ZGORNJA GOZDNA MEJA V JULIJSKIH ALPAH IN NA VISOKIH KRAŠKIH PLANOTAH SLOVENIJE THE UPPER FOREST LINE IN THE JULIAN ALPS AND IN HIGH KARST PLATEAUS OF SLOVENIA FRANC LOVRENCAK IZVLEČEK UDK 581.9(234.323.63.071) UD C 581.9(234.323.63.071) Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije Biomet r ične mer i tve dreves (macesnov in smrek) so pokazale, da k l ima t ska (ter- mična) gozdna m e j a poteka tam, k j e r znaša povprečna dolžina t e rmina ln ih p r i r a s tkov 10 cm. Ta m e j a poteka na 1900 m v n a j v i š j e m in n a j b o l j m a s i v n e m o s r e d n j e m in severozahodnem de lu J u l i j s k i h Alp. P o t e k k l imatske gozdne m e j e je p r ikazan na k a r t a h izohil za Ju l i j ske Alpe in No t r an j sk i Snežnik. ABSTRACT UD K 581.9(234.422.1.071) UD C 581.9(234.422.1.071) The upper Forest Line in the Julian Alps and in high Karst Plateaus of Slovenia T h e b iometr ic m e a s u r e m e n t s of t h e t rees (spruce a n d larch) have revealed t h a t t he c l imat ic ( thermal) fores t l ine t ake a course w h e r e the m e a n lenghts of t e r m i n a l b ranch le t s reach 10 cm. It is located a t a l t i t ude of 1900 m above sea level in the highest cent ra l a n d NW pa r t of J u l i a n Alps. We rep resen ted t h e course of t he c l imat ic forest l ine w i t h t h e isohyles o n the m a p s of J u l i a n Alps and N o t r a n j s k i Snežnik . Naslov — Address Dr. F r a n c Lovrenčak , docent P Z E za geogra f i jo Fi lozofske f a k u l t e t e Aškerčeva 12 61000 L j u b l j a n a Jugos lav i j a 1. UVOD V (prispevku obravnavamo zgornjo gozdno mejo v jugoslovanskem delu Ju l i j sk ih Ailip. Proučevanje gozdne meje je nada l jevanje dela, o ka te rem so zaključki obravnavani v Geografskem zborniku 16 ( L o v r e n c a k, 1977). Zato tu ne kaže ponavl ja t i vzrokov, teoretskih vprašan j isn glavnih rezul tatov tega raziskovanja. Poleg Jul i joev simo zajeli še južne, robne gorske dale, k i j ih se- s tavl ja jo Stolovo in Mata ju r sko pogorje. K celovitosti podobe o zgornji gozdni mej i v zahodni in j'užni Sloveniji na j bi prispevala še obravnava me je gozda na obeh visokih dinarskih krašk ih planotah, :na Trnovskem gozdu in Snežniku.1 Namen proučitve zgornje gozdne m e j e v Jul i j skih Alpah je bil dopolniti poznavanje te me je v našem na jv i š jem in na j masivne j sem gorovju oziroma z meritvama n a te renu preverit i nekatere s tarejše ugotovitve in predpostavke. Osnovno metodo je dalo proučevanje gozdne me je v Kamniško-Savmjsk ih Al- pah. Tod na j bi se k l imatska (termična) gozdna m e j a naha ja la v višini, k j e r so terminalni pr i ras tk i macesna in smreke dolgi povprečno 15 cm in drevesa vi- soka 8—10 m. Ali so tudi v obsežnejših, v iš j ih in enotnejših Ju l i j sk ih Alpah ta meri la ve l javna? Zato je cilj tega proučevanja tudi rekons t rukc i ja klimatske gozdne meje, ki poteka v večjem delu gorovja n a d sedanjo gozdno mejo, večinoma nastalo zaradi delovanja človeka. L jud je so že zgodaj začeli ure ja t i planinske pašnike tudi ob gozdni mej i . S tam so spremenili n j eno višino in drevesno sestavo. 2. METODE DELA IN TERMINOLOGIJA Meritve so bile opravl jene na vrsti izbranih terenskih profilov od sk len je - nega gozda do in nad gozdno mejo in to nad dolinami Krme, Kota, Vrat , Velike Pišnice, Zadnje Trente in Zadnjice te r na pobočjih pogorij Spodnj ih Bohinjskih gora, Pokl juškem, Stolovem, Mata jurskem, Krnskem, Kaninskem in Triglav- skem pogorju ter ¡pogorjih, ki se vežejo manj, pa tudi ina pobočjih Malega Go- l jaka na Trnovskem gozdu in Malega in Velikega Snežnika. Pr i tem je bila uporabl jena biometrična metoda, ki za jema meri tve višine in debeline dreves ter dolžine n j ihovih terminalnih (vršnih) pr irastkov. Večinoma so bila mer jena dobro rastoča drevesa pod, ob in inad gozdno mejo, tako 2—5 m visotki ma- cesni, smreke in bukve. Takih pa je malo ob gozdni ¡meji, saj so že n a mej i svojega uspevanja . Da bi bilo mogoče merdltvene podatke statistično obdelati, 1 Delo je bilo o p r a v l j e n o s f i n a n č n o pomoč jo Raziskovalne skupnost i Sloveni je . Skici in d i ag rame je izdelal Ciril Vojvoda, kar tograf Oddelka za geogra f i jo f i lozof- ske f aku l t e t e v L j u b l j a n i . sem poskušal točno izmeriti čim več (če je bilo le mogoče po 10) macesnov in smrek. Višina dreves je bila določena p o A l p a t e v u e t a l . (1964)2. Terminalni pr i ras tki so bili izmerjeni za več let nazaj (3—5) do tam, k je r so se d o b r o ločili po barvi lubja. Proučevanje gozdne meje je potekalo več let. V pogor ju Spodnj ih Bohinjskih gora ve l j a jo podatki za leta 1973—1977. Novejše mer i tve ve l ja jo za dobo po letu 1980. Za pr i ras tke smo izračunali ar i tmetično sredino in ponekod še s tandardni odklon, koeficient variacije, koeficient korelacije in pomembnost koeficienta korelacije, vse po P e t z u (1985). Biometrični podatki so prikazani na dia- gramih. Nadmorske višine so bile mer j ene z dvema različnima višinomeroma, ki sem ju uravnaval s kar to na točkah z izmer jeno nadmorsko višino. Pr i delu sem večinoma uporabljal planinske kar te (1:50 000) in temel jne topografske načr te 1:10 000. Za določanje starosti dreves smo s Pressler jevim pr i ras tn im svedrom vzeli vrs to izvrtkov iz macesnov in smrek, večinoma v prsni višini. Ponekod smo merili tudi zastavne oblike smrekovih krošenj . Na severni s trani Spodnj ih Bohinjskih gora so bile mer jene zračne t empera tu re na gozdni mej i in nad n jo s pomočjo termografov. Na terenu smo ugotavljali morfološke značilnosti enajs t ih profilov prsti . Vzorci so bili analizirani v laborator i ju . 3 Določeni so bili: barva, mehanska sestava, reakcija, deleži prostega kalcijevega karbonata , delež humusa in odstotek vlage. Zaradi posebnosti gozdne m e j e sem pri zb i ran ju biometričnih podatkov na Malem Gol jaku in Snežniku moral bolj upoštevati višino dreves kot dolžino prirastkov. Smreka, pri kateri so dobro izraženi prirastki , je slabo zastopana. Macesna, tako značilnega za gozdno me jo v alpskem svetu, pa tu ni. Večinoma so bile izmerjene višine dobro rastočih bukev, smrek pod gozdno mejo, ob n j e j in nad njo. V nada l jn j em tekstu bodo zaradi okra j šave terminalni (vršni) pr i ras tki imenovani le še prirastki . S redn jo dolžino terminalnih prirastkov, dobl jeno z mer i tvami in izračunom na večih smrekah in macesnih, p rav tako ok ra j šu - jemo na dolžino prirastkov. Besedi gozdna meja ok ra j šu jemo v GM, drevesna meja v DM. Tu uporabl jeni termini so isti kot v Kamniško-Savinjskih Alpah. Gozd je sestoj dreves (visokih 8—10 m), ki ima vsaj vrzelast sklep krošenj (med drev jem raste lahko še eno drevo z normalno razvito krošnjo) in k je r je vsa j 50 % zastrte površine pod drevjem. Drevo je lesna rast l ina, ki ima deblo, iz katerega ras te jo veje in je v zreli dobi visoko 4—5 m. Zgornja GM je dejanska meja gozda, k je r se v smeri navzgor gozd konča. Kl imatska GM je večinoma abs t rak tna in bi jo gozd dosegel, če bi n a n j o delo- vali samo klimatski (termični in vetrovni) dejavniki . 2 S pomočjo t r eh znan ih poda tkov (dobimo j ih z m e r j e n j e m na te renu) i z r a č u - n a m o viš ino kot četrt i podatek. 3 Anal ize so bile op rav l j ene v f iz ično-geografskem l abo ra to r i j u Oddelka za geo- g r a f i j o F F v L j u b l j a n i . 3. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI V GM Jul i j sk ih Alp se odraža razgiban relief. Strma, gola, večinoma apne- niška pobočja, številni hudourniški jarki , skalnate stene, pomoli in hrbt i na k ra tke razdalje spremin ja jo ras tne razmere ; zato je potek gozdne me je zelo neenakomeren in vi jugast . Zaradi takih orografskih razmer nastopa o rogra f - ska GM, ki je mars ik je naravna GM. Orografska GM se naha ja ponekod n a pobočjih dolin, ki se odpi ra jo proti severu, nad Krmo, Kotom in Vrati pa tudi v osredju gorovja, k j e r so re l ie fne razmere omejevalni dejavnik za š i r jen je gozda. V ozadje stopi na robnih jugo- zahodnih Juli jcih, npr. na Stolovem pogor ju , k j e r je bil morfološki razvoj d ru - gačen kot v s rednj ih delih gorovja. Na položnejšem površ ju so ponekod mezo in mikro kraške oblike (globoke in plitve škraplje, škrapl jas ta polja itn.). Drevje na takih raz jedenih tleh, ki so prekr i ta le s t anko prst jo, ne more rast i sklenjeno. Zato se sklep drevesnih krošenj redči. Posledica so svetli gozdovi, ki na široko poraščajo osrednje dele Ju l i j sk ih Alp, npr . Zgornjo Komno in Fužinarsko planoto. Na zgornjo m e j o vpliva tudi višina in masivnost gorovij. V visokih pogorj ih je razlika med nj i - hovo povprečno višino in višino klimatske GM večja (tabela 1). Na obeh dinarskih visokih kraških planotah, ki segata nad zgornjo GM (Trnovski gozd in Snežnik), orografski dejavnik ne vpliva na m e j o gozda. Za- radi manjš ih s t rmin in svojskega morfološkega razvoja ni n ik je r razvita oro- grafska GM. Za rast gozda in njegovo razpros t ranjenost ima med podnebnimi elementi odločilno vlogo t empera tu ra zraka, zlasti v vegetacijski dobi. Nekateri av tor j i domnevajo, da je višina GM omejena s potekom jul i jske izoterme 10 °C; M a- r e k (1910), nava ja za avstr i jske Alpe na osnovi podatkov 64 postaj s rednjo jul i jsko tempera turo 10,6 °C. P l e s n i k (1971, 1) piše, da je s rednja ju l i jska t empera tu ra na termični meji smrekovega gozda v Visokih Ta t rah (jugozahod- no pobočje Pat r ie nad Štrbskim plesom) okoli 10,2 °C in na mej i smrekovo- -cemprinovega gozda okoli 10,0 °C. Tudi G e a n a n a (1972, 419, 423) je prišel do podobnih rezul tatov v romunskih Karpat ih , k j e r je npr. v pogor ju Lacauti kl imatska GM na 1740—1750 m, s rednja jul i jska t empera tu ra na 1776 m pa je 10,2 "C. V Jul i jskih Alpah je le malo t empera tu rn ih meteoroloških posta j in še te so pod (Dom na Komni) ali nad kl imatsko GM (Kredarica). Zato smo na osnovi teh in še nekater ih dolinskih postaj izračunali s rednje jul i jske t empera tu re zraka ob kl imatskih GM. Pri interpolaciji smo upoštevali jul i jski gradient 0,65 °C/100 m (F u r 1 a n), 1968, 55). Z interpoliranimi vrednostmi jul i jskih tem- pera tur smo za kl imatsko (termično) GM ugotovili s rednjo jul i jsko t empera tu ro okoli 10 °C. V os redn jem delu Ju l i j sk ih Alp je termična GM na 1900 m, k j e r je s rednja jul i jska tempera tura , računano od Doma na Komni, 9,99 °C in od Kredarice 10,23 "C (tabela 1). Na Snežniku se k l imatska (termična) GM n a h a j a neka j nad 1600 m. In ter - polirana vrednost za s rednjo jul i jsko t empera tu ro znaša na 1600 m 11,0 °C in na 1700 m 10,35 °C. Na Uršlji gori je kl imatska (vetrna) GM na višini 1690 m, dejanska srednja ju l i jska t empera tu ra na 1700 m pa znaša 10,44 °C ( G a m s , 1977, 184). Glede na vse te podatke sklepamo, da kl imatska GM v Jul i j sk ih T a b e l a 1: Interpolirane julijske temperature ob klimatski gozdni meji in pod njo (1931—1960) Tab le 1: The interpolated temperatures o/ July on and under climatic forest line Julijske temperature v "C Povprečna K l i m a t s k a f o g u r j e 1520 m 1600 m 1620 m 1700 m 1800 m 1900 m v i s m a go rov ja gozdna m e j a 1. Tr ig lavsko pogo r j e Dom n a Komni , 1520 m Kreda r i ca , 2514 m 12,7 — 12,05 11,81 11,53 11,25 10,88 10,23 10,6 9,99 2254 m 1900 m 2. K a n i n s k o pogo r j e Bovec, 486 m 11,33 10,65 2147 m 1700 m 3. P o k l j u š k o pogo r j e R u d n o pol je , 1340 m 10,51 9,86 1927 m 1700 m 4. K r n s k o pogo r j e Krn , 910 m* Bovec, 486 m — 11,22 11,33 — 10,57 10,65 1906 m 1700 m 5. S p o d n j e B o h i n j s k e gore To lmin , 180 m 10,47 9,82 1910 m 1600 m 6. Stolovo pogo r j e Kobar id , 263 m** (1870—1914) — 10,0 1668 m 1600 m 7. Snežnik G o m a n j c e , 937 m — 11,0 10,35 1743 m 1600—1650 m Urš l ja gora, 1700 m*** (1971—1975) 10,44 1700 m 1690 m * opazovalni niz 1972—1981, ** po Pučn iku , 1980, *** po Gamsu , 1977 — ostalo po Furlamu, 1965. S& I h i S * w 1600 •I l > RAZMERJE MED VIŠINO KLIMATSKE GOZDNE MEJE IN POVPREČNO VIŠINO POGORIJ V JULIJSKIH ALPAH IN NA SNEŽNIKU PROPORTION BETVVEEN THE HEIGHT OF CLIMATIC i FOREST LINE AND THE MEAN HEIGHT OF MOUNTAIN CHAIN IN JULIAN ALPS AND NOTRANJSKI SNEŽNIK 1 povprečna višina prigorij 2300 m ALT1TUDE po podatkih ij tabele 1 - IN TABELE 1 SI. 1. Snežni plaz je podrl del macesmovega sestoja -nad Malim poljem v višini 1600 m. Alpah sega do srednje ju l i jske t empera tu re od 9,8—10,6 °C, kar je malo nižje kot se je pokazalo v Kamniških Alpah (L o v r e n č a k, 1977). Ju l i j ske Alpe in kraške planote dobijo veliko padavin. Jugozahodni Jul i jc i , višji deli Kaninskega pogorja in severne s t rani Krnskega pogorja dobijo nad 3000 m m padavin letno ( B e r n o t , 1978). V srednj ih Jul i j skih Alpah, npr . na Komni, pade tudi nad 3000 m m padavin letno ( B e r n o t , 1981). Množina pa - davin zato ne omeju je rast i gozda. Snežne padavine so obilne v s redn j ih Jul i jcih iin na Kaninskem pogorju. Na Komni in Kaninskem pogor ju je maksimalna debelina snega nad 300 cm in sneg obleži okoli 6 mesecev ( B e r n o t , 1978, 1981). Zato je ras tna doba skrajšana, kar se odraža tudi v slabši ras t i dreves in grmov. Plazovi znižujejo GM in jo izvi jugajo (slika 1). Ponekod pa prodro tudi navzdol do bukovih go>zdov (slika 2). Tako nas ta ja poseben tip plazovne GM. SI. 2. Tudi pod gozdno mejo, že v pasu bukve, n a r e d i j o snežni plazovi v gozdu dolge z a j e d e ( južno pobočje Migovca). SI. 3. Na macesn ih v višini 1945 m na severovzhodnem pobočju Skedn jovca se kaže m o č a n vpl iv de lovan ja zahodn ih in jugozahodn ih vetrov. V srednjem delu gorovja ¡se kaže vpliv ve t ra na drevesne krošnje iz raz- ličnih smeri, npr. z vzhoda, zahoda, jugovzhoda itn. (slika 3). Zastavne oblike macesnov so značilne za višje lege na jugovzhodnih pobočjih gora nad Fuži- narsko planoto in Pokljuko, na severnih pobočjih Spodnj ih Bohinjskih gora itn. (slilka 4). Na Kaninstkem -pogorju so zastavne smreke obrnjene n a sever iin severovzhod, ka r kaže n a vplive vetra z juga in jugozahoda. Prst i ob GM ima jo podobne lastnosti v vseh Jul i j skih Alpah. Na t rd i ali že delno razpadli apneniški matični osnovi so večinoma nastale plitve prsti , ki j ih uvrščamo k rendzinam. Zastopane so prhninas te in sprsteninaste rendzine. Ločuje jo se po debelini in lastnosti organskih snovi. Cesto j ih sestavlja temen in humozen A horizont, ki mar s ik j e le na t anko prekr iva mat ično osnovo. Drugod se naha ja pod A horizontom še prehodna AC horizont. Le ponekod se n a klastičnem gradivu (npr. na moreni) naha ja pod A horizontom bolj glinast iin r j avkas to rdeč B horizont. Poleg rendzin se na položnejših pobočjih n a t r d e m apnencu in v žepih med apniškimi skalami naha j a r j a v a poikarbonatna prst z A•—B—C profilom. Značilnosti rendzine se kažejo na pr imeru profila prsti iz jugozahodnega pobočja Bombona pod Cukl jo (1430 m) v Kaminskem pogorju, k j e r še ras te jo SI. 4. Izraz i te zas tavne obl ike macesnov na seve rnem pobočju Vogla na 1600 m so izoblikovali s talni in močni južni vetrovi . drevesne smreke. Tu je prst debela 33 cm i:n spada med sprsteninaste rendzine. Gradi jo humusni Aj pcrfhorizant in prehodni AC ter C horizont. Ai je debel 17 cm, temno r j ave barve, skeleten in močno prekoreninjen . Pod n j i m leži AC horizont svetlo r j ave barve, še bolj skeleten, v a n j še segajo korenine. Ta rendzina ima slabo alkalno reakci jo (pH 7,49—7,69) in vsebuje nad 30 % prostega kalcijevega karbonata . Delež organskih snovi v profi lu znaša med 11—12%. Profi l prs t i n a pobočju Orlove glave v višini 1550 m n a severni s t rani Spodnj ih Bohinjskih gora pokaže značilnosti r j ave pokarbonatne prsti. Zgornji horizont je t emno r jav, močno humozen (nad 20 % humusa) (tabela 2). Po pre - hodnem horizontu p reha ja v B horizont. Ta je rdečkasto r j ave barve in vsebuje veliko glinastih delcev. Prs t je revna s kalcijevim karbonatom, vendar ima alkalno reakcijo. Se žive planine se n a h a j a j o v os rednjem delu Ju l i j sk ih Alp na vzhodnih in jugozahodnih pobočjih Pokl juškega pogorja, na Fužinarski planoti in nad Trento. Ponekod pasejo še na p laninah v Kaninskem iin Krnskem pogorju te r na severni iin južni s trani Spodnj ih Bohinjskih gora. Povsod tod se razteza antropogeni tip gozdne meje. Severna s t ran Jul i j skih Alp s preveč s t rmimi pobočji ni nudila ugodnih pogojev za planine. Zato na teh pobočjih sko ra j ni SKICI PROFILOV PRSTI OB ZGORNJI GOZDNI MEJI THE PROFILES OF THE SOILS ON FOREST LINE PRHNINASTA RENDZINA RJAVA PRST NAD DOLINO ZADNJE TRENTE NA BREGINJSKEM STOLU RENDZINA ABOVE TRENTA CAMBISOL ON BREGINJSKI STOL Ah(B) AhC & 'k Skica 1 MEŠANI GOZD SMREKE IN BUKVE SPRUCE-BEECH FOREST TRAVNO RASTJE (ZDR.VOLKA-NARDETUM) m % (B) (B) C OPAD - LITTER HUMOZNOST- HUMUS GRUŠČ - RUBBLE plan insk ih pašnikov. Med r edk imi p lan inami , ki so na t e j s t ran i in so še žive, je Vr t a ška p lan ina (1462 m) na g r ebenu .med dolino Vra t i n Bel im potokom. Govedo se t u pase še da leč navzgor po vzhodnem in jugovzhodnem pobočju Vr taškega v r h a (1898 m). Venda r se ¡tudi t u po pašn ik ih že za rašča jo mladi maoesini. Zelo znači len p r i m e r k r č e n j a gozda zaradi pašn ikov je j užno pobočje Krna , k j e r s k o r a j na os tankov dreves. L j u d j e iz doline in iz s r e d n j i h viš in m e d 500 do 700 m so na dolgih položnih pobočj ih s preperelimo, ki j e nas ta la n a d rob i r j u moren in melise, š i roko skrčili gozd in uredi l i obš i rne pašnike. Na zahodni itn južni s t r an i pogo r j a se zvrs t i ka r 10 p l a n i n v višini 1200—1400 m. Tabe la 2: Nekatere lastnosti prsti ob gozdni meji in pod njo v Julijskih Alpah Tab le 2: The characteristics of the soils on forest line in Julian Alps K r a j Hor izont Debe l ina v c m % peska % m e l j a % gl ine T e k s t u r a pH v KCl % CaCOj % h u m u s a Or lova g lava A, 0-- 5 24,31 A t B 5-- 2 5 51,7 27,3 21,0 G l 8 B 25-- 3 5 30,20 26,4 43,4 IG 8 — L i p a n c a Ai 0-- 1 0 61,90 24,7 13,4 I 6,7 21,45 (B) 10-- 2 0 53,80 25,8 20,4 G l 8,1 (B) C 20-- 3 5 72,60 16,1 11,3 P I 8,6 86,25 N a d D e d n i m p o l j e m A t 0-- 1 0 75,80 18,1 6,1 P I 7,98 — 14,54 Nad U t a m i A, 0-- 1 5 68,70 21,7 9,6 P I 7,11 — 24,53 Vogar A! 0-- 2 0 39,20 36,2 24,6 G l 6,5 4,2 B 20-- 4 0 21,40 23,9 54,7 G 7,19 C pod 40 71,0 28,6 0,4 P I 8,28 64,13 Breg in j sk i Stol Ai 0-- 7 17,73 5,38 26,6 Ai (B) 7-- 1 8 48,80 35,5 15,7 G l 5,25 — 18,62 (B) 18-- 3 0 52,20 18,3 29,5 IG 5,55 — 6,23 Nad Z a d n j o T r e n t o A, 10,64 5,76 — S t a r e u t r o A! 0-- 1 7 7,69 57,13 11,2 (Kaninsko pogor je ) A, C 17-- 3 3 60,20 22,9 16,9 IG 7,49 32,41 22,41 PRSTI OB ZGORNJI GOZDNI MEJI V TRIGLAVSKEM POGORJU THE SOILS ON FOREST LINE IN TRIGLAV MOUNTAINS NAD DEDNIM POLJEM NAD DOLINO TRIGLAVSKIH JEZER Skica NA VOGARJU 2 NAVOGARJU cm 0 SI. 5. Ogolelo površ je j e posledica k r č e n j a gozda in o d n a š a n j a prs t i (Ovčari ja) . 4. SEDANJE STANJE IN POTEK ZGORNJE GOZDNE MEJE Prvi pregled višin GM v Jul i j sk ih Alpah je dal M a r e k (1910), v okviru t edan j ih avstr i jskih Alp. Na osnovi najviš je ležečih gozdnih robov, ki j ih je bilo mogoče razbra t i iz topografske kar te (1:75 000), je izvlekel izohile. Po n j e m n a j bi kl imatska GM potekala najvišje , to je do 1900 m, vzhodno od doline Pišndoe, npr . na zahodnem pobočju Lipnice (2432 m).4 Izohila 1800 m, ki p r iha ja iz severa iz Karavank, prečka Savo zahodno od Mojs t rane in povezuje Klečioo (1888 m), Lipam j ski vrh (1949 m), Stog (2041) in Ograde (2086 m). Od tu poteka napre j na zahod in na to zavije na sever. Južno in vzhodno od n je se po Mareku naha ja izohila 1700 m. Severno od Kaminskega pogorja vi juga proti vzhodu in 4 Viš ine so povzete po t e m e l j n i h topografsk ih nač r t ih v me r i l u 1:10 000. severno -od Bohinja zavije na severovzhod. Južno od Kaninskega pogorja se začne izohiia 1600 m, ki se širi proti vzhodu čez Bohinjsko jezero. Južne je od n je se n a h a j a t a bližnji izahiii 1500 m in 1400 m, s lednja na robu Jul i j skih Alp (npr. na Mata j ur ju). Marekove navedbe je popravi l M e l i k (1950, 1954, 1963). Večinoma nava ja višjo GM. Izohile 1400 m in 1500 m nima. Na Mata j ur ju postavlja GM ;na višino 1600 m. V gorah med Bohinjem in Triglavom se GM zvišuje, n a j p r e j na 1700 m in nato na 1800 m. Med Predelom in Lukn jo je okoli 1900 m. M. W r a b e r (1970) nava ja višino k l imatske GM 1500 m v zahodnem delu Ju l i j sk ih Alp, k j e r je velika oblačnost in veliko padavin. V bolj suhem in m a n j oblačnem notra- n j e m delu Jul i jcev na j bi bila GM med 1700—1800 m iin v severovzhodnem, že rahlo kont inenta lnem delu, 1900 m ali še neka j več. P u n c e r in Z u p a n č i č (1970), smatra ta , da v Jul i j skih Alpah poteka GM v višini 1750 m. P l e s n i k (1971, 2, 20) na osnovi drevesnih macesnov sklepa, da kl imatska GM na pobočju V. Spičje—Brdo ma lo presega 1900 m, na Breginjskem Stolu pa bi mogla segati najviš je , 1550—1600 m. 4.1. OSREDNJE JULIJSKE ALPE V osrednj ih Ju l i j sk ih Alpah je gorovje najv iš je in najmasivnejše . Nj ihova južna meja poteka na severni strani Bohinja preko južne Komne čez Bogatin v dolino Lepene. Na zahodu sega do doline Soče in Planice, na severu do doline Save, na vzhodu pa teče m e j a po zahodnem delu Pokl juke do Bohinja . 4.1.1. Višina sedanje gozdne meje Višina sedanje GM je v posameznih pogorj ih različna. V južnih iin vzhod- nih pogorj ih, k j e r je relief m a n j razčlenjen in v višj ih legah bolj planotast (Komna, Fužinarska planota, Pokljuka), se naha j a sedanja GM dokaj visoko. Svetli macesnovi sestoji se širijo po Fužinarski planoti proti severozahodu v pasu od 1600—1800 m. Otoki gozda z vrzelastim ali celo pre t rganim sklepom krošenj se širijo po vzhodnih pobočjih Male (2071 m) in Velike Tičarice (2091 m) ter Rušnate glave (1898 m) do okoli 1800 m. Podobno višino dosežejo otoki m a - cesnov tudi nad Dednim poljem in nad Lazom. Na pobočjih ¡nad Dolino Triglavskih jezer se sedanja GM končuje zelo neenakomerno. Na vzhodni strani, pod s t rmim pobočjem nariva, k je r se š i r i jo obsežna melišča, se gozd konča večinoma že v dolini pod 1700 m. Nekaj nad 1700 m sega redek macesnov sestoj na spodnjem delu že ustal jenega melišča pod Štapcami, ki ga po G a m s u (1974) delno prekr iva morena. Precej višje se pojavl ja jo macesnovi sestoji na zahodni strani doline, k je r so položnejša pobočja. Redke skupine macesnov segajo do 1750 m Najviš je nad dolino se na- h a j a j o razredčeni sestoji macesna jugozahodno od Jezera v Ledvici v višini 1880 m. Redki macesnovi sestoji s pre t rganim sklepom drevesnih krošenj se na zelo kamni tem jugovzhodnem pobočju Velikega Špičja (2396 m) n a h a j a j o neka j pod 1800 m. Nad dolino Lopučnice na vzhodnem pobočju Skodelice (1919 m)5 na drobno razčlenjenem površ ju redki sestoji macesna s posameznimi smrekami dosegajo 5 Na TTN 1:10 000 (Tolmin — Bovec 14) j e ta v rh i m e n o v a n Škodel j ica . SI. 6. Redek macesnov gozd sega do 1800 m na pobočj ih P reva l skega Stoga. 1740 m. Neka j nižje, ofcoii 1700 m, se naha j a jo svetli macesnovi sestoji nad Ka- lom. V podobni višini se naha ja sedanja gozdna meja tudi n a Pokl juškem po- gor ju . Na vzhodnem pobočju Lipanskega v rha (1949 m) sega macesnov gozd do višine 1720 m. Dokaj visoko sega sedanja GM v visokem srednjem delu gorovja med De- belim vrhom (2389 m), Jezerskim Stogom (2041 m), Toscem (2273 m) in Trigla- vom (2863,6 m), k je r macesnovo-smreikov gozd porašča pobočja do -okoli 1800 m (slika 6). V zelo razčlenjenem severnem delu Ju l i j sk ih Alp z globokimi dolinami in s t rmimi pobočji je sedanja GM večinoma nizka. S t rme stene in obsežna melišča o m e j u j e j o poleg severne lege š i r j en je gozda. Na vzhodnih pobočjih nad Krmo pod Lipanskim vrhom se ak tua lna (sedanja) GM razteza na okoli 1300 m. Na pobočjih nad Vrati se s sp remin jan jem rel iefnih razmer spreminja tudi višina GM. Na vzhodni strani doline je med 1440—1450 m. V Bukovl ju pod Luknjo se dvigne do 1500 m, pod Triglavsko severno steno se zniža na 1200 m (M a t i- č i č, 1950). Na vzhodnih pobočjih nad Kotom se gozd konča okoli 1400 m vi- soko. Da je poglavitni omejevalni dejavnik za š i r j en je gozda prav relief, doka- zu je jo svetli macesnovi gozdovi nad Malim poljem, v zgornjem, višjem delu SI. 7. Macesnov gozd sega po pobočj ih s r edn jega g rebena Ju l i j cev do> 1800 m (Zgor- n j a K r m a ) . Krme. Tu se po položnejših pobočjih razrašča jo macesnovi sestoji še precej nad 1700 m (slika 7). Tudi v predelu Mar tu l jka din Belega potoka s t rm relief zavira š i r jen je goz- da. GM se naha ja na jn iž j e v višini 1000 m pod Glavo nad Omanovimi plazmi. V ostalem delu n iha med 1100—1550 m. Le na severnem pobočju Kur jega v rha (1750 m) sega do 1600 m (V r t a č n i k, 1985). K severnim dolinam spada tudi dolina V. Pišnice, ki pa se po rel iefni izoblikovanosti ločuje od sosednjih doliin. Dolina je širša kot npr. Vrata . S t rme stene iin globoko navzdol segajoča meilišča se n a h a j a j o šele v zgornjem delu doline, imenovanem Krnica. Sedanja GM se naha ja n a zahodnem pobočju Špi- ka v višini 1480 m (tvori jo bukev). Macesnovi sestoji s p re t rgan im sklepom krošenj segajo še do višine 1670 m. Na pobočjih pogorij, ki se spuščajo v Trento, sega sedanja GM večinoma višje kot na pobočjih severnih dolin. Vendar tud i tu n a n j o vpl ivajo re l iefne oblike in veter. Vpliv ve t ra se kaže zlasti pod sedli in vrzelmi v grebenih, k je r se n jegova moč okrepi iin s tem ovira ali celo prepreči ras t dreves in se odraža v obliki drevesnih krošenj . Sedanja GM se naha ja v višini okoli 1500 m na zahodnem pobočju Pihavca (2419 m) nad dolino Zadnjice. Višje sega gozd nad dolino Zadnje Trente na jugovzhodnih pobočjih Jalovca; v višino 1530 do 1550 m sega tu smrekovo-macesinov gozd. Nizko se n a h a j a GM tudi n a pobočjih Vršiča, na južni s t rani pod 1500 m in na severni v višini 1520 m. 4.1.2. Biometrični podatki dreves ob sedanji gozdni meji Na jugovzhodnih in vzhodnih pobočjih Rušnate glave (1899 m) nad Ovča- r i jo na Fužinarski planoti se na 1660 m širi razredčen macesnov gozd z vrze- lastim sklepom krošenj ali pa macesnovi sestoji s pretrgainim sklepom kroženj . Suhi vrhovi dreves in zvita debla kažejo slabe ras tne pogoje. Vendar drevesa dosežejo 15—16 m. Preseneča nizka dolžina pr i ras tkov pri macesnih (visokih 320—400 cm), saj znaša le 8,78 cm. Visoka drevesa pa kažejo, da t u toplota n e zavira ras t i ; bolj ve r j e tno gre za plitve prsti in veter. Višje na pobočju macesni bolje pr i raščajo; v višini 1728 m znašajo pr i ras tki 9.62 cm. Drevesa pa dosežejo še vedno 15 m. Pe tna j s t met rov visoki macesni segajo še do 1775 m, k je r tvor i jo dva drevesna otoka. Dolžina pr i ras tkov znaša 11,1 cm. Taka dolžina in višina dreves kažeta, da kl imatska GM poteka še višje. Posamezni, s labo rastoč5, m a - cesni v r u š j u segajo še do oikoli 1800 m. Na zahodnem pobočju Kovačičeve glave (1827 m) severovzhodno od Ruš- na te glave in na vzhodnih pobočjih V. Tičarice (2091 m) ras te jo razredčeni m a - cesnovo-smrekovi gozdovi (še pri 1570 m). Površ je je ska lna to in pod drev jem že ras te jo posamezni grmi ruš ja . Drevesa so še visoka; smreka ima npr . 8 m. Tudi tu imajo macesni k ra tke prirastke, povprečno 11,3 cm, smreke pa 16,5 cm. Pri 1673 m ima jo macesni podobne dolžine pr i ras tkov (11,6 cm), najviš j i m a - cesni dosežejo 11,14 m. Tu je imalo smreke in ima ozek habitus. Izrazito se uve- l javi macesen. Svetli macesnovi sestoji r a s t e jo še nad 1725 m. Na pr ivet rnih me- stih se kaže vpliv vetra v krivi ras t i dreves in polomljenih vrhovih. V višini 1793 m znaša dolžina pr i ras tkov macesna 16,7 cm, kar kaže na ugodne termične pogoje za ras t dreves, ki so še 10 m visoka. Višje, pri 1847 m, še uspevajo nizki macesni, ki ima jo suhe in polomljene vrhove, zvita debla in ras te jo v gostih skupinah. Vse to kaže ina bližino me je rasti . Nad planino v Lazu ras te smrekov gozd na zahodnem pobočju Ogradi (2086 m) pri 1580 m. Smreke dobro ras te jo in dosežejo 18 m. Tu je še mailo macesna. Dolžina pr i ras tkov znaša pri smreki 18,6 cm iin pr i macesnu 19,3 cm. Višje se začne uvel javl ja t i macesen, ki prevlada v gozdu v višini 1638 m. Dre- vesa so še visoka, smreka okoli 18 m in macesen 12 m. Rastne razmere so dokaj ugodne, kar kažejo pri smreki 23 cm in macesnu 17,5 cm dolgi prirastki . Pri 1700 m se na skalnatih policah še n a h a j a j o sestoji macesna, zelo malo je tu smreke. Dolžina pr i ras tkov pri macesnu znaša še 16,38 cm, ka r zadošča za ras t 8—9 m visokih dreves. Taki sestoji segajo še do okoli 1750 m (slika 8). V višini 1830—1840 m znaša pr i rastek p r i macesnu še okoli 9 cm. To in pe tmetrska dre- vesna višina kaže na razmere ob zgornji DM. Dolino Triglavskih jezer do 1750 m poraščajo svetli macesnovi sestoji in t o na močno škrapl jas tem površju, k j e r je le malo prsti . Macesen doseže 10 m. Po dolini navzgor, proti Jezeru v Ledvici in njegovi okolici, še uspevajo visoki drevesni macesni, vendar že precej razmaknjeni . Na 1830 m macesen še zraste do 7,65 m, pr i ras tki so v zavetrni legi dolgi povprečno 20,25 cm na p r ive tmi pa le okoli 8 cm. Na jugovzhodnem pobočju, pod V. špič jem, znaša dolžina pr i rastkov ma- cesna nad dnom doline v višini 1750 m 14,8 cm, k a r je dovolj za ras t visokih macesnov (19 m). Više se macesen niža, vendar p a položnejša pobočja še pora - <5 [r z S I Ifc® SREDNJE DOLŽINE TERMINALNIH PRIRASTKOV NA FUŽINARSKI PLANOTI IN DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER THE MEAN LENGTHS OF THE TERMINAL BRANCHLETS ON FUŽINARSKA PLANOTA AND IN DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER m t ® A A ® I900m u.V. -ALTITUDE t SMREKA - SPRUCE T M A C E S E N - LARCH O Dolina Triglavskih jezer A Ovčarija • Lopučnica T Dedno polje SI. 8. Sedanja gozdna meja nad planino v Lazu, 1750 m. ščajo sestoji s pre t rganim sklepom kroženj. Na višini 1798 m doseže macesen 11 m in povprečno 12,3 cm dolge pr irastke. Na zavarovanih skalnih policah, k je r je več prsti , r a s te jo macesni še višje. V višini 1848 m znaša dolžina pr i ras tkov še 21,5 cm in višina dreves 13 m ; de- belina dreves v prsni višini znaša 65 cm. Posamezni 8—9 m visoki macesni se- ga jo do 1885 m, kar je na jv iš ja lega na izmerjenih terenskih profilih. Tu so pr i ras tki v povprečju dolgi 11,1 cm. Posamezni nizki (2—3 m) macesni med rušev jem segajo še nad 1900 m, vendar ras te jo težko. Uspevajo le v šopastih skupinah z zvitimi debli. Podobno kot nad Dolino Triglavskih jezer segajo visoko drevesa tudi na pobočjih jugovzhodno od Triglava. Nad Velim pol jem rastejo 8—9 m visoki macesni pri 1800 m, ki j ih krni veter. Dolžina pr i ras tkov macesna znaša 15,5 cm. neka j nižje, pri 1795 m, pa celo 21,8 cm. V višini 1835 m, blizu Vodnikove koče, se razrašča skupina macesnov — med nj imi ima najviš j i 10 m. Zaradi vetra in morda plazov ima jo kriva debla. Dolžina nj ihovih pr i ras tkov (13,7 cm) kaže na še relat ivno dobre ras tne pogoje, s a j ima npr. 450 cm visoki macesen tudi s tor- že. Zastavne oblike neka te r ih macesnov pričajo o ve t ru od severa in severo- vzhoda (slika 9). Tudi na skalnem robu nad Vodnikovo kočo ras te jo visoki drevesni ma- cesni še v višini 1853 m, sa j je dolžina pr i rastkov 10,28 cm. Tudi tu ima 5 m visok in lepo rastoči macesen storže. Jugozahodno od Velega polja segajo macesnovi sestoji n a severozahodnih pobočjih Mišeljskega Stoga (2078 m), do okoli 1800 m. Pri 1695 m znaša dolži- na pr i ras tkov 21,05 cm, kar omogoča dobro rast macesnu (diagram 4). Se višje pri 1810 m, macesnovi sestoji razpadejo na sikupine dreves med skalnatimi od- seki. Vršni pr irastki dosežejo povprečno dolžino 19,8 cm. V višini 1890 m pod Mišeljskim prevalom še ras te jo posamezni macesni s 15,5 cm dolgimi prirastki . Neka j nižje, na 1870 m, doseže macesen še 7,37 m. Pet metrov visoki macesni VIŠINE DREVES NA FUZINARSKI PLANOTI IN DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER THE HEIGHTS OF THE TREES ON FUŽINARSKA PLANOTA AND IN DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER © ® A A © ® 1900 m n.v.-ALTIIUDE t S M R E K A - SPRUCE O Dolina Triglavskih ¡Mer Tt Dedno polj« T M A C E S E N - L A R C H ¿ ^ Ovčarija DIAGRAM 4 SI. 9. Nad Vel im pol jem pod Tr ig lavom severn i iin severozahodni ve t rovi u s t v a r j a j o as imet r ično izobl ikovane maoesnove krošn je . ras te jo na višini 1900 m, 3—4 m visoki macesni pa se n a h a j a j o med ruš jem še na 1945 m, k j e r je dolžina pr i ras tkov 14,3 cm. Veter pr ipomore k tvorbi za- stavnih krošenj (slika 9). Na zahodnih pobočjih Špika (2472 m), v severnem 'delu osrednjega dela Juli jcev, segajo drevesa še precej nad sedanjo GM. Obsežna melišča t u šele ¡pri 1860 m us tavi jo drevesno rast. Nad dnom doline V. Pišnice se širi pas bukovega gozda do 1480 m. Ob Kačjem grabnu so v gozdu vidni sledovi snežnega plazu, ki je v približno 50 m širokem pasu polomil mlado bukovje . Ob zgornji mej i bukovega gozda se moč- no uveljavi macesen. Na dobre pogoje za njegovo ras t kaže jo 18,6 cm dolgi p r i - rastki . Tu in tam rastejo tudi do 10 m visoke smreke. Dolžina n jen ih pr i ras t - kov znaša 11 cm. To bi kazalo ina slabo pr i raščanje . Obe drevesni vrsti imata zaradi ve t ra po pobočju navzdol nesimetr ično razvite krošnje . V višini 1530 m se že razrašča svetel macesnov sestoj s prevladujočim pre- trgainim sklepam krošenj ; pr imešane so m u redke smreke. Macesen še zraste p reko 10 m. Visoki macesni ras te jo tudi pri 1670 m v razredčenem macesnovem sestoju. Dolžina pr i rastkov znaša tu 12,7 cm. Položna, neskalnata pobočja omo- gočajo macesnu ras t še daleč navzgor. V višini 1800 m še ras te jo visoki maces- ni z 9,7 cm dolgimi prirastki . Smreka t u ne raste več. Med 200—400 cm viso- kimi macesni se naha j a s tar macesnov štor s p remerom 80 cm, kar kaže, da bi tu še l ahko rast la visoka drevesa {slika 10). Zelo poučen je p r imer pri 1860 m. Na robu obsežnih melišč iz ostrorobatega grušča ras te ta dve skupini (8—9) 9 m visokih macesnovih dreves. Se 10—15 m višje, iznad melišča, štr l i ta dva s tara macesnova štora. Dolžina pr i ras tkov znaša nad 10 cm. Vse to kaže na ugodne toplotne pogoje za rast visokih dreves in s t em tudi gozda. Štori, zasuti z gru- ščem, so ostanek umikan ja drevja zaradi š i r jen ja melišča. Drevesni macesni ras te jo na ozkih skalnih policah še višje, tako da DM poteka 1900 m visoko. Tudi n a vzhodnem pobočju Pokl juškega pogorja , ki se dviga n a severo- zahodnem robu Pokljuke, ras te še v višini 1520 m sklenjen gozd z dobro ras to- čimi in visokimi smrekami te r bukvami. Navzgor se začne gozd redčiti in pr i - druži se macesnu. V višini 1570 m že prevladata smreka in macesen. Taka sestava gozda odseva tudi posege človeka, ki je n a Lipanci že zgodaj kot planšar krčil naravno ras t j e (S r i b a r, 1955). V višini 1633 m doseže macesen 14 m, dolžina njegovih pr i ras tkov znaša 15,3 cm in pri smreki 13,2 cm. V te j višini d rev je ne kaže težkih ras tn ih razmer. Više se drev je niža iin gozd redči. Gozd z do 10 m visokimi macesni sega še do 1720 m. Dolžina pr i rastkov pri macesnu znaša 10,6 cm in smrek i 11,4 cm. Drevesni sestoji pa iso še više. Zanimiva je p r imer j ava z gorskim robom severozahodne Dleskovške pla- note v Savinjskih Alpah. Obe visoki kraški alpski planoti na severozahodu zapira v rs ta v rhov med 1878 in 2021 m. Na južnih in jugovzhodnih pobočjih teh vrhov sega meja macesnovega gozda do Okoli 1750 m. Zato sklepamo, da so v vzhodnih zavetrnih delih obeh gorovij ugodnejši ras tn i pogoji z višjo GM. Nad dolinami Vrat, Kota in Krme strmali s pl i tvimi prst i , melišča in skal- nate stene zelo zavira jo rast drevja . V gorn jem delu doline Vrat v n. v. 1025 m ima macesen 22,8 cm dolge prirastke, presenetl j ivo malo prirašča smreka s 14,4 cm. Slaba zastopanost smreke kaže ina slabše pogoje za n j e n o ras t . Na viši- SI. 10. Drevesni macesni in stari štori na zahodnem pobočju Špika, 1860 m, dokazu- jejo, da so tu še termični pogoji za rast gazida. POVPREČNE DOLŽINE TERMINALNIH PRIRASTKOV THE ME AN LENGTHS OF THE TERMINAL BRANCHLETS ni 1270 m, k je r so n a vzhodnih pobočjih Rjavčevih glav6 (2365 m) že večje s t rmine z grapami (še v sep tembru je v n j ih sneg), se razrašča bukov gozd. Na skalnat ih policah, k je r bukev ne more dobro uspevati , ras tejo macesni s pr i - ras tkom 13,96 cm (diagram 5). Bukov gozd sega še d o 1340 m, k je r se pr imeša macesen. Navzgor rastejo samo še macesni, bukev pa le 'kot grm. Razredčen macesnov gozd sega še približno 100 m višje. Navzgor se sklep drevesnih k ro - ženj še razredči in gozd razpade n a macesnove sestoje s p re t rgan im Sklepom kroženj. Macesen zraste še čez 10 m. Na ugodnem rast išču ¡segajo visoki macesni ponekod do okoli 1650 m tudi n a nasprotn i s t rani doline ¡na vzhodnem pobočju S t ena r j a (2499 m). Kot v Vrat ih tudi v Kotu porašča vznožja pobočij bukov gozd. Z narašča- jočo strmimo se gozd začne redčiti . S t rma in skalnata pobočja nudi jo bukvi le slabe ras tne pogoje zato pos ta ja jo drevesa nižja, debla so zvita. Začne p rev la - dovati šopasta rast. Na skalnat ih policah se tudi tu začne uvel javl ja t i macesen in redke smreke. Po P u n c e r j u i n Z u p a n č i č u (1970) se v Ju l i j sk ih Alpah n a h a j a v pasu od 650—1500 m klimozonalna fitocenoza alpski bukov gozd (Anemone trifoliae — Fagetum). Zgornji del tega pasu, od 1200 do 1500 m, porašča alpski bukov gozd z macesnom (Anemone-Fage tum laricetosum), ki je dvoslojen. Gradi ta ga bukev in macesen. Bukev se razvi ja počasi, macesen hitro in tako tvori spodnji drevesni sloj bukev, zgornjega pa macesen. Macesen ras te dobro in doseže 30 m višine in 60 cm debeline ( T r e g u b o v , 1955). Smreki, ki razvija plitev, do 30 cm globok koreninski sistem ( ( M l a k a r , 1985), očitno ne p r i j a jo s t rma skalnata rastišča na pobočjih teh dolin. S tem bi bilo tu vsaj do neke mere pojasnjena odsotnost smreke. Zaradi skalnatih pobočij, melišč in ja rkov razpade gozd navzgor v obliko klinov in jezikov. Tako že pri 1330 m težko govorimo o gozdu, saj ras tejo t u le posamezni visoki macesni, redke smreke, grmovna bukev in rušje. Dolžina pr i - rastkov pr i macesnu znaša 19,9 cm. Bukev sega še do 1520 m, k j e r je n j e n a 6 Na T T N 1:10 000 (Bled 1) ima ta v r h ime R javčeva glava. gorn j a meja uspevanja . Visoki, 8-metrski macesni rastejo še do 1625 m, k je r znašajo prirastki 9,3 cm. Zgornja drevesna meja bi se naha ja la pri 1700 do 1720 m. V zgornji Krmi s t rm relief An pli tva prst zavirajo rast . Nad Malim poljem, ki se naha ja na dnu krnice pod Bohinjskimi vratoi, znašajo macesnovi pr irastki še v višini 1600 m 22,8 cm. Tu je redek macesnov gozd s posameznimi smrekami. Jugozahodna pobočja na Malim pol jem so m a n j s t rma kot na obeh bokih doline in tudi bolj gruščnata. Na podornem grušču se že razraščajo macesni. V višini 1698 m še ras te jo d o 12 m visoko. Dolžina pr i ras tkov znaša 16,07 m. Okoli 10 m visoki macesni uspevajo še neka j nad 1800 m na pobočjih na severni s t rani Vernar ja (2221 m) (slika 11). Štiri do pet metrov visoki macesni se na- h a j a j o še do okoli 1900 m visoko pod Vernar jem, k je r že pr i 1800 m dokaj slabo pr iraščajo na s t rmem pobočju, p rekr i tem s t ravniškim ras t jem. Tri do štiri metre visoki macesni rastejo v dveh skupinah po 4—7 macesnov. V bazi krivo deblo in zastavne oblike kroženj pričajo o močnem vplivu snega in vetra. Dol- žina pr i rastkov znaša le 8,9 cm. Na kra tke razdal je se tu spremin ja jo ras tne razmere zaradi strmine, gruščnatega pobočja in skalnih pomolov in z n j imi potek in višina zgornje gozdne meje. SI. 11. Tud i na severn i s t ran i V e r n a r j a so še t ake t e m p e r a t u r e , da r a s t e jo visoki macesni do 1800 m. DIAGRAM 6 POVPREČNE DOLŽINE TERMINALNIH PRIRASTKOV V JULIJSKIH ALPAH THE MEAN LENGTHS OF THE TERMINAL BRANCHLETS IN JULIAN ALPS V zahodnem delu osrednj ih Jul i j skih Alp se glavni gorski greben zniiža v preval Vršič (1612 m). Na njegovi severni s trani sega gozd do 1520 m. Sestav- l ja jo ga večinoma visoki macesni in posamezne smreke. Otoki gozda segajo še do 1600 m. Na pobočjih ob v rhu prevala ni gozda. Poraščajo jih do 4 m visoki macesni in smreke z vmesnim rušev jem in t ravniško ras t je . Smreke imajo suhe in dvojne vrhove; večinoma ras te jo v skupinah. Mnoge imajo nesimetrič- no oblikovane krošnje. Dolžina pr i ras tkov znaša 13,1 cm. Na macesnu takih znakov ni opaziti. Tudi prirašča bolje kot smreka, s 14,6 cm dolgimi prirastki . Karbona tna mat ična osnova, prst i in veter bolj zavirajo smreko kot macesen. Na vzhodno pobočje prevala sega tudi bukev, ki je na severni s trani ni. Bukve dosežejo 7—8 m. Višje ras te jo v grmovni obliki. To dokazuje še precej višjo klimatsko gozdno mejo. Macesni poraščajo tudi južna pobočja. V višini 1605 m je veliko mladih macesnov, smreke pa skora j ni. Pr i ras tki pri macesnu znaša- jo 14,3 cm, enako kot na severni strani. Više se pr i ras tki k ra j ša jo (tabela 3). Na jugozahodnih pobočjih rastejo nad prevalom macesni do okoli 1700 m. Na severnih pobočjih M. Mojstrovke (2332 m), zahodno od Vratic (1799 m), zrastejo macesni na položnejšem površ ju z velikimi skalami še preko 10 m. Suhi in polomljeni vrhovi ter slab prirastek (9,6 cm) so posledica vetra . V po- dobni višini, bolj proti zahodu, se razrašča otok macesnov (slika 12). Sodeč po višini, p r i ras tku in fiziognomiji dreves so v bližini na ravne GM. Na jugovzhodnih pobočjih Jalovca nad Zadnjo Trento se gozd razprost i ra do večjih s trmin. Sele v sredini pobočij, k je r se naklon površja zmanjša , se zopet pojavi jo gozdni otoki. V nižjih legah v gozdu p rev ladu je bukev, v višj ih se prično z n j o mešati smreka, je lka in redki bresti . V višini 1400 m se vedno bolj uveljavi smreka, saj bukev že izgublja rastno moč, posta ja nižja, ras te v šopih in dobi grmovno obliko. Po floristični sestavi je to gozd bukve in tr i l istne vetrnice (Anemone trifoliae — Fagetum). V višini 1550 m se naha ja meja goz- da, ki ga tvori ta smreka in macesen. Tu znaša dolžina pr i ras tkov pr i smreki 17,6 cm in pri macesnu 13,9 cm. Dolžine kažejo na dobro pr i raščanje obeh dre- Tabe la 3: Dolžine in povprečne dolžine terminalnih prirastkov macesna na Vršiču Tab le 3: The lenghts and mean lenghts of the terminal branchlets of the larch on Vršič Zap. št. Viš ina m a c e s n a v cm Dolžina t e r m i n a l n i h p r i r a s tkov — 1982 1931 1980 cm 1979 P o v p r e č n a dolžina t e r m i n a l n i h p r i r a s tkov Nadmorsk v is ina 1 . 320 23 20 17 24 21,0 cm 1640 m J . 340 24 18 20 27 22,25 cm 1640 m 3. 420 20 20 10 28 19,5 c m 1645 m 4 . 270 24 13 IT 30 21,0 cm 1650 m 5. 320 26 18 18 18 20,0 cm 1652 m 6. 350 27 14 17 17 18,75 cm 1670 m 7 . 400 16 12 12 10 12,5 cm 1677 m 8 . 330 20 14 13 20 17,25 cm 1677 m 9. 420 20 21 21 21 20,75 cm 1685 m 10. 310 23 16 10 14 15,75 cm 1685 m 11. 400 18 10 11 18 14,25 cm 1688 m 12. 320 23 17 15 — 18,3 cm 1688 m 13. 280 20 11 10 10 12,75 cm 1695 m 14. 400 20 16 20 — 18,6 c m 1700 m 15. 250 11 10 11 9 10,25 cm 1704 m vesnih vrst, kar dokazuje ugodne podnebne in druge ras tne pogoje. Razredčeni gozd z vrzelastim sklepom krošenj macesna in redke smreke sega do 1630 m. Dolžina pr i ras tkov se zmanjša pri smreki na 10,5 cm pri macesnu na 9,8 cm. Pr i ras tki , višina dreves in n j ihov videz nakazuje jo bližino naravne GM. Posa- mezni macesni rastejo do 1700 m, k j e r bi bila sedanja DM. Višje se popolnoma uvel javi rušje, ki porašča pobočje do 1850 m, k j e r se začne grušč živih meliše in p repadne skalne stene. 4.2. SPODNJE BOHINJSKE GORE Spodnj im Bohinjskim goram pripada visokogorski h rbe t od Vogla na za- hodu do Črne prsti na vzhodu. Površje je mars ik je planotasto. Planotast relief se prične že ob Črni prst i ter se do Rodice širi in ob Voglu preide v planoto SI. 12. Na severnem pobočju M. Mojs t rovke na 1800 m ve te r i n ska lna površ ina ote- ž u j e j o r a s t d rev ja , k a r se kaže na n j ihov ih k r o š n j a h . Komno ( M e l i k , 1950). P r av to planotasto površje je bil eden od vzrokov, da so začeli ob GM ali neka j pod n jo ure ja t i planinske pašnike. Po M e l i k u (1950) je bilo na severnih in južnih pobočjih 12 planin v bližini gozdne meje ali malo pod njo. Ure jan je planin je po vročilo znižanje GM in spremenilo n jen videz. Na severni s t rani Bohinjskih gora sega sklenjen mešan gozd smreke, bukve in macesna do 1500 m. Nad GM se tu in t am razraščajo še drevesni sestoji smreke, macesna in bukve. Večinoma pa prevladuje jo osamljene skupine ali posamezne smreke in macesni. Tak gozdni otok, ki kaže na prvotno višjo GM kot je sedanja, je na Voglu v višini 1520 m ; v n j e m rastejo nad 10 m visoke smreke in macesni, ki n ima jo znakov, značilnih za drevesa ob ¡njih meji rasti . V višini 1420 m n a severnem pobočju Vogla znaša v gozdu dolžina pr i ras t - kov pr i smreki 19,2 cm iin 21 cm pr i macesnu. V bližini sedanje GM (1505 m) se prirastki pri smreki skra j ša jo na 12,5 cm in pri macesnu na 15,2 cm. Pri 1600 m, nad sedanjo GM, znaša dolžina pr i ras tkov pri macesnu le 8,5 cm. Ma- cesni in smreke, ki rastejo pri 1585 m, so visoki 4—5 m. Zaradi ve t ra so nj ihove zastavne krošnje obrnjene proti severu, ker piha veter od juga in jugozahoda (slika 13). Tu p iha jo česti in močni vetrovi, ki pr inašajo padavine in oblake. Tod se namreč veriga gora in grebenov razteza pravokotno na smer zračnih tokov. Zaradi slabih rastnih razmer rastejo drevesa skupa j in se vegetativno razmnožujejo. Cesto so v vrsti v tisti smeri , kamor piha veter. Tako vrsto dreves P l e s n i k (1971) imenu je špalir. V višini 1570 m se v n j e j n a h a j a j o 6—7 m visoki macesni in smreke (slika 4). Nad 1570 m se macesen in smreka znižujeta. Pr i 1610 m dosegata 4 m. Tako visoki macesni zastavnih oblik segajo še do 1670 m, ka r bi bila sedanja DM. Macesni in smreke r e d n o ras te jo v za- ve t ju gostega in večinoma starega ruševja . Ker veter pozimi prenaša snežne in ledene kristalčke, se veje dreves bolj razraščajo na spodnjem delu debla, k j e r j ih va ru je sneg. Višji deli krošenj so brez tega varstva slabo razviti. Štiri do pet metrov visoke smreke pri 1585 m imajo zato 1 m nad zemljo še 0,9 do 1,3 m dolge veje, više je 0,9—1,4 m dolgo deblo golo. Nad n j im se zopet razra- ščajo veje, na jveč od 0,9—1 m v dolžino. Do 1 m visoka snežna odeja preprečuje ogolitev debla. Moč vetra pojema od površine snežne odeje do približno 1,4 m nad njo. Više snežni kristali ne brus i jo več debla in izoblikuje se zastavna oblika krošnje . Na južni s t rani Spodnj ih Bohinjskih gora so drugačni pogoji rasti kot na severni strani zaradi razlik v rel iefu in podnebju . Zal ob GM n i meteorološke postaje. Opremo se lahko le na občasna m e r j e n j a in analizo ras tnih razmer . Glavni greben Spodnj ih Bohinjskih gora poteka od Bogatina do Vogla v smeri približno severozahod-jugovzhod. Zaradi tega predstavl ja visoko pregra- jo zračnim tokovom iz jugozahoda, ki pr inašajo vlago in vpl ivajo na zračne temperature , oblačnost, sončno obsevanje itn. Bukov gozd raste do okoli 1500 m, to je do gozdne meje. Smreke in macesna, tako značilnih za GM na severni s trani gorovja, tu skora j ni. Na zahodnem pobočju Vogla bukov gozd sega do 1350 m (na jugozahod- nem pobočju Tolminskega Migovca pa do 1420 m). Nad sedanjo GM se večino- ma širi bolj ali m a n j širok pas ruševja . V njegovem spodnjem delu rastejo redki macesni in 3—4 m visoke smreke s slabo razvit imi vejami, zaradi vetra, ki otežuje simetrično rast. Dolžina pr i rastkov smreke pr i 1340—1400 m znaša 16 cm in pri macesnu 19,2 cm. Na severni s trani gora ima v višini 1420 m smreka 19,2 cm in macesen 21 cm dolge prirastke. Na pobočju Rušnatega vrha (1915 m) rastejo pri 1500 m v rušev ju 3—4 m visoke smreke z neenakomerno razvit imi krošnjami . Po drevesni sestavi ob gozdni mej i sklepamo, da se na južnih pobočjih Spodnj ih Bohinjskih gora zaradi reliefa in podnebja uvel javl ja t ip GM z bukvijo. Više se v pasu boja razraščajo redke smreke in macesni, ki tvori jo DM. 4.3. KRNSKO POGORJE Južna, robnata lega pogorja se odraža tudi v gozdnem ra s t j u in zgornj i GM, ki je na njegovi južni s trani nizka. Zaradi k rčen ja gozda in ponekod s t rmih pobočij poteka ¡meja pri 1300 m, le ponekod sega do 1500 m. Najviš je sega gozd na severni s trani pogorja . Sklenjen gozd porašča pobočja Debel jaka (1863 m)iin Lemeža (2035 m) še čez 1600 m visoko. Redek gozd ali drevesne sku- pine na več mestih segajo še višje. Na jugovzhodnem pobočju V. Lemeža (2035 m) rastejo nad Krnskim jezerom drevesa še do višine 1690 m (slika 14). Na SI. 13. O s a m l j eni v iha r miki nad s e d a n j o gozdno m e j o (1570 m) na severnem pobočju Vogla kažejo, k a k o težke s o r a s tne r a z m e r e n a ve t ru izpos tav l jen ih pobočj ih . SI. 14. Gozd macesna i n smreke , ki sega nad K r n s k i m jezerom nad 1600 m, dokazuje , k j e bi po teka la n a r a v n a gozdna m e j a . jugovzhodnem pobočju Debel jaka sega smrekovo-macesnov gozd do okoli 1700 m, drevesa nad planino na Pol ju pa ras te jo še čez 1700 m. Nad dolino Lepene n a severni s trani pogorja se v nižjih legah širi bukov gozd. Z bukvi jo se meša smreka, ki doseže do 16 m višine (pri 1100 m). V višini 1400 m bukev izginja, vedno bolj se uve l jav l ja ta smreka in macesen. Macesen dobro prirašča, dolžina pr i ras tkov znaša 24,7 cm, pri smreki pa 28,1 cm. Višje na zakraselem površ ju postane gozd redkejši . Tu je človek širil paš- nike. Ohranila se je še velika ovčja planina Duplje. V bližini Krnskega jezera se že širi razredčen gozd. S t rma pobočja, melišča, kraško površje i n delovanje človeka so razredčili gozd, ki bi glede na kl imatske (termične) pogoje še lahko uspeval. Jugozahodno od jezera raste pri 1510 m skupina smrek in macesnov s p re - t rganim sklepom krošenj . Macesen ima 21 cm dolge prirastke, ka r kaže na ugodne termične pogoje. Klimatska (termična) GM poteka precej višje. Ob GM na južni s trani pogorja in na sosednjih južnih pobočjih Spodnj ih Bohinjskih gora prev laduje bukev. Smreka in macesen sta slabo zastopana. Na položnih, južnih pobočjih pod Krnom je drevje skoraj v celoti izkrčeno. Tudi ruš je se tu ne razrašča, s t ravniškim ras t j em porasla pobočja segajo daleč navzgor do skalnih sten. Od grmov se v nižj ih legah pojavl ja k ran j ska krhl ika (Rhamnus fallax). 4.4. KANINSKO POGORJE Sedanja GM se naha ja med 1400—1550 m in poteka za tako visoko in ma- sivno pogor je relat ivno nizko. GM na vzhodnih in jugovzhodnih pobočjih se razl ikuje od te na Krnskem pogorju. Pod Kaninom segata na gozdno mejo bukev in smreka, ki dobro prirašča. Nasploh je smreka na sedanj i GM dobro zastopana v razredčenih drevesnih sestojih s p re t rganim sklepom krošenj . Mars ikje tvori tudi DM. Razrašča se tudi v pasu boja. To vodi do sklepa, da je bila zelo ve r je tno tudi na južni strani Krnskega pogorja ob naravni GM smreka, ki so jo zaradi pašnikov izkrčili. Man j je ver je tno, da bi bila v dveh sosednjih pogorj ih taka razlika v podnebju, da bi v enem rastla smreka, v drugem pa ne, čeprav so južna pobočja Krnskega pogorja bolj na uda ru jugo- zahodnih vetrov. Poleg smreke in bukve se ob GM naha ja tudi macesen, vendar ne povsod, vsaj obilno ne. Dobro raste jugozahodno od V. Skednja (1832 m) na Gozdecu. Tu v višini 1440 m doseže 10 m višine, saj ima 29,36 cm dolge pr i - rastke. Razrašča se še daleč navzgor nad planino Gozdec do okoli 1700 m, k je r v rušev ju sega do DM. Severovzhodno od grebena M. Skedenj—V. Skedenj je macesen zelo slabo zastopan ali pa ga ni. Zelo redek je v spodnji Krnici in še redkeje na planoti Goričice. V Krnici pri 1440 m raste v zavet ju grape v gostem rušev ju 8—9 m visok macesen. Slaba zastopanost macesna v tem delu pogorja je presenetl j iva. Vprašanje lahko tudi obrnemo; ali ni morda rast macesna na Gozdecu pre- senetl j iva? T r e g u b o v (1962), ki temel j i to in obširno obravnava macesen v Sloveniji, ne omenja Kaninskega pogor ja kot njegovega rastišča. Nimamo podatkov o zračni vlagi, oblačnosti, t empera turah , sončnem obsevanju itn., ki bi dali osnovo za sklepanje o podnebnih možnostih uspevanja macesna. Po T r e g u - b o v u (1962) rabi macesen za rast veliko svetlobe v rastni dobi, veliko vlage v prsti, a suho ozračje. Glede na njegovo uspevanje na Gozdecu bi sklepali, da so v višinah od okoli 1400 do 1550 m taki pogoji in da se šele višje tako spre- mene, da macesen slabo uspeva. Da bi se v ostalem pogor ju severovzhodno od tod tako spremenile mikroki imatske prilike, da bi preprečile rast macesna, je zaradi bližine malo ver je tno. Morda je tako le v Krnici, k j e r tud i smreka na 1500 m slabo raste. Bolj ver je tno je, da so tud i tod še termični pogoji za rast macesna, a ga ni zaradi močnih vetrov. Zato ver je tno ni bilo nikoli veliko macesna. Ker se naha ja v nižji nadmorski višini, k j e r je človek ureja l pašnike, je bil tudi pre j izkrčen kot smreka. Morda so na Goričici prispevali k njegovi izkrčitvi tudi močni posegi v visokogorski svet v prvi svetovni vojni, ki so še sedaj dobro vidni. Dobro rastoči macesen v lepih sestojih se pojavl ja na severni s trani pogorja nad dolino Možnice, k je r sega pod Rombonom do na j s t rmejš ih sten. O moči vetra pr ičajo tudi zastavne oblike smrekovih in macesnovih krošenj ob GM. Krošnje so obrnjene na jug in jugozahod zaradi vetra od severa in severovzhoda. Zastavni macesni se širijo v s rednjem pogor ju do višine okoli 1700 m. Tu dobe smreke na izpostavljenih mestih že pri 1400 m obliko zastave. Višje na pobočju se kaže delovanje vetra na smreke še izraziteje. Na 1570 m smreka ne raste več. Na severni s trani Krnskega pogorja rastejo smreke še pri 1600 m. Močni učinki ve t ra se kažejo tudi na planoti Goričice. Pr i 1400 m imajo smreke že nesimetrične krošnje , obrn jene proti jugu ter ponekod posušene vrhove. V tej višini in tudi višje pri 1500 m še raste grmovna bukev, ki jo tudi ovira veter, sa j ima zastavno obliko in se suši. Najmočnejše posledice vetrov čez grebene in sedla so v dolini Krnice. Močni vetrovi p iha jo med Pres t re l jn i - kom in Lopo čez Preval v Krnico in po južnih pobočjih Bombona. Tu veter znižuje višino dreves in k ra j ša prirastke. Pod Turnom v Skedn ju rastejo pri 1440 m okoli 10 m visoki macesni in smreke že v drevesnih skupinah. Med n j imi se že razrašča ruševje . Dolžina pr i ras tkov je 29,2 cm pri macesnu in 23 cm pri smreki, kar kaže na ugodne rastne pogoje. Pr i 1580 m se pri macesnu pr i ras tki skra j ša jo na 14,6 cm, dre- vesa so še 5 m visoka (diagram 7). Pr i 1645 m imata smreka in macesen pr i ras t - ke dolge 17 cm. Še višje so precej krajš i , pri 1700 m ima smreka le 3,4 cm dolge. Tu rastejo 1—2,5 m visoki macesni zastavnih oblik. V višini 1770 m se razrašča samo ruševje. Tudi v spodnj i Krnici se širi bukev. Pri 1100 m rasteta v gozdu bukev in smreka. Snežni plazove tu podirajo in lomijo drevje . Gozd sega od 1480 do 1500 m. Na sedanj i GM rasteta smreka in bukev, macesna tu ni. Na 1300 m ima smreka 17,4 cm dolge terminalne prirastke. Nad sedanjo GM zraste smre- ka še do 9 m, v višini 1520 m le do 3 m in so pr i ras tki dolgi do 10 cm. Višje v Krnici med ruš jem smreke ni. Na južnih pobočjih Rombona sega bukov gozd okoli 1000 m navzgor. Pr i 1100 m se začne primes smreke. Mešan gozd sega skoraj do 1240 m. Na sedanj i gozdni meji ima bukev že šopasto rast. Višje rastejo skupine in posamezne smreke ter bukve, ki dobivajo vedno bolj grmovni značaj. Pr i 1350 m je dolžina pr i ras tkov pri smreki 32,2 cm, kar priča o zelo ugodnih pogojih za rast. Višje veter močneje preobl ikuje drevesne krošnje . Pri 1545 m so pr i ras tki pri smreki, ki doseže še 8—9 m in zastavno obliko, dolgi 14,8 cm. Na kotliča- «5 = 20 SREDNJE DOLŽINE TERMINALNIH PRIRASTKOV NA V IN JV STRANI KANINSKEGA POGORJA THE ME AN LENGTHS OF THE TERMINAL BRANCHLETS ON E AND SE SLOPES OF KANIN 1350 1400 A S M R E K A - S P R U C E 1500 1600 A M A C E S E N - L A R C H 1700 m N.V.-ALTITUDE stem in laštastem površ ju pod Gukljo pri 1670 m še raste 4—5 m visoka smre- ka z 10,6 cm dolgim pr i ras tkom. K l jub skalnem zave t ju slabo raste, ima dva vrhova in kr ivo deblo. Višje je ruševje do 1800 m. Na severni stranii Kamin- skega pogorja se nad dolino Možnice dvigajo zelo s t rme in skalnate stene, kater ih vznožja pokr ivajo obsežna melišča. Sele na okoli 1500 m je v skalnih policah in pomolih toliko prsti , da ras te jo skupine macesnov in smrek. 4.5. STOLOVO IN MATAJUKSKO POGORJE Južno od Kaminskega pogorja je južno od doline Učje dolgo Stolovo po- gor je z na jv iš j im vrhom Stolom (1672 m) nad Breginjem. Mata ju r sko pogorje, jugovzhodno od Stolovega, glede na višino, geološko in tektonsko zgradbo ne spada več k Jul i j sk im Alpam, marveč k n j ihovem predgor ju , v Eeneškosloven- skemu hr ibovju ( M e l i k , 1954). Ker najvišj i v rh M a t a j u r (1641 m) le malo zaostaja za bližnjim Stolom, so na n j e m do določene mere podobne ras tne raz- mere kot na Stolu. Ma ta ju r je zadnj i in naj južnejš i vrh nad 1600 m na robu Jul i j sk i Alp. Zato ga tu upoštevam. Stolovo pogorje ima na južni in jugozahodni s trani izrazita s t rma in skal- na ta pobočja, p o d o b n a zahodnim pobočjem Krnskega pogorja. Zato na n j ih le slabo uspeva gozd. Severna pobočja so položnejša in bolj razgibana, kar je SI. 15. S e d a n j o bukovo gozdno m e j o na severnem poboč ju Bregin jskega Stola, 1530 m, j e povzroči lo u r e j a n j e pašnikov. SI. 16. Na sedlih dobi ve te r za rad i r e l i e fne zoži tve doda tno moč, k a r še o t ežu je rast d r e v j a (isedilo pod v r h o m Stola, 1454 m). ugodnejše za ras t gozda. Bukov gozd sega na n j ih od dna doline do sedanje gozdne meje. V višjih legah se bukvi pr imešata le redka smreka ali macesen. Na s t rmejših pobočjih na severni s trani pogor ja v bližini glavnega vrha se že razraščajo otoki bukovega gozda pri 1530 m (slika 15) s 5—6 m visokim drev- jem. To bi kazalo, da je bukov gozd segal vsaj tako visoko. Pojav bukve kaže na človekove posege, ki je povzročil razpad enotne bukove GM. Na južni s t rani pogorja se bukov gozd konča že med 960 do 1000 m. Tako nizko so ga ustavila ponekod s t rma pobočja in drugod pašniki in košenice. Na pobočjih nad sedlom Na verilih (1454 m) so zaradi vetra nizke krive bukve v grmovni obliki, kar kaže na vet rno me jo gozda (slika 16). Se bolj kot na Stolovem so gozd izkrčili na Mata ju rskem pogorju. Tu so kmetovalca iz posoške in južne, beneškoslovenske s t rani uredili pašnike tudi v višjih legah, k je r še sedaj pasejo. Na južni s trani pa so v novejšem času po- stavili smučarske naprave, večinoma vse na gozdnih tleh. V nižjih legah pora- šča pobočja bukov gozd, ki je višje ponekod razpade v večje ali manjše otoke na s t rmejš ih apnenčastih pobočjih. Drugod pa je posekan tudi na apnencu. Gozdni otoki bukovja segajo do 1500 m. Na jugovzhodnem pobočju glavnega v rha raste v te j višini ob skupini bukev 240 cm visoka smrekica s 14,75 cm dolgim prirastkom. Bukev v skupinah 5—6 m visokih dreves sega na apnencu še do okoli 1550 m. Okrog vrha dreves ni več. Na severni in severozahodni strani, porašča s t rma apneniška pobočja grmovno ras t je skoraj do vrha, južno, položnejšo pobočje pa do vrha travniško. Po višini GM, n jenem poteku in drevesni sestavi so izrazite razlike med tema pogorjema in severnejšimi Julijci. Nižja nadmorska višina, lega na jugu in močni posegi človeka so dali GM značaj meje kot je na dinarskih planotah. 4.6. DREVESNA SESTAVA GOZDNE MEJE V JULIJSKIH ALPAH Drevesna sestava GM je v večjem delu Jul i j skih Alp dokaj enaka. Pod GM raste bukov gozd (Anemone trifoliae-Fagetum) z bukvi jo in antropogeno pogojena smreka. Nad 1200 m se rastni pogoji za bukev poslabšajo in začno se uvel javl ja t i iglavci. Na dnu kraških kotanj , npr. v Dolini Triglavskih jezer, k j e r se nabira hladen zrak, se širi subalpski smrekov gozd (Piceetum sub- alpinum) z visokimi steblikami (W r a b e r, T., 1973—74). Smreka ima značilno ozko in vitko krošnjo. Na pobočjih in m a n j hladnih delih površja se pod smreko razrašča goli lepen (Adenostylo glabra), ki je dal gozdu ime. Gozd smreke in golega lepena (Adenostylo glabrae-Piceetum) porašča precejšen del pobočij v Jul i jskih Alpah. Z večanjem nadmorske višine se začne s smreko vedno bolj mešati mace- sen. Oba gradi ta gozd do GM. Mars ik je na skalnat ih pobočjih ali močno raz- členjenem škrapl jas tem površ ju smreka ne more skleniti krošenj in prevlada macesen, tvorec svetle drevesne sestoje (slika 17). Ti smrekovo-macesnovi goz- dovi, ponekod tako značilni za GM, ver je tno pr ipadajo samostojni rastl inski združbi. Nad GM se širi pas grmovnega rast ja , ki pr ipada združbi slečja in slečnika (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti). V spodnjem delu tega pasu še rastejo macesni, ki segajo na DM. To je združba slečnika in dlakavega sleča z macesnom (Rh.-Rh. hirsuti laricetosum). Iglavci ras te jo na GM v vsem s rednjem delu Ju l i j sk ih Alp, na Pokl juškem pogorju, na pobočjih nad Fužinarsko planoto, nad Dolino Triglavskih jezer. V zadnj ih dveh delih Jul i jcev so zelo značilni skoraj čisti macesnovi gozdovi. Smreka in macesen segata na GM tudi nad Komno in na severnih Spodnj ih Bohinjskih gorah. Podobno drevesno sestavo GM je možno videti tudi na vzhodnih in zahodnih pobočjih Mar tu l jkove skupine, pod Mojstrovko in nad Zadnjo Trento. Tudi na severnem Krnskem pogor ju se ob GM naha ja t a smreka in macesen. Na južni s trani raste ob GM bukev. Na sosednjem Kaninskem pogor ju se na vzhodnih pobočjih pojavl ja ta ob meji gozda smreka in bukev. Ponekod se j ima pridruži macesen. Na južnih pobočjih Krnskega, delno tudi na Kaninskem pogor ju in na južnih Spodnj ih Bohinjskih gorah kaže pojav bukve na GM na razlike med temi pogorj i in severno ležečim osrednj im delom Juli jcev. Slaba rast smreke in skoraj popolna odsotnost macesna izpričujejo slabe pogoje za rast macesna. Južna lega in s tem višje temperature , večja vlažnost in izpostavljenost jugo- zahodnim zračnim tokovom otežujejo in preprečuje jo rast iglavcev. Zato tu ver je tno že prvotno ni bilo pasu iglastega gozda nad bukovimi gozdovi. Nad nj imi so se razraščali redki sestoji smreke, ki je segala na DM. K pojavu bukve na GM je prispeval človek, ki je krčil mešane smrekovo-bukove gozdove in ureja l planinske pašnike. Na Stolovem in Mata ju rskem pogor ju sega na GM sama bukev. Tu se nad GM ne širi pas ruševja , temveč t ravniško rast je . Prehod med bukovim tipom gozdne meje in smrekovo-macesnovo je na Kaninskem pogorju, k j e r na vzhod- nih in jugovzhodnih pobočjih gradi ta GM bukev in smreka, na severnih pa smreka in macesen. V s rednjem delu Jul i j skih Alp tvorita, zgornjo DM smreka ali macesen. Ta meja se naha ja okoli 1900 m nad Velim pol jem in Dolino Triglavskih jezer in se proti vzhodu in jugu niža; nad Fužinarsko planoto je v višini 1847 m, 1750 m na Kalu nad Komno in 1585 m na severnih pobočjih Spodnj ih Bohinjskih gora. Na višjem Kaninskem pogorju še pri 1670 m rastejo drevesa (4—5 m visoka). Na Stolovem in Mata ju rskem pogor ju sega na DM bukev. Na severni s trani Stolovega pogorja se DM naha ja v višini 1530 m. SI. 17. Nad Dolino Tr ig lavskih jezer se v nižj ih , h ladn ih legah širi subalpinski smrekov gozd, nad n j i m sega macesnov gozd. 4.7. TRNOVSKI GOZD IN NOTRANJSKI SNEŽNIK 4.7.1. Trnovski gozd Na najviš j ih delih planote na Goljakih se v globokih kraških ko t an j ah gozd končuje navzdol. Pojavl ja se inverzna gozdna meja. Tu se bomo omejili na prikaz zgornje GM. Le-to so na Trnovskem gozdu obravnavali B e c k (1906), M e l i k (1959) in P l e s n i k (1971, 2). Po M e l i k u (1956, 291) smo že pri 1500 m v območju zgodnje GM; kasneje (1959, 11 in 1960. 489) pa zakl ju- čuje, da poteka zgornja GM v višini okrog 1440 m. P l e s n i k (1971, 2, 13) pušča vprašan je višine kl imatske GM na Trnovskem gozdu odprto. Z višino dreves, mladimi sestoji ruš ja itn. podpira domnevo o višjem poteku kl imatske zgornje meje kot je sedanja. Na Trnovskem gozdu kot tudi na drugih visokih kraških planotah je di- narsko bukovo-jelov gozd (Abieti-Fagetum dinaricum). Porašča precejšnje dele planote in zlasti konveksne rel iefne oblike. V rel iefnih depresi jah preide, za- radi s labšanja ras tnih razmer (zlasti za bukev), v smrekov gozd — Piceetum subalpinum dinaricum (M a r t i n č i č, 1977, 285). Zaradi posebnih mikrokl imat- sikih razmer ( temperature tal in zraka) je samo v rel iefnih depresi jah. Prot i v rhu Goljakov poslabšajo ras tne pogoje za bukev strmina, kamni tost tal in nižje zračne t empera tu re ter pojačan veter in je zato drevje nižje (diagram 8). Take razmere so na južnem pobočju Malega Goljaka že v višini 1425 m. Višje postane bukov gozd redkejš i ; še vedno prev laduje bukev, ki je že nizka in dobiva grmovno obliko. Ver je tno pr ipada subalpinskemu bukovemu gozdu (Fagetum subalpinum). Grmovna bukev, ki se hitro niža, sega do 1465 m, k j e r se meša z ruš jem. Pas ruš ja (Pinetum mughi) obrašča v rh Malega Goljaka (1494 m). Sklenjen bukov gozd z drevesi do 5 m sega do višine 1455 m. Od tu navzgor se širi pas grmovne bukve, ki slabo uspeva. Močno je prizadeta od delovanja vetra, zvite ima slabo razvite krošnje in asimetrične oblike. V tem pasu še ras te jo posamezna, do 5 m visoka bukova drevesa in redke smreke. Pas sega do 1465 m, k je r so le še šopaste, grmovne bukve. Čeprav bukove veje mars ik je zasenčujejo rušje, ni videti, da bi to vplivalo na njegovo rast . Nad 1465 m bukev ne uspeva več. V grmovnem sloju prevlada rušje , med n j im so Skupine smrek, visoke 3—4 m. Razšir jene so zlasti na južnem, jugovzhodnem in jugozahodnem pobočju Malega Goljaka in segajo z ruš jem na njegov vrh. Pr i 1460 m posamezne smreke še dosežejo 5 m. Višje se znižajo, na jp r e j na 3—4 m, na samem vrhu se naha j a 50 cm visoka smrekica. Jasen in izrazit pas smreke v ruš ju se širi zlasti na južni s t rani Malega Goljaka od 1460 m navzgor. Više smreka vedno slabše uspeva in jo je vedno man j . Prežive le smreke v skupinah 3—4 drevesc. Zlasti v višinah od 1470 do 1490 m ima jo smrekice po- sušene vrhove, zvita debla, nekatere so posušene, druge imajo dva ali več v r - hov, krošnje so zastavnih oblik (veje rastejo na južni s trani debla), so zeio gosto vej nate, deli, segajoči nad rušje , slabo uspevajo (si. 18). Rast smreke zelo zavira veter. Deli smreke v zave t ju g rmovja bolje uspevajo. Enajs t cm pr i ra- stka 50 cm visoke smrekice, rastoče na južni s trani vrha, kaže na dobre t em- pera tu rne pogoje. Vse smrekice, visoke 160—300 cm, ki ras te jo malo pod vrhom, pr i raščajo od 5 do 8 cm letno. Smreka pa skoraj docela m a n j k a na severnem pobočju. Bukovje se konča nižje, ruševje sega daleč navzdol ter je širše kot na južni strani. Smrek je v SI. 18. Za vršni del M. Goljaka je značilen subalpinski bukov gozd in nad njim ruševje s smrekami. n j e m zelo malo. Nekaj nad 1490 m raste 180 cm visoka smreka, ki ima pr i ra- stek 9,1 cm. Torej relat ivno dobro prirašča, vendar bolj v širino. Pri 50 cm nad tlemi iz debla že raste pet vrhov. Naše meri tve višine bukev od sklenjenega gozda do njegove gorn je meje, na severni in južni s trani glavnega grebena, so jasno ugotovile nižanje dreves z rastočo nadmorsko višino (diagram 8). Med 1330 m in 1350 m je bukev visoka 13—15 m. Pri 1400 m doseže višino 9—10 m in pri 1450 m 6 m. Bukve in 5 m visoke smreke se razraščajo do 1460 m. VIŠINE BUKEV NA POBOČJIH MALEGA GOLJAKA THE HEIGHTS OF THE BEECHS ON MALI GOLJAK drevesa na S pobočju TREES ON N SLOPE drevesa na J pobočju TREES ON S SUJPE Višino sedanje GM in domnevni potek kl imatske GM si lahko razložimo le z vplivi človeka. Po M e 1 i k u (1959) so tod pasli živino celo iz Senožeč. Sedaj na Goljakih večji del površja nad GM porašča ruš je in drugo grmovje. Ali je to ruš je v celoti prvotno ali sekundarno, ostaja odprto vprašanje . M e l i k se nagiba k temu, da je prvotno, ker raste na skalnat ih apniških tleh, ki niso pr imerna za pašo. Vendar se postavl ja vprašanje , ali ni r avno zato toliko raz- jedenih skalnat ih tal, ker je bila po odstrani tvi prvotne vegetacije prst odne- sena, saj pade okrog Goljakov 3000—4000 m padavin letno M e l i k . 1959). Na odnešeno prst kaže tudi oblika škrapal j na vrhui Malega Goljaka ( P l e s n i k, 1971). S tem v zvezi se postavl ja še vprašanje , ka tera drevesna vrsta sega na DM. Na aktualno GM sega bukev. Vendar se nad n jo v spodnjem pasu ruševja na južnem pobočju Malega Goljaka razrašča še smreka, ki tvori DM. Torej tvori to mejo druga drevesna vrsta kot se pojavl ja na GM. To je ravno obra t - no kot v naših Alpah, k je r tvori drevesno in GM ista rast l inska vrsta. D IAGRAM 9 SREDNJE DOLŽINE TERMINALNIH PRIRASTKOV SMREKE NA JUŽNIH POBOČJIH MALEGA GOLJAKA THE MEAN LENGTHS OF THE TERMINAL BRANCHLETS OF THE SPRUCE ON S SLOPES OF MALI GOLJAK smreklca na S pobočju SPRUCE ON N SLOPE 1500 m N.v ALTITUDE 4.7.2. Notranjski Snežnik Za GM na Snežniku (1797 m) M e l i k (1956, 291) navaja , da se klimatska meja gozda naha j a v višini okrog 1550 m. V kasnejšem delu (1960. 348) pa piše, da sega gozd do okrog 1520 m. P 1 e s n i k (1971, 15) sklepa po nadmorski višini bukovih gozdov, da segajo najviš je lokalitete kl imatske GM do 1600 m. Po C u m i n u (1927, 48) sega pas subalpinskega bukovo-jelovega gozda do 1550 m; po K r e b s u (1924, 60) pa po vzhodnem pobočju V.Snežnika na 1520 m. Za višje predele Notranjskega Snežnika je značilno, da se nad pasom gozda bukve in ojsitrice (Seslerio-Fagetum dinaricum) širi klimazonalna gozdna združba dinarski gozd jelke in bukve (Abieti-Fagetum dinaricum.) ( Z u p a n č i č , 1971, 89) do 1200 m. Med 1250 in 1550 m porašča Snežnik subalpinsiki bukov gozd (Fagetum subalpinum) ( Z u p a n č i č , 1971) ki tvori zgornjo GM. Više uspevajo le redki listavci. Igličasto ruševje da je značilno podobo grmovnemu pasu nad GM. Ruševje (Pinetum mughi croaticum) porašča obsežne površine na Malem in Velikem Snežniku, ter sega skoraj sklenjeno do vrha . T. WRABER (1971) navaja , da sega ruš je do 1750 m visoko. Sam vrh V. Snežnika je slabo poraščen. Po živo- skalnem površ ju in po gruščnat ih tleh se razrašča nizko zeliščno rast je , ki pri- pada združbi čvrstega šaša (Edraintho-Caricetum firmae) (T. W r a b e r, 1971). Po naših mer i tvah se na jugozahodnem pobočju M. Snežnika v višini 1530 m že širi nizek in redkejš i bukov gozd. Med bukvami že ras te jo grmi ruš ja . Nizka bukev ras te v šopih, veje pogan ja jo iz debel nizko nad tlemi. Sedanja GM je v višini 1540 m, k j e r še ras te jo 5—6 m visoke drevesne bukve. Meja je vi jugasta in sega na zahodnem pobočju M.Snežnika okrog 30—40 m višje. Zelo zanimivo je razraščanje smreke v spodnjem delu ruš ja nad bukovo GM. Smreka na splošno slabo raste. Posamezni pr imerki so zastavnih oblik, imajo posušene vrhove itn. Zastavne krošn je so obrnjene proti zahodu, v višjih legah na južnem in jugozahodnem pobočju M. Snežnika pa proti severozahodu zaradi vzhodnika in jugovzhodnika. Smreke v gladkih, ve t ru izpostavljenih pobočjih rastejo večinoma v sku- pinah po 2—3, imajo zelo goste krošnje in nizko nad tlemi rastoče veje. V za- vetni legi smreka dokaj dobro raste, doseže drevesne višine in ima simetrično razvito krošnjo (slika 19). Tak pr imer je v dolgem, suhem žlebu na jugojugo- vzhodni s trani M. Snežnika. Še na 1600 m ras te jo 10 m visoka drevesa. Na 1620 m uspeva 9 m visoka smreka (v n jen i bližini raste 4—5 m visok gorski javor — Acer pseudoplatanus t e r dobro rastoče jerebike in vrbe). Tudi višje se še razraščajo 3— 5 m visoke smreke v skupinah t reh ali pet ih dreves. Meter do meter in pol visoke smrekice ras te jo med ruš jem na južnem pobočju M. Snežnika še precej višje. Na sedlu, na zahodni strani V. Snežnika, ras te v višini 1700 m viharniška smrekica na zgornj i mej i rast i . Smreke v višinah nad 1650 m zelo slabo priraščajo. Tako ima npr . 3 m visoka smreka na 1660 m prirastek le 5,8 cm in malo višje 2,5 m visoka smre- kica le 3,4 cm na leto. Tako m a j h e n pr i rastek in videz smreke (zvita debla, suhi in polomljeni vrhovi, posušene poedinke) kažejo na slabe ras tne pogoje. Ob zgornji mej i uspevanja raste smreka v obliki, zelo podobni grmu. Veje, obraščajo deblo 20—60 cm nad tlemi. Više je na pr ive t rn i s t rani deblo golo. Smrekice imajo goste in dolge spodnje veje. Višje se uvel javi jo zastavne oblike krošnje . Tudi tu talko kot v alpskem svetu, v a r u j e sneg spodnje dele krošnje , višje pa preobl ikuje veiter s snežnimi kristalčki. Razmer je med obsegom kroš- n j e (obseg smrekice okrog na jda l j š ih vej) in višino je nenavadno: 3:1. Smreki , rastoči v gozdu pri 1200 m, imata r azmer je 1,8:1 in 2:1. Tako razmer je odraža poslabšane ras tne pogoje. Na mer j enem profilu, ki se začne na jugojugozahodnem pobočju M. Snež- nika, ras te jo na 1400 m še 15 m visoke bukve, nekatere so še višje (diagram 10). Najviš je bukve pri 1500 m meri jo okrog 9 m. Višje se hitro nižajo te r na sedanj i GM, na 1510 m, rastejo le še 5-—6 m visoko. Na severni strani M. in V. Snežnika se v globokih vr tačah in drugih kraš- kih ko tan jah uvel javl ja inverzna GM. V manjš i vrtači na severni s trani sedla SI. 19. Tudi na pobočj ih Snežnika se v pasu ru š j a nad bukov im gozdom raz r a šča jo smreke do 1600 m. VIŠINA BUKEV IN SMREKE NA POBOČJIH NOTRANJSKEGA SNEŽNIKA THE HEIGHT OF THE BEECH AND THE SPRUCE ON NOTRANJSKI SNEŽNIK 1450 1500 • B U K E V - B E E C H 1550 1600 1650 A S M R E K A - S P R U C E 1700m N v -ALT ITUDE med M. in V. Snežnikom sega subalpinski bukov gozd do 1590 m. Ob sedanj i gozdni mej i je bukev visoka 4—5 m, raste v šopih in ima navzdol polegla debla in veje. Nad to mejo je pas ruš ja brez vmesne smreke. Smreka raste nižje v vrtačah, k je r se proti dnu razrašča rušje . Bukov gozd se konča v višini 1550 m, pod n j im se širi pas ruš ja z redkimi smrekami, ki uspevajo bolje kot na južni strani vrha . Na zastavnih oblik, ker so drevesa v zavet ju pobočij pred južnimi in jugovzhodnimi vetrovi. Pr i 1545 m rastoča 530 m visoka smreka ima enakomerno razvito krošnjo z gostimi vejami in v v rhu normalno prirašča. Tudi na severni s trani t empera tu re ne zavi ra jo normalnega uspe van j a dreves- ne smreke. Dokaj visoko segajoč bulkov gozd in dobro viden pas smreke na južnem, jugozahodnem in zahodnem pobočju Snežnika ter smreke v ruš ju na pobočjih vrtač na severni s t rani vodijo do zaključka, da sedanj i potek, višina, sestava in fiziognomija GM ni naravna. Vzroke moramo iskati v človekovem delovanju , ko je ure ja l pašnike za govedo in ovce. 5. POTEK REKONSTRUIRANE GOZDNE MEJE 5.1. JULIJSKE ALPE Na osnovi podatkov o dolžini te rminalnih pr i ras tkov macesna in smreke, nj ihovih višin in nadmorskih višin drevesnih otokov sklepamo, da je naravna, kl imatska (termična) GM v Jul i j skih Alpah višja kot sedanja (aktualna) GM. V precejšnjem delu gorovja gozd zaradi orografi je , s t rmih pobočij, skalnat ih sten, obsežnih melišč in vplivov človeka ne doseže te meje, zato spada ta GM med abs t raktne . Tabe la 4: Povprečne dolžine, standardni odklon in koeficient variacije terminalnih prirastkov macesna in smreke ™ L 4 : The mean lights, standard deviation and variation coefficient of the terminal branchlets of the larch and ojkJTUCS « K r a j CO N a d m o r s k a v i š ina K r m a 900 m Vel ika P i šn ica (Z poboč je Špika) 1480 m K o t 1500 m Spičak ( Z a d n j a Tren ta ) 1530 m L i p a n j s k i v r h (V pobočje) 1570 m Vršič (J pobočje) 1605 m Vršič (S pobočje) 1611 m Vršič 1611 m Vel ika P i šn ica (Z poboč je Špika) 1670 m Dol ina Tr ig lavsk ih jezei 1683 m Vrš ič—Sleme 1800 m Stre lovec (SZ pobočje) 1655 m Stre lovec 1763 m Števi lo mer i t ev 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 A r i t m e t i č n a s r ed ina — x 32,9 cm 18,6 cm 11.0 cm 13,9 c m 14,6 c m 13,6 cm 14.6 cm 13.1 cm 12.7 cm 13,27 cm 9,5 cm 24,9 cm 16,6 cm S t a n d a r d n i odklon — s Koef ic ien t Drevesna va r i ac i j e — KV v r s t a 8 c m 4,7 cm 3,9 c m 4,31 cm 3,7 cm 3,36 cm 4,17 cm 3,74 cm 3,3 cm 6,3 cm 2,16 cm 3,83 cm 2,49 cm 24,3 % 25.3 % 35.4 % 31,0 % 25.3 % 24,7 % 28.5 % 28,5 % 25,98 % 47.4 % 22,73 % 15,4 % 15,0 % macesen macesen macesen macesen macesen macesen macesen s m r e k a macesen macesen macesen macesen macesen CD VELO POLJE VRATA PLANINA V LAZU ORIVA ? BUKOV GOZD - BEECH FOREST ZDRUZ8A OMELIKE M GABROVCA — CYTISANTHO OSTRYETUM SMREKOV GOZD - SPRUCE FOREST ? I BUKOVO- SMREKOV GOZD ? T BUKOVO-MACESNOV GOZD - EEECH-LARCH FOREST SMREKOVO-MACESNOV GOID - SPRUCE-LARCH FOREST MOUTAIN PINE WITH LARCH J RUŠJE S SMREKICAMI - MOUTAIN PINE WITH SPRUCE IZOHILA - ISOHYLE TRAVNIŠKO RASTJE - HERBACEOUS VEGETATION SKALNATE STENE IN POBOČJA — ROCKY WALLS AND SLOPES VEGETACIJSKI PROFIL IZ JULIJSKIH ALP (SW) JZ VEGETATION PROFILE OVER JULIAN ALPS 23 2i 25 26 27 28 km 29 F F - O d d za geografijo X«. 1986 C.Vojvoda V Jul i j skih Alpah poteka kl imatska (termična) GM najviš je v osrednjem delu gorovja in njegovem severnem robu. V višini oikoli 1900 m se naha ja nad Dolino Triglavskih jezer na pobočjih pod Velikim Špičjem. Tako visoko sega meja gozda tudi na pobočjih med Debelim vrhom, Toscem in Triglavom. V višini okoli 1900 m se naha j a termična GM tudi nad dolino Velike Pišnice na zahodnih pobočjih pod Špikom. Blizu te višine se končuje gozd tudi na vzhod- nem robu Martu l jkove skupine na Vrtaškem vrhu (1897 m). Na n j e m malo pod vrhom ras te jo na severni s trani še 9—10 m visoki macesni. Tako visoko lego kl imatske GM v s rednjem delu gorovja, v p r imer jav i z nižjimi pogorj i na jugu in zahodu, si težko drugače razlagamo kot s t. im. masivnost jo gorstva, ki vpliva na višino vegetacijskih meja posredno preko podnebja ( P l e s n i k, 1971). Visoko in masivnejše gorovje se bolj segreje kot nižje in zato so poleti v rastni dobi ugodnejši pogoji za rast drevja . Po P l e s - n i k u (1971) je v večjih nadmorskih višinah zaradi redkejšega zraka večja insolacija in zato ugodnejše ras tne razmere. Na t empera tu re vpliva tudi d ina- mika zračnih mas. Po G a m s u (1977) je med dejavniki , ki določajo višino GM, v ospredju razmer je med kvaziglobalnim in cirkumglobalnim sevanjem in tem- pe ra tu rn im gradientom v pr izemnem zračnem sloju, na katerega vpliva s topnja vetrovnosti . Da bi vsaj do neke mere ovrednotil i masivnost gorovja, smo izračunali prostornino nekater ih delov Jul i j sk ih Alp. Največja prostornina in s tem tudi na jveč ja masivnost je v osrednjem delu Ju l i j sk ih Alp (Triglavsko pogorje). a7 b7 Triglavsko pogorje 746,5 km 3 243,4 km 3 Kanonsko pogorje 152,6 km 3 115,4 km 3 Krnsko pogorje 150,0 km 3 70,0 km 3 Na zahodnem pobočju Pihavca (2419 m), zahodno od Triglava, ki 6e spušča v dolino Zadnjice, višina dreves in dolžine terminalnih pr i ras tkov kažejo, da se kl imatska (termična in delno vetrna) GM naha ja na 1620 m. Onst ran glav- nega grebena, na vzhodnih pobočjih, poteka kl imatska GM na 1900 m. Na razdalj i le 4—5 km nas ta ja razlika skoraj 300 m. Iz tega sklepamo, da glavni greben gorovja od Mojstrovke čez Prisojnik—Pihavec—Triglav—Kanjavec— Veliko Špičje—Lanževica predstavl ja kl imatsko mejo. Onstran njega, na vzhod- nih pobočjih, sega gozdna me ja višje, kar kaže na ugodnejše pogoje za rast . Da so na zavetrni s trani gorovja ugodnejši ras tni pogoji, kaže pr imer iz severovzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Na severozahodnem pobočju Strelovca (1763 m) znaša dolžina pr i ras tka v višini 1655 m pri macesnu 24,9 cm in pri 1863 m še 16,6 cm. Pri 1763 m še rastejo okoli 10 m visoki macesni. To bi kazalo na klimatsko GM blizu 1800 m. To je več kot na južni strani , k j e r je pod 1800 m ( L o v r e n c a k, 1977,141). 7 a) poda tek j e i z r ačunan po obrazcu za k v a d e r (V = a . b . c) / a 2 . v )b) pa po obrazcu za p r a v i l n o 4 - s t r ano p i r amido V = Od osrednjega dela Ju l i j sk ih Alp se višina kl imatske GM niža na vzhod, jug in zahod. Višino 1800 m dosega na severni s t rani Mojstrovke, nad Lopuč- nico, na pobočjih nad Fužinarsko planoto in na Pokl juškem pogor ju na severo- zahodni strani Pok l juke (karta). Kl imatska GM na te j zunanj i s t rani osred- njega gorovja, ki je že nižje (najvišji deli ne presegajo 2400 m), se že znižuje. Dolžina macesnovih pr i ras tkov znaša na n j e j 11—16 cm. Višino 1700 m doseže kl imatska GM v robnih južnih in zahodnih pogorj ih . Na zahodu poteka v te j višini na vzhodnem pobočju Jalovca, na to v Kan in - skem pogor ju in severnih pobočjih Krnskega pogorja ter pobočjih severno od Bohinja. Izohila 1700 m za jema pogorja , ki se dvigajo nad 2000 m in k j e r so v višinah 1645—1700 m še taki ras tni pogoji, da macesni in smreke še zrastejo do okoli 8 m. Najnižje , okoli 1600 m se naha ja kl imatska GM delno že izven Jul i j skih Alp. Na zahodu doseže to višino na Stolovem pogorju, nato na bl ižnjem Mata - jurskem pogor ju in na južnih pobočjih Spodnj ih Bohinjskih gora. Ta pogor ja ne presegajo 2000 m. Stolovo in Mata ju r sko pogorje sta dokaj osamljeni in prvi višji gorski pregraj i , ki j u zadenejo jugozahodni zračni tokovi. Ta lega, po- dnevni pogoji in m a j h n a masivnost teh pogori j so glavni dejavniki , ki vpliva- jo na nizek potek kl imatske gozdne meje. 5.2. TRNOVSKI GOZD IN NOTRANJSKI SNEŽNIK Na najviš j ih delih Trnovskega gozda in Snežnika ima zgornja GM po- dobne značilnosti. To se kaže zlasti v sestavi, poteku in f iziognomiji GM. Kli- matska (termična) meja poteka na M. Gol jaku (1494 m) vsaj na višini 1460 do 1470 m. Tak zaključek lahko opremo na dejstvo, da na ne preveč oddal jenem Snežniku, ki je za 300 m višji, sedanja GM poteka na 1540 m. Na Velikem in Malem Snežniku se kaže podobna diferenciacija in značaj gozdnega ras t ja ter njegove zgornje meje kot na Goljakih. Nad bukovim goz- dom je širši pas ruš ja s smrekami v spodnjem delu. Teh je več kot na Goljakih, saj so pobočja obeh Snežnikov precej obsežnejša kot na Goljakih. Glede na višino smrek in nj ihovo rast lahko zaključimo, da poteka kli- matska (termična) GM na M. in V. Snežniku vsaj v višini 1600 m, če ne še neka j višje. Sedan ja DM sega na 1655 m, ka j t i t u še ras te jo okoli 5 m visoke smreke. Na višinsko razliko med sedanjo in kl imatsko GM je v veliki meri vplival človek. V l i teratur i so zbrani podatki, k d a j in k j e so pasli po snežniškem po- gor ju govedo in ovce. Do leta 1890 je obstajalo v bližini najviš j ih delov Snežni- ka več ovčjih s t a j : v Grčovcu na južni s trani , v Grdi dragi in Črnem dolu na zahodni strani, pri Kujav iču na vzhodni in pri Sladki vodi na severni s t rani M. in V.Snežnika ( K l e m e n č i č , 1959, pod. 18). Čeprav ni na razpolago po- datkov o paši na pobočjih M. in V. Snežnika, lahko domnevamo, da so pasli tudi tu, saj je za p rehrano večjega števila živine potrebno uredit i večje pašne površine. Ob vsem tem ostaja še vedno ne dovolj po jasn jeno vprašan je po jav l j an ja smreke v ruš ju . Ali je bil morda prvotno nad bukovim gozdom pas smreke, ki n a j bi tvorila GM in DM? Za sedanj i videz pokra j ine nad bukovim gozdom pa je p rav smreka tisto drevo, ki ji da je značilno podobo. Tabe la 5: Višina sedanje gozdne in drevesne meje, višina dreves in dolžina terminalnih prirastkov smreke in macesna nad sedanjo gozdno mejo Tabe la 5: The height of actual forest and tree line, the height of the trees and the lenght of the terminal branchlets of the larch and the spruce on the forest line. m to K r a j Viš ina s e d a n j e gozdne m e j e (SGM) Viš ina d reves n a d SGM N a d m o r s k a višina Dolž ina t e r m i n a l n i h p r i r a s t k o v nad SGM Višina d revesne m e j e 1 2 3 4 5 6 S p o d n j e B o h i n j s k e gore ( južno pobočje) 1420 m — 1400 m 16 19,2 c m — s m r e k a c m — macesen Nad Vra t i (zahodno poboč je R j a v č e v e glave) 1440—1450 m 10 m 1650 m S p o d n j e B o h i n j s k e gore (severno pobočje) 1500 m — 1550 m 12,5 15,2 cm — s m r e k a cm — macesen 1670 m P i h a v e c (zahodno pobočje) ca. 1500 m 7— 8 m 1650 m M a t a j u r 1500 m 5— 6 m 1550 m 14,75 cm — s m r e k a Vršič (severno pobočje) 1520 m Stolovo pogo r j e 1530 m K a n i n s k o p o g o r j e 1550 m 4— 5 m 1645 m 17 c m — s m r e k a in macesen 1700 m Vr tašk i v r h 1600 m 9 m 1835 m 25,8 cm — macesen 1870 m Ja lovec ( jugovzhodno pobočje) 1630 m 21 m 1650 m 10,5 9,6 cm — s m r e k a cm — macesen 1700 m Nad K a l o m ca. 1650 m 10—15 m 1645 m 15 cm — macesen 1750 m K r n s k o p o g o r j e i c p v p r n r t n r t h n p i p ) 1650 m 1610 m 21 cm — macesen 1750 m Viševmik 1650 m 8— 9 m Zahodno poboč je 1670 m 9 m Šp ika Nad Ovca r i j o ca. 1700 m 15 m P o k l j u š k o pogor j e 1720 m nad 10 m (vzhodno pobočje) Nad Lopučnico 1740 m 10 m Nad Lazom 1750 ,m ca. 10 m Nad Dolino ca. 1775 m 7,6 m Tr ig lavsk ih jezer M o j s t r o v k a ca. 10 m Nad D e d n i m p o l j e m 1800 m 10 m Veliko Sp ič je 1800 m 13 m (vzhodno pobočje) P reva l sk i Stog 1800 m 7,3 m Nad Vel im p o l j e m Nad Mal im p o l j e m ca. 1800 m ca. 1800 m ca. 10 m ca. 9 m 1693 m 13,6 1860 m 11,4 1775 m 11,1 1720 m 11,4 10,6 1756 mi 16 1750 m 16 1830 mi 20 1800 m 9,6 1793 m 16,7 1848 m 21,5 1870 m 15,5 1835 m 13,5 1830 m 8,9 cm — macesen c m — macesen cm — macesen cm — s m r e k a cm — macesen cm — macesen cm (1700 m) macesen cm — macesen cm — macesen cm — macesen cm — macefsen cm (1890 m) macesen cm — macesen cm — macesen 1900 m 1800 m 1720 m 1850 m 1847 m 1900 m nad 1900 m 1835 m 1950 m ZGORNJA GOZDNA MEJA NA NOTRANJSKEM SNEŽNIKU UPPER FOREST LINE IN NOTRANJSKI SNEŽNIK 0 SOOm H i l i l SUBALP1NSKI BUKOV GOZD IFAGETUM SLBALPINUM) RUŠEV.E 0V) 2 12 S iL s 1 0 z. < 8 z 1 t a 6 Ui POVPREČNE DOLŽINE TERMINALNIH PRIRASTKOV MACESNA IN SMREKE OB GOZDNI MEJI V JULIJSKIH ALPAH THE MEAN LENGTHS OF THE TERMINAL BRANCHLETS OF LARCH AND SPRUCE ON FOREST LINE IN JULIAN ALPS 1650 1700 MACESEN-LARCH 1750 1800 l SMREKA - SPRUCE — i -nadmorska višina 1950 m ALtlTUDE Glede na prevladujoč dejavnik moremo v Jul i j skih Alpah ločevati naravno (primarno) in antropogeno (sekundarno) GM. Med naravnimi dejavniki s ta glavna podnebje in relief. Zato ločujemo klimatsko (termično in vetrno) t e r orografsko gozdno mejo. Klimatsko (termično) mejo gozd težko doseže zaradi reliefa in delovanja človeka. Zato je večinoma abst raktna . Vet rna meja je dejanska meja gozda na grebenih, vrhovih, pobočjih pod sedli — povsod tam, k je r p ihajo stalni in močni vetrovi. Vetrni gozdni meji p r ipada jo posamezni odseki na Kaninskem pogorju, na severni s trani Spodnj ih Bohinj sikih gora, na severni strani Stolovega pogorja. Tudi orografska meja je mars ik j e v Jul i j skih Alpah dejanska gozdna meja. Zlasti na pobočjih dolin Vrat, Kota in Krme, n a severni strani Kaninskega pogorja pa v osrednjem delu orografski de javniki Tabela 7: Povprečne dolžine terminalnih prirastkov Table 7: The mean lenghts of the terminal branchleti. Povprečna N a d m o r s k a v iš ina dolžina t e rmina lnega p r i r a s tka Števi lo mer i t ev Drevesna vrs ta K r a j 1510 m 21 cm 1 macesen K r n s k o jezero 1600 m 22,8 cm 2 macesen Malo pol je 1612 m 22,5 cm 3 macesen Nad Ka lom 1698 m 16,07 cm 6 macesen Malo pol je 1632 m 16,36 cm 5 macesen Viševnik 1645 m 17 cm 1 smreka. Kan insko pogor je 1683 m 13,27 cm 10 macesen Dol ina Tr ig lavskih jezer 1670 m 10,6 cm 1 s m r e k a Kan i n s k o pogor je 1670 m 12,7 cm 10 macesen Velika P išn ica 1700 m 16,38 cm 5 macesen nad Lazom 1720 m 10,6 cm 5 macesen Lipanca 1793 m 16,2 cm 3 macesen Dedno po l je 1795 m 21,8 cm 2 macesen Velo pol je 1798 m 12,3 cm 4 macesen nad Dolino Tr ig lavskih j eze r 1853 m 28 cm 3 m a c e s e n n a d Velim po l j em 1800 m 9,5 cm 10 macesen Vršič—Sleme 1800 m 15,5 cm 4 macesen nad Velim po l j em 1800 m 20 cm 1 macesen nad Lazom 1810 m 19,8 cm 5 macesen Preva l sk i Stog 1830 m 20,25 cm 2 macesen nad Dolino Tr ig lavskih j eze r 1835 m 13,7 cm 5 macesen n a d Velim p o l j e m 1840 m 9,6 cm 1 macesen nad Lazom 1847 m 12,3 cm 1 macesen Dedno po l je 1848 m 21,5 cm 3 macesen nad Dolino Tr ig lavsk ih jezer 1860 m 11,4 cm 5 macesen n a d Veliko Pišnico 1885 m 11,1 cm 3 macesen nad Dolino Tr ig lavskih jezer 1890 m 15,5 cm 2 macesen Preva lsk i Stog 1945 m 14,3 cm 1 macesen Preva l sk i Stog T a b e l a 8: Primerjava med višino macesnov in dolžino njihovih terminalnih prirastkov T a b l e 8: The comparison between the lenght of terminal branchlets and the height of the larch. K r a j N a d m o r s k a v i š ina Vrš i č 1600 m 1800 m KVv — 21,7 % KVv — 30,6 % KVtp — 24,7 % KVtp — 22,7 % J a l o v e c 1530 m 1650 m K V T — 25,3 % KVv — 23,3 % KVtp — 31,0 % KVtp — 15,3 % KVf — koe f i c i en t v a r i a c i j e v i š ine m a c e s n o v KVtp — k o e f i c i e n t v a r i a c i j e do l ž ine t e r m a l n i h p r i r a s t k o v p r i m a c e s n u KVv — v a r i a t i o n coe f f i c i en t of t h e h e i g h t of t h e l a r c h s KVtp — v a r i a t i o n coe f f i c i en t of t h e l e n g h t of t h e t e r m i n a l b r a n c h l e t s of t h e l a r c h I S1. 