posebnega referenta za šport To dolžnost so zaupali vitezu Borinyju, ki je sani aktiven športnik. ... da je Jahn, vratar nemške nogometne reprezentance, mož na mestu tudi, če mu dasle teniški lopar v roke, ali pa če ga postavite v napadalno vrsto? Nedavno je igral .lalin v nekem vojaškem moštvu kot vodja napada in prišel tudi do gola. Redek vratar je Jahn. ki ne zna samo' braniti, pač pa tudi kaj drugega. Vsaj v športu! ... da so na Madžarskem sklenili, da ne bodo več podaljševali nogometnih tekem z neodločenim izidom? Kadar koli bo izid tekme neodločen. n. pr. 2:2. bodo proglasili gostujoče moštvo za prvaka. Tako pravijo, da je pri neodločenem izidu gostujoče moštvo brez dvoma boljše, ker je igralo na tujem igrišču in pred nenaklonjenimi gledalci. Malioglasi V malih oglasih velja pri iskan|n službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih fe beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilu. Parkete hrastove ln bukove dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, G rada f ka ulica 22, telefon 25-13. Moško obleko še novo, za srednjo postavo, prodam za 100 lir. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5298. Kratek klavir In planino Foster prodam po zelo usodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5297. (1 Predstave ob delavnikih ob 16 tn 18.15, ob nedeljah in nraznlkih ab 10.30.14.30 16.30. jn 1P.3C Naiver-je delo dveh velikih umetnikov MerlnObe-ron u Lanrenee Otivier v pretresljivim filmu Glas v viharju Drainn, v kateri se zrcali žar največlpirn trnllentn Znižane cene! 1'rinoročnino nakup vstopnic v prednrcda.ii! KINU SLilUA . IFL. 37-30 Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu Poslednji ples Najboljši film elegantne Else Merlini. V ostalih vlogah: Amadeo Nazzari. Paolo Stopa KINU MATICA - TEL. 22-4) Zapletena družabna zgodba o otroku, ki si ga lastijo kar trije očetje Očka za eno noč V gl. vi.: Leonardo Cortese, Rosetta Tofano in drugi KINU UNION - ir.t,. 7.2-21 «3GE Giovannl Verga« 74 Tone Nevolja Roman. »Ne! je odvrnil Tone. »Jaz moram oditi. Tam je bila materina postelja, ki jo je vso prepojila s solzami, ko sem hotel oditi. Ali se spominjaš lepih pomenkov, ki smo jih imeli zvečer, medtem ko srno soli'1 i sardele? In Nun-/jate, ki je razlagala uganke? In matere, in Lije, bile so vse tam, ob mesečini, da je bilo čuti klepetanje po vsej vasi, kot da bi bili vsi ena družina? Tedaj tudi jaz nisem ničesar vedel, in nisem hotel ostati tu, toda zdaj, ko vse vem. moram oditi.« V tistem trenotku je govoril z očmi, vprti-mi v tlo in z glavo, potuljeno med ramena. Tedaj se mu je Aleš vrgei z rokami okrog vratu. »Zbogom!« je ponovil '1'one. »Vidiš, da sem imel prav, ko sem odšel! Tu ne morem ostati. Zbogom, odipustite mi vsi.« In odšel je s svojo čajno pod pazduho. Potem, ko je bil daleč, sredi temnega in zapuščenega trffa, ker so bila vsa vrata zaprta, se je ustavil, da bi poslušal, če zapirajo vrata hiše pri nešpljevem drevesu, medtem ko je pes lajal za njim in mu pravil s svojim lajanjem, da je sa.tn sredi vasi. Samo morje mu je godrnjalo svojo običajno storijo tam spodaj, sredi čeri. kajti niti morje samo nima dom« in je vseh tistih, ki ga poslušajo, tu in tam. kjer se rodi in umira soncc, v Aci Trezzi ima celo čisto svoj naičin godrnjanja in ga takoj spo- Nov železen štedilnik ln samska soba zelo poceni naprodaj. Sušteršič, delavnica za triclklje — Tyrševa 13 (Flgovec) levo dvorišče. Damski kostum močnejšo postave ter še nekaj druge obleko prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5323. Izrabite priliko prinesite vse vrste etare vreče, krojaške tn šiviljske odrezke »or vse stare cunje, kt vara najvišje plača: Grebene AlojztJ, Sv. Petra cesta 83, telefon 34-26. k Kurivo ^Pffiij^ DRVA I. POGAČNIK, LJubljana, Bohoričeva 6. Tel. St. 20-59« N a š novi podlistek Jutri začnemo prinašati v prevodu lepo romantično povest slavnega pisatelja Antonia Fogazzara Palača ob jezeru Povest je