ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 16, številka 4, september 2015 Foto: arhiv KUD Markovski zvon V novo šolsko leto z novim ostrešjem. Pozdrave vam pošiljajo udeleženci 7. mladinskega glasbenega tabora v Markovcih, ki so male sive celice razmigali že pred začetkom šolskega leta. Varna pot v šolo in domov Ob začetku šolskega leta je na cesti veliko razigranih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu. Prav zato je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policistov. Starši in vsi vozniki poskrbimo, da bodo naši otroci na svoji šolski poti varni! Na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi se jih mnogo poda v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem ne smemo pozabiti na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne Vsi prvošolci morajo obvezno imeti rumeno rutico in kresničko. Na poti v šolo morajo hoditi po pločniku oziroma ob levem robu cestišča. Starejši otroci, ki ne potrebujejo spremstva, naj upoštevajo prometne predpise, prečkajo cesto pri prehodu za pešče in med potjo naj ne uporabljajo telefona. Med vožnjo v avtomobilu morajo biti otroci vedno pripeti z varnostnim pasom in glede na višino (do 1,5 m) nameščeni v otroškem sedežu. Otroci morajo pri vožnji s kolesom obvezno uporabljati kolesarsko čelado. znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Za njihovo varnost moramo zato skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Nekaj napotkov za starše in vse voznike, ki ne bodo odveč: • V začetku septembra in prihodnje dni čim več časa namenite prometno-var-nostni vzgoji otrok! • Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. • Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! • Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. • Tudi sami se vedno pripnite! • Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! • Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. • Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). V okolici šol policisti v prvih šolskih dneh izvajamo poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjamo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti v začetku šolskega leta tudi poostreno nadziramo tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Vsak posameznik naj upošteva cestno--prometna pravila iz osebnega zavedanja, da s tem pripomore k večji varnosti ostalih udeležencev v prometu. Prevečkrat vidimo, da je upoštevanje prometnih pravil zgolj posledica strahu pred kaznijo. Srečno in varno udeležbo v prometu! Vir: www.policija.si Marjan Vrbnjak Policijska postaja Ptuj Najbogatejši čas v letu V jeseni se pokrajina okrog nas iz dneva v dan spreminja in razveseljuje naše oči z barvnim razkošjem: vedno zeleni travniki in preorane rjave njive, modrina neba nad nami ter z mešanimi gozdovi porasli haloški hribi na jugovzhodnem obzorju. Preden širokolistni grmi in drevesa ogoli-jo, da bi se pripravili na zimsko mirovanje, jim sončni dnevi in mrzle noči spremenijo liste iz zelene barve v občudovanja vredne odtenke rumene, rdeče, oranžne in rjave. Japonci imajo tedaj običaj, da gredo »na lov za jesenskimi barvami«. Tako pravijo jesenskim izletom, na katerih občudujejo umetnost narave v tem letnem času. Jesen, pa naj bo zgodnja, prava ali pozna, je pri nas najbogatejši čas v letu. Ljudje pospravljajo sadove svojega dela na poljih in vrtovih ter v sadovnjakih in vinogradih ter pripravljajo zemljo za jesensko setev. Začnejo se priprave na zimo. Še preden oblačnost, veter, jutranja megla in nizke temperature pomorijo rastline, se njihove korenine napolnijo s hranilnimi sokovi. Tudi nekatere živali si pripravijo hrano in brloge, še zadnje ptice selivke pa v jatah odletijo na jug. Pred marsikatero hišo pojejo žage, sekire pa na tnalu kalajo drva, da bodo v mrzli zimi tople peči in kamini. Počitnice in dopusti so že za nami. Učenci so spet prestopili šolske prage. Šestle-tnikom predstavlja šola nekaj novega in zanimivega, njene pomembnosti za življenje pa se še ne zavedajo. Zato pa je skrb in odgovornost toliko večja za starše. Novo življenjsko poglavje se namreč v jeseni začenja tudi za tiste, ki se odpravljajo v srednje in poklicne šole ter na fakultete. Starši, ki želimo vsak po svojih močeh otrokom omogočiti šolanje po njihovih željah, interesih in sposobnostih, se ves čas zavedamo morebitnih zaposlitvenih problemov ob aktualni brezposelnosti ter posledično njihove osebne neeksistence in nesamostojnosti. Kajti kriza zaposlovanja najbolj prizadene mlade izobražence, saj izobrazba pogosto deluje kot predpogoj za zaposlitev (večjo prednost prinašajo delovne izkušnje). Slovenski mediji, ki celo citirajo politike, napovedujejo »vročo politično jesen«. V letošnji pozni jeseni bo vlada predstavila tudi izhodišča za izboljšave plačnega sistema in ukrepe za plače v letu 2016. S sindikati, ki so od leta 2009 dvakrat stavkali, je vlada uspešno sklenila šest dogovorov, saj so se plače zaposlenih zelo znižale. Čeprav je v plačni zakon in kolektivno pogodbo posegla tudi intervencijsko in enostransko ter zato izgubila kolektivni in ustavni spor, je vendarle privarčevala nekaj več kot milijardo evrov. Ali nas zaradi tega »uspeha« čaka zamrznitev obljubljenega izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega? Varčevalna politika države s tako velikim javnim dolgom, kot ga ima Slovenija, ne bi smela temeljiti samo na notranjem varčevanju, ampak bi morala imeti jasno zastavljene narodne razvojne cilje. Ali je slovenska vlada zmožna upoštevati preprosto ekonomsko pravilo »Troši toliko, kot ustvariš!« in se upreti trošenju, ki ga nam ga predpisujejo, bomo hitro spoznali. Morda že do 21. decembra, ko se konča meteorološka jesen ... Do tedaj pa: uživajte v barviti in sadov bogati jeseni. Irena Pukšič, urednica UST VA MA t< ECO VC Ii v Sanirano šolsko ostrešje del pri sanaciji šolskega ostrešja (vključno z menjavo kritine in pripadajočim DDV) ocenjena na nekaj več kot 200.000 evrov. Takoj, ko so učenci odšli na počitnice, so se pričela dela, saj je bil rok, ki so ga imeli delavci na voljo, le 45 koledarskih dni. Dokaz, da se kvaliteta izobraževanja otrok ne izkazuje vedno le s kvalitetnimi učnimi programi in kompetentnimi učitelji, ampak tudi z zdravim, varnim in ustvarjalnim okoljem, so večletna prizadevanja Občine Markovci, ki si z zagotavljanjem sredstev za sanacijo šolske zgradbe in njene opreme ter tudi s tekočim vzdrževanjem šolske zgradbe prizadeva za energetsko varčnejšo šolo. IP Poletje se počasi poslavlja in na vrata že trka jesen. 1. septembra je Osnovna šola Markovci spet odprla svoja vrata vedoželjnim otrokom. Novo šolsko leto je prineslo nekaterim učencem nove učitelje in šolske predmete, največje spremembe pa doživljajo tisti, ki so vrtec zamenjali za šolo. Spremenila se je tudi šolska stavba, ki je bila zgrajena leta 1979. Markovska šola, »lepotica« med osnovnimi šolami, je bila tedaj prva osnovna šola v ptujski občini, zgrajena iz sredstev samoprispevka. Tehnologija in gradbeni načrti tistega časa pa še niso omogočali gradnje energijsko varčnih objektov, zato so stroški ogrevanja šole iz leta v leto naraščali. Leta 2013 se je Občina Markovci kot ustanoviteljica odločila za energetsko sanacijo šolske zgradbe v vrednosti več kot pol milijona evrov. Ker pa se investicijsko vzdrževanje zaradi visoke finančne obremenitve investitorja praviloma opravlja v daljšem časovnem obdobju in v več sklopih, se je občinski projekt Investicijsko vzdrževanje osnovne šole in vrtca letos nadaljeval s sanacijo šolske strehe. Občinski svet se je decembra 2014 strinjal z načrtovanimi sredstvi za zamenjavo dela dotrajane strehe na šolski zgradbi v predlogu proračuna za leto 2015, kasneje pa je potrdil še dokument identifikacije investicijskega projekta, ki ga je pripravil A-Biro, podjetje za projektiranje, inženiring in trgovino iz Maribora. Po zapletih z razpisno dokumentacijo na portalu javnih naročil je občina 5. maja 2015 na svoji spletni strani objavila še dopolnitev. Med prispelimi ponudbami je bilo izbrano podjetje Gradbeništvo - krovstvo, kleparstvo in tesarstvo Branka Srake iz Benedikta. Junija sta Milan Gabrovec, župan Občine Markovci in samostojni podjetnik Branko Sraka v občinskih prostorih podpisala gradbeno pogodbo, v kateri je bila vrednost vseh gradbenih, tesarskih, krovskih in kleparskih Podpis 200.000 evrov vredne pogodbe Poziv lastnikom kmetijskih zemljišč na komasiranem območju Markovci - jug V spomladanski številki Lista iz Markovcev smo že obveščali občane o nameravanem pristopu občine k projektu »Namakanja kmetijskih zemljišč na že komasiranem območju Makovci - jug«, kjer so idealni pogoji namakanja in s tem uspešnega pridelovanja predvsem vrtnin, saj se voda sama ponuja v kanalu sredi obdelanih kmetijskih površin. Eden od pogojev za pridobitev državnih sredstev je zadostno število soglasij lastnikov zemljišč za uvedbo namakalnega sistema. Zato ponovno POZIVAMO lastnike omenjenih kmetijskih zemljišč, ki še niso dali soglasja, da podajo soglasje čim prej in s tem občini kot bodočemu investitorju omogočijo kandidaturo za pridobitev sredstev. Milan Gabrovec, župan Od 15. 8. 2015 velja nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji Vlada Republike Slovenije je na 48. redni seji dne 29. 7. 2015 pod točko 12A sprejela naslednji S K L E P : Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do konca februarja 2016 pripravi analizo stanja dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti po uskladitvi z Zakonom o kmetijstvu in uredbah o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. V drugi fazi, do konca septembra 2016, pripravi tudi celovito finančno analizo dopolnilnih dejavnosti, vključno glede na obseg kmetijske dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do konca decembra 2017 na podlagi analize stanja iz prejšnje točke pripravi potrebne spremembe ureditve dopolnilnih dejavnosti z določitvijo ustreznih dovoljenih obsegov oziroma pogojev glede na kmetijsko dejavnost kmetije in glede na druge udeležence na trgu, ki opravljajo enako dejavnost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najpozneje ob reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in reformi obveznega zdravstvenega zavarovanja pripravi posebno shemo pomoči kmetijam oziroma zavarovancem kmetom pri plačevanju prispevkov za socialno varnost, kot je že predvideno s prehodno določbo petega odstavka 407. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najpozneje do konca leta 2015 proučijo problematiko fizičnih oseb, ki proizvajajo električno energijo v proizvodnih napravah do 50 kW v skladu s 379. členom Energetskega zakona, v zvezi z uveljavljanjem pravice do pokojnine ter pripravijo predlog ustreznih sistemskih rešitev. Novo Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (uredbo 2015) najdete na spletni povezavi: http://www. uradni-list.si/1/content?id=122752 ali http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6925 Dosedanji nosilci dopolnilnih dejavnosti MORAJO opravljanje dopolnilne dejavnosti uskladiti z določbami nove uredbe najpozneje • do 1. januarja 2016 oz. • v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev tisti nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev. Nekaj splošnih določb nove uredbe najdete v priponki, več informacij pa v času uradnih ur na Oddelku za kmetijstvo in gospodarstvo Upravne enote Ptuj - telefon 02-798-0127. 2 Leto/16, številka/4, september2015 Lokalna akcijska skupina Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, njen zakoniti zastopnik Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah (krajše Društvo »Bogastvo podeželja«), ki jo upravlja KGZS Zavod Ptuj, za zainteresirane posameznike in organizacije z območja občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Destrnik in Trnovska vas objavlja JAVNI POZIV ZA VSTOP V LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO ZA IZVAJANJE PRISTOPA CLLD na območju občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Destrnik in Trnovska vas v programskem obdobju 2014-2020. Vključitev v LAS predpostavlja odgovorno, aktivno in trajnostno naravnano delovanje v prid celostnemu in trajnostnemu razvoju območja občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Destrnik in Trnovska vas. Lokalna akcijska skupina (v nadaljevanju LAS) bo vzpostavljena kot javno zasebno partnerstvo za območje občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Destrnik in Trnovska vas z namenom izvajanja novega razvojnega pristopa, to je pristopa CLLD (Community Led Local Development) - lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Je pristop po ključu »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da so posamezniki in organizacije tisti, ki z aktivnim članstvom v LAS določijo razvojne cilje in potrebne ukrepe za njihovo uresničitev. Te zapišejo v STRATEGIJO LOKALNEGA RAZVOJA ZA OBDOBJE 2014-2020, ki je osnova za pridobitev pravice do črpanja novih evropskih sredstev CLLD. Strategija se bo v prihodnjih letih uresničevala skozi projekte, za izbor katerih so pristojni člani oz. organi LAS. Partnerstvo bo sestavljeno po načelu tripartitnosti, zato v LAS vabimo vse zainteresirane posameznike in institucije iz: gospodarskega sektorja (gospodarske družbe in/ ali njihova združenja, samostojne podjetnike, obrtnike in/ali njihova združenja, kmetijska gospodarstva in/ali njihova združenja, zasebne zavode, druge gospodarske subjekte) nevladnega sektorja (zainteresirane posameznike, društva in/ali njihove zveze, druge predstavnike civilne družbe) in javnega sektorja (občine, javni zavodi, javne agencije, druge javne ustanove/institucije). V lokalno partnerstvo so lahko vključene tudi pravne osebe javnega prava, društva in drug pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu, ki delujejo na območju več LAS ali imajo sedež izven območja, vendar delujejo na območju občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Destrnik in Trnovska vas. Sodelovanje v LAS je prostovoljno in odprtega tipa, dostopno vsem pod enakimi pogoji. Javni poziv je stalen, kar pomeni, da bo možno vstopiti v partnerstvo celotno programsko obdobje tudi po ustanovitveni skupščini, ki bo izvedena najkasneje do 30. 9. 2015. S pristopno izjavo zainteresirani posamezniki in organizacije izrazijo namero o vstopu v LAS za izvajanje pristopa CLLD na območju občin Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Destrnik in Trnovska (ST (7 tVIARKOVCIiV vas, temu sledi podpis partnerske pogodbe na ustanovni skupščini LAS o datumu katere boste vsi zainteresirani pravočasno obveščeni. Prosimo, da PRISTOPNO IZJAVO posredujete do 10. 9. 2015 na naslov Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj, s pripisom članstvo LAS. Pristopna izjava za vstop v LAS je na voljo na spletni strani www.las-bogastvopodezelja.si. Na tej spletni strani so objavljene tudi vse splošne informacije o CLLD in o aktivnostih, ki se bodo izvajale v okviru priprave strategije lokalnega razvoja (obrazec za predložitev projektnih predlogov, termini delavnic, pravne podlage idr.). Vse dodatne informacije vam v pisarni Društva »Bogastvo podeželja« Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj posreduje Mojca Metličar, tel: 02 749 36 33 ali e--naslov: info@las-bogastvopodezelja.si ali mojca. metlicar@kgz-ptuj.si. dr. Vladimir Korošec, s.r. predsednik društva in LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Invensticije na območju občine Markovci ZAKLJUČENA JE IZGRADNJA KOLESARSKE STEZE V ZASELKU SIGET V NASELJU BUKOVCI Izvajalec del, Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d. o. o. iz Maribora, je te dni zaključilo z gradnjo kolesarske steze v zaselku Siget v naselju Bukovci. Gradnja steze je bila časovno pogojena z izgradnjo kanalizacije, ki je grajena v neposredni bližini kolesarske steze oz. v bližnjem cestišču. V delu trase kolesarske steze je urejeno odvodnjavanje meteornih vod, zgrajena je javna razsvetljava, položene pa so tudi cevi za potrebe telekomunikacijskih in elektro vodnikov. V manjšem delu drogovi javne razsvetljave niso postavljeni, saj postavitev preprečujejo nadzemni elektro vodniki. Ti drogovi bodo nameščeni takoj, ko bo elektrodi-stributer odstranil nadzemne vode. Kot že omenjeno, ima elektrodistributer za kabliranje elektrovodnikov že vgrajene podzemne vode. Kolesarske steza v zaselku Siget v naselju Bukovci IZDANO UPORABNO DOVOLJENJE ZA ČN FORMIN m REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO ■ * + [ Naiožbn lj ii^upnlimliiait lllU l»'illull>w<.-* HlllUlVilJtll OBČINA MARKOVCI ran O OBČINA GORISNICA Foto: BZ 1 rt 11.1 lil fTÍ T f J- ! h : r r i iUMI H' i jMffaU Ü /../ L- f "^T^m i JI mmŠ/ML ; / - ÍHmiSf ' " " Mil; m uTfm Izgradnje kanalizacije v naseljih Bukovci in Stojnci, ki jo obravnava projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju ptujskega polja, sistem 3 Bukovci-Formin«, je zaključena. Za vse obravnavane kanale je pridobljeno uporabno dovoljenje. Izvajalec del te dni še odpravlja manjše pomanjkljivosti, ugotovljene pri kvalitetnem pregledu objekta. Dokončana je tudi izgradnja ČN Formin. Tudi za ta objekt je pridobljeno uporabno dovoljenje. Za vaščane zgoraj omenjenih naselij to pomeni, da se bo z avgustom bistveno znižal strošek kanalščine oz. prispevka za okoljsko obremenitev voda. Kljub končanju tega obsežnega projekta se dela na izgradnji kanalizacije v naseljih Stojnci in Bukovci še ne bodo končala. Preostali so še kanali, ki jih osnovni projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju ptujskega polja, sistem 3 Bukovci-Formin«, ne zajema. V naselju Stojnci gre za dva kanala, in sicer 3.6.1, ki poteka ob h. š. 110,109, 108 in 108a (prikaz na spodnji skici), Fotografija desno zgoraj; Trase kanala 3.6.1 (Stojnci h. š. 110, 109, 108, 108a) Nadaljevanje kanala 3.8.2, ki poteka južno od LC 328010, in sicer od h. š. 92 do konca naselja Stojnci oz. do meje z občino Gorišnico. V naselju Bukovci gre za več odsekov. Najobsežnejši je kanal v zaselku »Lunovci«, kjer je potrebno zgraditi 391 m gravitacijskega voda kanalizacije in 391 m tlačnega voda, vključno s črpališčem. Kanal 3.14.1 (L= 391,5 m) in 3.14.1 tlačni (L=449,9 m), vključno s črpališčem - zaselek Lunovci Drugi večji zaselek, kjer kanalizacijsko omrežje še ni končano, je ob h. š. 79, 81, 82, 82a, 83 in 83a. Gre za manjša kanala, ki potekata ob h. š. 10, 10a, in v manjšem delu za kanal 3.7.1, ki sicer že posega v naselje Nova vas pri Markovcih, obravnavan pa je v sklopu gradbenega dovoljenja Kanalizacija Bukovci. Vsa ta dela želimo končati do konca letošnjega leta. S tem bi bila izgradnja kanalizacijskega omrežja v dveh največjih naseljih občine Markovci zaključena. Za pokritje celotnega območja občine Markovci preostane le še naselje Nova vas pri Markovcih. B. Z., Občinska uprava ' \\ L—r- , Li iteCii'1-' t—r m_ Kanal 3.7.2, do . t—^ \ h š 79 - 83a n my-e-* \ X h.š. 79 - 83a, dolžina kanala L= 126 m Leto/16, številka/ 4, september/2015 3 (/ rVf.i\ l< KO VC UV Jožef Meznarič - prejemnik znaka kakovosti za »meso iz tünke« Minilo je že nekaj časa od 26. državne razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, ki je od 21. do 24. maja 2015 potekala na Ptuju. Najvišje priznanje na tej razstavi, znak kakovosti, prejmejo dobitniki priznanj, ki so tri leta zaporedoma dosegli zlato priznanje za posamezni izdelek. Takšno priznanje sije na letošnji razstavi prislužil naš občan Jožef Meznarič iz Stojn-cev 86 za meso iz tiinke. Našim bralcem, še posebej starejšim, najverjetneje ni potrebno razlagati, kaj je meso iz tunke ali kot z eno besedo rečemo kar »tunka«, pa vendarle. Tunka je tradicionalen izdelek z zelo lepo zgodovino, ki je geografsko vezan na širšo regijo Prlekije. Je poltrajni suhomesni izdelek, narejen po tradicionalnem načinu proizvodnje, ki je v osnovi enaka, v podrobnostih pa se od proizvajalca do proizvajalca kar močno razlikuje. Zaradi priprave, hranjenja, ga-stronomskih značilnosti in jedilne kakovosti jo uvrščamo med slovenske narodne posebnosti. Katere so tiste podrobnosti, ki so našemu sogovorniku Jožefu Meznariču prinesle najvišje priznanje, nam seveda ni izdal. Jožef je po izobrazbi mesar in kuhar, vendar se je po nekajletni zaposlitvi kot kuhar v Splošni bolnišnici na Ptuju in nekaj časa tudi v OŠ Markovci po spletu okoliščin odločil za prevzem domače kmetije v Stojncih 86. Kmalu je ugotovil, da samo kmetovanje na, za današnji čas relativno majhni kmetiji, ne bo prinašalo omembe vrednih dobičkov, zato seje odločil za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, še posebej, ker so mu njegova profesionalna znanja kuharja in mesarja to omogočala. Jožefa smo povprašali, kako dolga in naporna je pot do takega priznanja. Zgodba se je pričela leta 1991, ko je najprej registriral in odprl kmečki turizem »Urban«. Še istega leta je tudi prvič sodeloval na razstavi Dobrote Slovenskih kmetij. Takrat je kot osnovni domači proizvod predstavil domači kruh iz kmečke peči, imel pa je tudi že mesne izdelke. V vseh teh letih je sodeloval na skoraj vseh razstavah in prejel celo vrsto priznanj tako za kruh kot za mesne izdelke. To leto pa je bil njegov trud prvič poplačan z najvišjim priznanjem - znakom kakovosti. Vsa ta leta so bila precej naporna, saj so se dogajale hitre spremembe na trgu in v proizvodnji, zato se je bilo potrebno nenehno prilagajati hitro spreminjajočim se okoliščinam. Sčasoma se je izkazalo, da s kmečkim turizmom ne bo ravno perspektive in dobička, zato je ta del dejavnosti v glavnem opustil, čeravno formalno še vedno obstaja. Jožef se je usmeril na prodajne stojnice ob različnih sejmih na Ptuju in v drugih bližnjih krajih ob različnih priložnostih in tudi na prireditvah internega značaja. Poznan je po izvrstnih pečenkah in domačih klobasah, ki nam jih vsako leto ponuja ob »Aninem« v Cirkulanah, h katerim se prileže dobro domače vino, ki ga prav tako pridelajo v lastnem vinogradu v Halozah in so ga seveda ponudili tudi na stojnicah. Povedal je, da je tudi tovrstne ponudbe vedno več, kupna moč ljudi pa vedno manjša. Kako se doseže kvaliteta, ki prinese tako priznanje? Z intenzivno predelavo mesa se je pričel ukvarjati leta 2005. Eden od razlogov, da so njegovi mesni izdelki zelo kvalitetni, je gotovo domača osnovna »surovina«, torej prašiči, ki so vzrejeni z doma pridelano kvalitetno hrano na lastnih poljih. V nadaljevanju je potrebno izpeljati postopek priprave najboljših kosov mesa, ki končno pristanejo v tunki, kjer ostanejo najmanj mesec in pol ali več, preden je meso primerno za gurmanske užitke in seveda za na trg. Poleg mesa iz tunke Jože proizvaja še celo paleto odličnih domačih mesnih dobrot. Dobrot pa ni dovolj le pridelati, potrebno jih je tudi prodati. Za neposredno prodajalno doma se zaenkrat niso odločili, saj je to spet povezano z velikimi vlaganji in stroški. Pri prodaji so v zadnjih letih Jožetu priskočili na pomoč njegovi zdaj že odrasli otroci. Ker prodajajo na tržnicah v glavnem ob vikendih, jim zaenkrat to uspeva navkljub drugim obveznostim. Svoje izdelke redno ponujajo v mlečno-mesnem paviljonu na glavni mariborski tržnici, občasno v Celovcu v Avstriji, ob posebnih priložnostih pa tudi v Ljubljani na prireditvi »Podeželje v mestu«. Jožef je povedal, da ko je bil prvič v Ljubljani, je domače mesnine prodajalo le 6 prodajalcev, danes jih pride tudi 60. Za prodajo v Avstriji je značilno to, kar pri nas manjka -patriotizem in zaupanje v domači proizvod. Avstrijski kupci kupijo najprej od domačih prodajalcev in šele, če pri njih ni želenih produktov, kupijo od tujcev. Jože in še posebej njegovi otroci so ugotovili, da očetova kmetija, še posebej haloški del, nudi pridelke, iz katerih bi bilo možno pridelovati še več različnih domačih dobrot, ne le mesnin. Tako so začeli s proizvodnjo različnih domačih marmelad in različnih žganj in likerjev. Vsi proizvodi se izdelujejo po starih tradicionalnih receptih babic in dedkov. Tudi kakovost drugih izdelkov je skozi leta bila že večkrat potrjena s številnimi priznanji z ocenjevanja na Dobrotah slovenskih kmetij, kar jim daje potrditev in zaupanje, da so na pravi poti. In tako se je na kmetiji Meznaričevih porajala tudi ideja o lastni blagovni znamki in nastala je »Špajza«.Več si lahko ogledate na njihovi internetni strani www.spajza.si. In kakšna je prihodnost kmetije in dopolnilnih dejavnosti na njej? Jože pove, da bo zaenkrat še nekaj let nadaljeval dejavnost v obstoječem obsegu. V vseh teh letih je uspel postaviti temelje za možnost uspešnega nadaljevanja in širitve dejavnosti, vendar pa se sam tega ne namerava lotiti; to bo prepustil svojemu nasledniku. Torej, če si boste zaželeli mesa iz tunke, suhe salame, domačih klobas, ocvirkov, zaseke, prekajenega mesa ... ali pa sadnih in zeliščnih likerjev, zelenjavnih namazov, hladno stiskanega olja (orehovo, konopljino), 100 % bučnega olja, pridelanega na domači način, vas pričakujejo na domačiji Meznarič v Stojncih 86. Njihove izdelke lahko kupite na domačiji tako rekoč vsak dan, ob petkih in sobotah pa na glavni mariborski tržnici. Vabljeni, da jih obiščete in poskusite nekaj pristno domačega. TM Oglašujte v Listu iz Markovcev! Doseg vašega oglasa v vsako gospodinjstvo občine Markovci. s S s e i J ' v- ' -"j ib^v ■ -- : t*-** " ~ Sajenje česna, stročkamo tik pred tem V zadnjih dveh letih smo Slovenci le odkrili pomen in vrednost doma pridelane, sveže zelenjave. K temu je pripomoglo tudi spoznanje, da slovenskega česna na policah slovenskih trgovin sploh ni. Nekoč so bili česen, čebula, fižol in solata prav na vsakem vrtu, veliko česna pa so pridelali tudi pridelovalci na svojih njivah. Vendar slovenski česen seveda ne bo mogel konkurirati nizkim cenam tistega, ki k nam prihaja iz Azije. Prav zato je vedno več vprašanj, kako česen pridelati na svojem vrtu. Česen se predstavi Česen uvrščamo v družino Liliaceae ali slovensko čebulnice. V isto družino uvrščamo tudi čebulo, šalotko, por, drob-njak in kitajski drobnjak ter še nekatere, manj poznane, tudi okrasne čebulnice. Česen sodi med najbolj koristne vrtnine, saj vsebuje za naše zdravje veliko količino koristnih snovi. Tipičen vonj in okus mu dajejo žveplene snovi vsebujoča eterična olja, alilno gorčično olje in druge žveplene snovi ter seveda alicin, ki je rastlinski antibiotik. Včasih so v Rusiji česnu rekli ruski penicilin, v Egiptu pa so z njim hranili delavce, da so ostajali zdravi. V času Valentinovega je morda za nekatere zanimiva še ena lastnost: česen vsebuje nekatere hormone, ki učinkujejo na človeka podobno kakor spolni hormoni, zato so iz njega včasih delali tudi ljubezenske napoje. Takrat verjetno sam vonj človeka le ni bil tako pomemben kakor danes. Vsebuje še veliko za nas potrebnih rudnin, kalija in kalcija, beljakovine, vitamin C, provitamin A in holin. Kje ga sadimo? Česen potrebuje za svoj razvoj veliko sonca, vode in kasneje suho, odcedno zemljo. Zanj izbiramo najbolj sončne gredice, na katerih pa se voda ne sme zadrževati. Hvaležen je za humozno prst, vendar gnojenja z organskimi gnojili ne prenaša. Najbolje bo uspeval na toplih peščeno ilovnatih tleh, v težji zemlji lahko pričakujete težave v vlažnih poletjih, v peščenih, suhih tleh pa je nujno namakanje. Tal si seveda ne morete izbrati, potrebno pa je poskrbeti vsaj za to, da bo voda čim prej odtekala z gredic. Zato na težji zemljo oblikujemo visoke gredice, da zagotovimo drenažo. Zahteva širok kolobar, v katerem naj čebulnice na isto mesto pridejo šele četrto ali celo peto leto. Najboljši predposevek zanj na njivah so žita. Na vrtu bo najbolje uspeval, če smo pred njim gojili kumare, korenček, paradižnik in tudi jagode. Primerne so tudi vse ostale vrtnine z izjemo stročnic in metuljnic, ne mara pa kapu-snic. Česen po navadi pulimo v juliju, zato lahko za njim načrtujemo še pridelek endivije, repe, črne redkve, kolerabice ali solate. Posejemo lahko seveda tudi motovilec in špinačo, a šele v sredini avgusta, vmes pa posejemo katero izmed rastlin za zeleni podor, na primer facelijo. V mešanih posevkih odlično uspeva v družbi z jagodami, korenčkom, peterši-ljem, zeleno, kumarami, paradižnikom, rdečo peso, solato, koprom in janežem. Ne mara družbe kapusnic in stročnic. Gnojenje je zelo pomembno Česen sodi med skromne vrtnine, glede potreb po hranilih pa je zelo izbirčen. Nikakor ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, zelo zmerni pa moramo biti tudi pri ostalih gnojilih. Zahteva rahlo kisla tla, pH od 6 (v peščenih, lahkih tleh) do 6,5 (v težjih tleh). Nižji pH mu povzroča velike težave pri sprejemu hranil, zato je potrebno apniti. Česen v času debeljenja čebulic potrebuje dušik, vendar previsoki odmerki povzročajo gnitje in slabše skladiščenje. Ne potrebuje veliko fosforja, na vrtnih tleh ga je v zemlji zanj dovolj. Ima dokaj visoke zahteve po kaliju. V zadnjih letih je česnu potrebno dodajati tudi žveplo, saj je ozračje veliko bolj čisto. Česen ima tudi visoke potrebe po kaliju. Če vašim tlom primanjkuje kalija, ga je potrebno dodajati. Ker ne prenaša gnojenja s klorom, mu moramo kalij obvezno dodajati v obliki kalijevega sulfata. Česen lahko gnojimo z dobro prepere-lim domačim kompostom (1,5-2 l/m2). Lahko uporabimo tudi kupljena organska gnojila, na vrtu bo povsem zadostovala polovična priporočena količina. V primeru slabše (B) založenosti tal s kalijem, mu dodamo 2-4 kg gnojila kalijev sulfat na 10 m2. Ko ima česen 4-5 listov, ga dva- do trikrat zalijemo z namočenimi koprivami ali pa kupimo tekoče organ- Česen je najbolje sušiti z listi vred, obešenega v senci sko gnojilo. Več ne potrebuje. Sadilni material in sajenje Česen razmnožujemo vegetativno, z deljenjem stročkov. S tem lahko z nepazljivostjo hitro množimo tudi bolezni pa tudi škodljivce. Vedno kupimo semenski material. Česen je namreč občutljiv na dolžino dneva in tisti iz toplejših krajev pri nas ne bo oblikoval strokov. V naslednjih letih lahko uporabite svoj sadilni material (stročke). Za sajenje ga pripravimo, razstročkamo šele tik pred sajenjem, drugače rad požene liste. Slednje ni za-željeno, saj bo potemkoreninski sistem šibkejši. Resnično velja, da večji stroki dajejo višji pridelek. Nekoč so nas učili, da za sajenje uporabimo samo zunanje stroke, ki so večji. Danes nakup semenskega materiala pomeni visok strošek, zato notranjih strokov ne zavrzite. Nasadite jih na gosto in porabite kot mlad česen. Pred sajenjem domač ali kupljen sadilni material namočimo v pripravke iz alg, ki jih kupimo v trgovinah. Lahko jih namočimo tudi v toplejši kamilični ali žajbljev čaj. Namakanje naj bi bilo vsaj 20 minut, za sajenje na vrtu pa ga lahko namočite tudi čez noč. Gredico ali njivo pripravimo vsaj 10 dni pred sajenjem, saj česen zahteva dobro pripravljeno zemljo. Na tak način lahko mehansko uničimo tudi prve plevele, ki vzkalijo še pred sajenjem česna. Ker potrebuje ves čas rahlo zemljo, si zagotovimo dovolj prostora za rahljanje tal, med vrstami naj bo vsaj 30 cm, v vrsti pa 5 - 8 cm. Globina sajenja je v jeseni 8 cm, spomladi pa 4-5 cm. Na večjih površinah ga lahko sadimo strojno, nikakor pa se ne mučite z ročnim potikanjem stročkov. Enakomerno bodo vzkalili tudi, če bodo padli poševno ali vodoravno v jamice, samo da se popolnoma ne preobrnejo. Prezimne sorte sadimo v zadnjem tednu oktobra in prvem tednu novembra, mogoče samo kje na višjih nadmorskih višinah nekaj prej. Sadimo ga lahko vse do takrat, ko zemlja zamrzne. Zadnji rok sajenja prezimnih sort je januar, vendar Česen hranimo v suhih prostorih pri temperaturi okoli 0 °C. V jeseni česen ne bi smel zrasti tako velik se kasnejša sajenja lahko poznajo pri pridelku. Jare sorte posadimo čim bolj zgodaj spomladi, da ujamemo čim več zimske vlage in predvsem čim daljši čas hladnega vremena in kratkega dne. Ko se zemlja ogreje, dan pa podaljša, se pričnejo oblikovati stročki, s tem pa preneha razvoj listja in korenin. Pridelek je tako nižji. Sorte so pomembne Pri nas poznamo dva tipa česna: prezimni in jari česen. Prvi za oblikovanje stročkov zahteva 30-60 dni nizkih temperatur, drugi pa teh potreb nima. Po opisu ga ne moremo vedno ločiti. Načeloma so prez-imne sorte večje, imajo manj stročkov, ki pa so večji, čas skladiščenja pa je krajši. To ne velja za prav vse sorte, ki se sadijo po svetu. Pri nas lahko kupite seme dveh sort: ptujski jesenski in ptujski spomladanski, med ljudmi pa krožijo še domači tipi česna, po štajerski taki, ki naredijo cvetno steblo in so poznejši, na Primorskem pa rdečkasti tipi česna. Ptujski jesenski je prezimna sorta. Ne naredi cvetnega stebla. Njegove čebule so snežno bele, stroki večji, v čebuli jih je od 6-10. Tega moramo pojesti nekje do jeseni ali vsaj do začetka zime, saj je slabše skladišči. Je zelo zgoden in ga lahko pulimo že v zadnjem tednu junija oziroma prvem tenu julija. Poznejše spravilo lahko pomeni pokanje čebul, predvsem pa več trohnenja strokov in manj belo barvo čebul. Ptujski spomladanski je jara sorta, a ga lahko sadimo v jeseni skupaj z jesenskim česnom, saj dobro prezimi. Naredi nekoliko manjše čebule z manjšimi stročki, ki pa jih je več. Odlično se skladišči in je posebej znan po močni aromi. Dozori nekje 14 dni za jesenskim, to je v sredini julija. Za sorte s steblom je značilno, da po večini naredijo zelo velike čebule z večjimi stroki. So prezimne, poznejše, dozorijo šele v avgustu. Njihovo skladiščenje pa je nekje do sredine zime. Na cvetnih steblih naredijo stročke, po večini cvetov ni. Te stročke lahko pojemo, lahko jih v jeseni posadimo, vendar v naslednjem letu po večini ne naredijo stročkov in jih pojemo kot mlad česen. Česen na vrtovih ne uspeva dobro zato, ker so vrtovi po večini pregnojeni. Tisti, ki imate možnost sajenja na njivah, ga raje posadite tja. Na vrtu ga sadite na gredice, ki hlevskega goja niso videle že dve leti. Le tako bo uspel. Doma pridelan česen je veliko več vreden, kakor tisti, ki je do vas preletel pol sveta. Pa še naše okolje je za stotinko bolj čisto zaradi tega. Miša PUŠENJAK 14 Leto/16, številka/4, september2015 VA i\U\{