20. Za o s r e d n j e dele J u l i j s k i h A lp j e z a r a d i d r u g a č n e g a s p l e t a g e o g r a f s k i h de - j a v n i k o v z n a č i l n a m a c e s n o v a gozdna m e j a (nad K a l o m 1600—1700 m) . preprečuje jo višji potek GM. Plazovni gozdni mej i pr ipadajo kra jš i odseki, npr. v zgornjem delu K r m e in na južnih pobočjih Spodnj ih Bohinjskih gora. Antropogeni gozdni mej i pr ipada velik del sedanje meje nad Fužinarsko pla- noto, Komno, Pokl juko, na Krnskem in Kaninskem pogorju, na Spodnj ih Bo- hinjskih gorah in drugod. Zgornjo GM gradi ta macesen in smreka, ki ras teta tudi na drevesni meji . V osrednjem delu gorovja se uvel javi zlasti macesen. Smreka tu slabše raste. Šele v kraških ko tan jah se močno razmahne. K l jub temu, da lahko z gotovostjo sklepamo na vpliv človeka pri uvel javi tvi macesna, pa ni dvoma, da so tu na- ravni pogoji zanj zelo ugodni. Smreke je ob gozdni mej i več v južnih robnih delih Juli jcev, npr. na Kaninskem pogorju. Viharniške oblike dreves ob gozdni mej i so značilne zlasti za pas boja. Vihamiški macesni so značilni za GM v os redn jem delu Ju l i j sk ih Alp, v ihar- niške smreke za Kaninsko pogorje in južna pobočja Spodnj ih Bohinjskih gora. Značilne viharniške bukve so ob gozdni mej i Stolovega in Mata jurskega pogor- ja ter na Snežniku in M. Goljaku. Meja gozda na na jv iš j ih delih Trnovskega gozda in Snežnika je nižja, ob n je j pa raste druga drevesna vrsta kot v alpskem svetu. Razlike med Snežni- kom in Trnovskim gozdom so naslednje : SI. 21. Na južn ih pobočj ih Breg in j skega Stola so različni n a r a v n o in diružbeno-geo- grafski d e j a v n i k i pogoji l i n izko bukovo gozdno tnejo. S e d a n j a g o z d n a m e j a K l i m a t s k a g o z d n a m e j a D r e v e s n a m e j a M e j a r a s t i s m r e k e S n e ž n i k 1540 m 1600 m 1655 m 1700 m T r n o v s k i g o z d 1455 m 1465 m 1470 m 1495 m P r i m e r j a v a p o t e k a , v i š i n e i n f i z i o g n o m i j e z g o r n j e G M v J u l i j s k i h A l p a h in n a k r a š k i h v i s o k i h p l a n o t a h p o k a ž e v e l i k e r a z l i k e . T e i z v i r a j o iz n a r a v n i h (v i š ina , r e l i e f n a o b l i k o v a n o s t , m a s i v n o s t , b l i ž i n a a l i o d d a l j e n o s t od m o r j a , k a m - n i n s k a s e s t a v a , p o d n e b j e i n d r u g o ) i n d r u ž b e n i h d e j a v n i k o v . V J u l i j s k i h A l p a h v v e č j e m d e l u g o r o v j a p o t e k a m e j a v i š j e in j o g r a d i t a m a c e s e n i n s m r e k a . N a k r a š k i h p l a n o t a h se n a h a j a n i ž j e , n a n j e j r a s t e b u k e v . V J u l i j c i h r a s t e t a n a d r e v e s n i m e j i s m r e k a i n m a c e s e n . N a G o l j a k i h i n S n e ž n i k u s e g a n a d r e v e s n o m e j o s m r e k a , t o r e j d r u g a d r e v e s n a v r s t a k o t s e n a h a j a n a G M . G l e d e n a t e r a z l i k e , k i so d o k a j z n a č i l n e , l o č u j e m o v o s r e d j u J u l i j s k i h A l p s m r e k o v o - m a c e s n o v o G M , k i b i j o l a h k o i m e n o v a l i a l p s k o . N a k r a š k i h p l a n o - t a h j e b u k o v a G M , k i j o o z n a č u j e m o k o t d i n a r s k o G M . P r e h o d m e d n j i m a j e n a K a n i n s k e m p o g o r j u . M e j a m e d o b e m a p o t e k a p o S p o d n j i h B o h i n j s k i h g o - r a h i n K r n s k e m p o g o r j u n a S t o l o v o p o g o r j e . J u ž n o j e d i n a r s k a i n s e v e r n o a l p s k a G M . A l p a t e v, et. al., 1964, P o l e v a j a p r a k t i k a po f iz ičeskoj geografi i , 103—104, Moskva . B e r n o t , F., 1978, Kl ima Zgorn jega Posočja . Zgorn je Posočje. L j u b l j a n a . B e r n o t , F., 1981, Kl ima Goren j ske . Gorenjiska. L j u b l j a n a . B e c k , v. M a n n a g e t t a, G ü n t e r , R., 1906, Die U m k e h r u n g de r P f lazenreg ion in den Dol inen des Karstes . Wien. C u m i n , G., 1927, Il g ruppo del Monte Nevoso (Venez iaGiu l ia ) . Bollletiino della r ea l e societa geograf ica i ta l iana VI/IV. Roma. F u r 1 a n, D., 1960, K l ima t ska r azme j i t ev Slovenije . Geografsk i ves tn ik X X X I I . L j u b l j a n a . F u r 1 a n, D., 1968, T e m p e r a t u r e v Slovenij i . Dela 4. r az reda SAZU, L j u b l j a n a . G a m s , I., 1960, O višinski m e j i nasel jenost i , ozimine, gozda in snega v s lovenskih gorah. Geografski ves tn ik X X X I I . L j u b l j a n a . G a m s , I., 1973—74, Tr ig lavska jezera , P ro t eus 36/7 9—10. L j u b l j a n a . G a m s , I., 1977, O zgorn j i m e j i na J V Koroškem. Geografsk i zborn ik XVI. L j u b l j a n a . G e a n a n a, M., 1972, L ' in f luence de l ' a l t i tude et de la mass iv i té sur la l imi te su- p é r i e u r e de la forê t dans les Carpa tes roumaines . T r a v a u x de sympos ium de géographie phys ique des Carpa tes . Bucurest i . H a u s e r , K., 1968, Ž iv l j en j ske r azmere i n s tabi lnost na zgorn j i gotzdni me j i . Dipl. naloga na BiTF. L j u b l j a n a . Kil e m e n č i c, V., 1959, P o k r a j i n a med Snežnikom i n S lavnikom. Dela 4. r az reda SAZU, 8, L j u b l j a n a . K r e b s , N., 1924, F r a g m e n t e e iner L a n d e s k u n d e der iraneirkrainar Karates. Zborn ik r adova posvečen J. Cvi j iču. Beograd. L o v r e n č a k , F., 1977, Zgo rn j a gozdna m e j a v K a m n i š k i h Alpah v geografski luči . Geografsk i zbornik XVI. L j u b l j a n a . L o v r e n č a k , F., 1978 (1), Z g o r n j a gozda m e j a v Ju l i j sk ih Alpah v geografski luči. (1. del vzhodne J u l i j s k e Alpe), t ipkopis , str . 44. L o v r e n č a k , F., 1978 (2), Zgo rn j a gozdna m e j a v Ju l i j sk ih Alpah v geografski luči. (2. del), t ipkopis , str . 38. LITERATURA IN VIRI L o v r e n č a k , F., 1979, Zgo rn j a gozdna m e j a /na k rašk ih visokih p l a n o t a h Slovenije , t ipkopis , str . 27. L o v r e n č a k , F., 1982, Zgo rn j a gozdna m e j a na K r n s k e m pogor ju , t ipkopis , str . 34. L o v r e n č a k , F., 1983, Zgo rn j a gozdna m e j a v K a n i n s k e m pogor ju , t ipkopis , s t r . 39. L o v r e n č a k , F., 1985, Zgo rn j a gozdna m e j a v o s r ed ju Ju l i j sk ih Alp, t ipkopis , str . 38. L o v r e n č a k , F., 1985, Zgo rn j a gozdna m e j a v Ju l i j sk ih Alpah in na visokih k r a - šk ih p lano tah , t ipkopis , s tr . 10. M a r e k , R., 1910, Waldgrenzs tud ien in den ös t e r r e i ch i schen Alpen. Pet . Mitt., Er- gänzugshef t 168. Gotha . M a r t i n č i č , A., 1977, Pr i spevek k p o z n a v a n j u ekologi je mraz išč v Sloveni j i . Raz- p r a v e SAZU XX/5. L j u b l j a n a . M a t i c i č, P., 1950, Gozdna in drevesna m e j a v dol inah Vrata , Kot in K r m a . Sem. naloga n a Odde lku za geograf i jo F F v L jub l j an i . M e l i k, A., 1950, P l a n i n e v J u l i j s k i h Alpah. Dela 1, SAZU, L j u b l j a n a . M e 1 i k, A., 1954, Slovenski a lpski svet, L j u b l j a n a . M e l i k, A., 1963, Sloveni ja . L j u b l j a n a . M e 1 i k, A., 1056, Izvena lpske p lan ine na Slovenskem. Geografski zborn ik IV. L j u b - l j a n a . M e l i k, A., 1959, Nova geografska dognan ja n a Trnovskem gozdu. Geografski zbor- n ik V. L j u b l j a n a . M e 1 i k, A., 1960, S lovensko P-rimorje. L j u b l j a n a . M l a k a r , J., 1985, Drevesa i n grmi Slovenije . L j u b l j a n a . P e t z , B., 1985, Osnovne s ta t i s t ičke me tode za nematemat i ča re . Zagreb. P l e s n i k, P., 1971. (1), Horna hran ica lesa. Bra t i s lava . P l e s n i k, P., 1971. (2), O v p r a š a n j u zgorn je gozdne m e j e in vegetac i j sk ih pasov v gorovj ih J Z in SZ Sloveni je . Geografski ves tn ik XLII I . L j u b l j a n a . P u č n i k , J., 1980, Velika k n j i g a o v remenu . L j u b l j a n a . P u n c e r, I., Z u p a n č i č , M.. 1970, Vergleich der Vegetationisgrenzen bzw. Vegeta- t ionsprof i le in ve r sch iedenen Gebi rgssys temen auf K a r b o n a t - u n d S i l ika tun te r - lage in Slowenien. Mit t l . Ostalp,- din. Ges. f . Vegetkde, B. 11. Obergurge l - Inns - b ruck . S r i b a r, V., 1955, Na jd i š čno poročilo o sondah na Lipanici . Geografsk i zborn ik III . L j u b l j a n a . T r e g u b o v, V., et. al., 1955, E labora t za osnovo goj i tvenega in mel iorac i j skega n a č r t a gozdov, gozdnih zemlj išč in pašn ikov n a področ ju Zgorn je savske doline. T r e g u b o v , V., 1962, Naravn i sestoji macesna v Sloveni j i in gospoda r j en j e z n j imi . Zborn ik IGLGS 3, L j u b l j a n a . V r t a č n i k, V., 1985, Zgo rn j a gozdna m e j a v M a r t u l j k u in Belem potoku, t ipkopis d ip lomske naloge, s tr . 100. W r a b e r , M., 1970, Die obe re Wald u n d Baumegrenze i n den Slowenischen Hoch- gebi rgen in ökologischer Be t rach tung . Mit t l . Osta lp . -d in Des. f. Vegetkde, B. 11. Obe rgu rge l - Innsb ruck . W r a b e r , T., 1971, O f lor i in vegetac i j i bo taničnega rezerva ta na N o t r a n j s k e m Snežniku. Mladinsk i raz iskovaln i tabori . L j u b l j a n a . W r a b e r , T., 1973-74, Botanični sprehod skozi Dol ino Tr ig lavskih jezer. P ro t eu s 36/9—10, str . 405—421. L j u b l j a n a . Z u p a n č i č , M., 1971, Vegetaci jski prof i l snežniškega pogor ja . Mladinski razisko- va ln i t abor i 1970. L j u b l j a n a . Vir i : G r e b e n s k a k a r t a Ju l i j sk ih Alp 1:75 000. L j u b l j a n a 1964. K a r t a Ju l i j sk ih Alp, vzhodni del, 1:50 000, L j u b l j a n a 1984. K a r t a Ju l i j sk ih Alp, zahodni del, 1:50 000, L j u b l j a n a 1983. THE UPPER FOREST LINE IN THE JULIAN ALPS AND IN HIGH KARST PLATEAUS OF SLOVENIA SUMMARY T h e u p p e r (climatic) fores t l ine in t he J u l i a n Alps lies h ighe r as in t h e K a m n i k - S a v i n j a Alp. T h e b iomet r ic m e a s u r e m e n t s of t he t rees (spruce a n d larch) have r e - vea led t h a t t h e cl imat ic ( thermal) fores t l ine exist w h e r e t h e lenghts of t e r m i n a l b ranch le t s reach 10 cm. I t is t he r e fo re concluded t h a t t h e highest c l imat ic fores t l ine is located a t a l t i tudes of 1900 m above sea level, in the h ighes t and the most mass ive cen t ra l a n d no r twes t e rn par t of J u l i a n Alps. I n t h e sou thwes t e rn par t of J u l i a n Alps the fores t l ine is lowest, because of cl imatic condi t ions at t h e a l t i t ude be tween 1550—1600 m above sea level. In the h igher and more mass ive in ter ior of t he a lp ine a r ea t he fores t l ine climbs to a l t i tude of about 1700 m and even about 1800 m at t h e h ighes t points . T h e n a t u r a l (primary) fores t l ine can be separa ted w i t h r ega rd to t h e l imi t ing fac to rs of fores t growth, on t he cl imat ic (the t h e r m a l and the w inds effected) and the orographic fores t line. Very charac te r i s t ic is also m a n - m a d e or an th ropogen ic (secundary) fores t line. T h e y d i f f e r in a l t i tude by 100 m even m o r e in place. T h e fores t l ine in Ju l i an Alps is f o r m e d by the sp ruce (Picea abies L. Karsten) and the l a r ch (Larix decidua Mill.). In the h igh kars t p la teaus t h e fores t l ine is charac ter ized by the beech (Fagus silvatica L.) and t ree l ine by t h e spruce. With regard to t he s t r u c t u r e of t he fores t l ine w e discern in t he Ju l i an Alps t he l a r ch - sp ruce (alpine) and in t he ka r s t p la teaus beech (dinaric) uppe r fores t line. Above the fo res t l ine in J u l i a n Alps, in t he suba lp ine bel t , buches vegeta t ion is spreading . In this vegeta t ion Pinus mugo Turr. w i t h ind iv idua l la rch or spruce is p redomina ted . Because of w inds and snow the t rees h a v e p rope r and i m p r o p e r wind shaped t ree tops. IZOHILE V JULIJSKIH ALPAH ISOHYLES OF JULIAN ALPS VRTA SK VRH 1 6 « VRTAŠKA PL. P I H Ä E C A 24» L I PANSK I V. * / 1949 TRIOL AV 2863 BAVŠK I GRINTAVEC na V E R N A R 2221 KANJA/EC V. SKEDENJ IÉ2 PREVALSKI STOS llill/ / VELIKI STÖG OGRADE M « O B O V E C TIOARICA RUŠ NATA GLA1ÍA 2 Í99 KRASJ I VRH A 1773 SAVA BOHINJKA Bohinjsko jezero K O B A R I Š K I STOL I B O H . B I S T R I C A RUŠNATI VRH / 1915 Č R N A PRST RODICA F F - Odd za geografijo XI. 1966 C.Vojvoda