polna pokrajinskih lepot gorskih jezer ter romantične zapletene ljubezni med pripadniki raznih stanov. Godi se večinoma v aristokratskih vrstah, dejanje pa gre tudi preko tega kroga med italijansko meščanstvo konec stoletja. — Roman spada med nujboljša Fogazzarova dela. ZAHVALA. Za ljubeznive dokaze Iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabjiega atka, gospoda Franca Kavčiča nadučitelja v pokoju ln vsem onim, ki so ga osebno ali v duhu spremili na zadnji zemeljski poti, se prisrčno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini za pogrebno svečanosti, šol. pevskemu zboru, cerkvenim pevcem ter moškemu pevskemu zboru za ganljive žalostlnke pred hišo, v cerkvi in na grobu ; gospodu Maselju Andreju za Iskrene poslovilne besede, darovalcem cvetja ter onim, ki so namesto cvetja darovali zneske v dobrodelne namene. — Spoštovanje, ki ste ga izkazali blagopokojniku, nam je v veliko tolažbo. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, 30. sept. ob 7 V D. M. v Polju. De v. Mar. v Polju, 29. septembra 1912. Žalujoči ostali. Gramofon in plošče dobro ohranjene aH pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ul. 44. (k znaš po njegovem grgranju med onimi kleč-mi, ob katerih se lomi, in ki se zdi kot glas . . prijatelja. Stroj za krpanje vreč Tedaj se je Tone ustavil sredi ceste, da bi ; kupim. — Alojz Grebene, gledal vas, vso črno, kot da bi ne imel pogu-' Sv. Petra cesta 33. ma, da bi sc od nje ločil, zdaj ko je vse vedel,' in vsedel se je na zidek vinograda massara Filipa. Tako jc dolgo časa razmišljal o mnogih stvareh, medtem ko je gledal črno vas in poslušali morje, ki mu je godrnjalo tam spodaj. In ostal je tam, dokler ni začni določenih šumov, ki jih je on poznal, in glasov, ki so se klicali i/.za vrat, loputanja oknic in korakov so pričenjale mrgoleti luči. Dvignil je glavo, po temnih ulicah. Na obrežju, v ozadju trga, da bi gledal ozvezdje Treh kraljev, ki so bleščali in »Puddaro«, ki je naznanjala zoro. kot jo je videl tolikokrat. Tedaj je zopet sklonil glavo na prsi in mislil na svojo zgodilo. Po malem se je morje pričenjalo beliti. Trije kralji so biedcii. in hiše so se pokazovaie ena za drugo v temnih tvlicah. z zaprtimi vrati, ki jih je poznal vse in samo pred Piz/utovo prodajal-nico je bila lučka in Rok Spatu z rokami v žetpu, ki je kašljal in pljuval. »V kratkem ho stric Sa.ntoro odprl vrata in bo počepnil na vrata, da bi tudi on pričel svoje dnevno delo,« je pomislil Tone. Pogledal je zopet morje, ki je postalo amorantove barve, vse posejano z j barkami, ki so tudi pričenjale svoje dnevno delo, vzel je zopet svojo čajno in dejai: »Zda j je čns, da grem. kajti v kratkem bodo pričeli hoditi mimo ljudje. Torla prvi izmed vseli je pričel svoje dnevno delo Rok Spatu. Konec. Umrl nam je naš ljubi stari stric, gospod Šef Andrej bivši trgovec i. t. d. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 1. oktobra 1942 ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Celje, dne 29. septembra 1942. Rodbini: Šef - Škodlar Globoko me je ganila prisrčnost in ljubezen, katero so mi izkazali prijatelji in znanci, ko me je tako nenadno zapustil moj nepozabni mož, gospod France Praprotnik miz. mojster Srčna hvala vsem, prav vsem in vsakemu posebej, ki ste dragega pokojnika v tako polnem številu počastili na njegovi poslednji poti. Zahvaljujem se vsem gg. zdravnikom, ki so se trudili ohraniti ga pri življenju, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, č. p. g. Metodu za poslednje tolažilo sv. vere, čč. sestram za lepo nego v zadnjih dneh, gg. stanovskim tovarišem, gg. pevcem Čitalnice v Šiški za v srce segajoče petje in deputaciji gasilske čete. Sv. maša zadušnica se ho darovala v četrtek, dne 1. oktobra 1942 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, dne 29. septembra 1942. ŽALUJOČA 2ENA OLGA Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: ini Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil