Leto II.	V Ljubtfani, dne 17. decembra W2f)	*>tev 55
Pašič
ni hotel potrditi; to se je pripetilo Pašicti tudi I. 1883. V skupščini od 1. 1880 pa nastopa Pašičeva skupina že kot radikalna stranka, pod njegovim osebnim vodstvom in objavi svoj program: Narodno blagostanje, svobodo na znotraj, na zunaj pa državno neodvisnost in osvobojeje, ter zedinjenje tudi ostalih delov srbstva. O osvoboditvi Jugoslovenov, to je Hrvatov in Slovencev pa tukaj še ni govora. —
Radikalna stranka je bila v neprestani borbi proti absolutistu in zapravljivcu samostojnosti srbske države, kralju Milanu. Leta 1883 je bil izzvan kmečki upor, nazv.iii »Timočka buna«. Kralj in vlada sta obdolžila Pašiča, da je bil on duša zarotnikov, kar pa še do danes ni pojasnjeno. Radi timoške bune so obsodili 94 radikalskih prvakov na smrt, med njimi je bil tudi Pašič, ki pa je pobegnil preko Avstrije na Bolgarsko. Mnogo je bilo usmrčenih, nekaj pomiloščenih, le Nikotu ni bilo odpuščeno in je moral čakati tako dolgo, dokler ul odstopil kralj Milan v korist svojega sina Aleksandra Obrenoviča. Vrnivšega Pa-Šiča so Srbi navdušeno sprejeli in mu zopet poverili vodstvo vlade. L. 1891 je spremljal svojega kralja ua ruski dvor. kjer je splete! nove močne vezi med Rusi in Srbi rn od takrat se že jame pojavljati tudi v Srbiji slovanska ideja.
Kralj Milan, kateremu je bila prepovedana vrnitev v Srbijo, je med tem s pomočjo obmejnih držav vedno spletkari! in uničil radikalno vlado. Pridobil je svojega sina, da se je 1. 1893 pri neki slavnosti proglasil kot polnoletnega, zastopnike vlade pa je dal zapreti. Prišlo je do novih volitev, pri katerili s;« zopet zmagali radikali, ki so Pašiča poslali v Petrograd! kot zastopnika Srbije. Ko pa se je 1. 1894 vrnil kralj Milan kljub dani častni besedi v Srbijo in je imela Srbija kar dva kralja, je bil Pašič razrešen svojih poslaniških dolžnositi. Z Milanom so prišli v državo nemiri in nered, ki so povzročili znani ivandanski atentat, ki pa ni uspel. Med obsojenci radi atentata se je nahajal tudi Pašič. Življenje mu Je reSilo posredovanje Rusije. Dobil pa je 5 let robije, bil pozneje pomiloščen in pregnan iz Srbije. Med njegovo odsotnostjo je prišlo do odstranitv e Obrenovičev in vzpostavitev stare kraljeve rodbine Karadjordjcvi-čev. Za Srbijo so se začeli novi časi. Od takrat pa do svoje smrti je stal ob državnem krmilu Srbije in Jugoslavije umrii Nlkola Pavč.
Ko se je rodil 1. 1845 na dan sv. Miklavža trgovcu Pašiču v Za-ječarju sin, katerega so krstili za Nikolo, ni nikdo mogel misliti, da iz novorojenčka vzraste mož, čigar beseda bo odločevala v najvažnejših svetovnih zadevah, na katerega bodo oprte oči sveta in bo po končanem neumornem življenju s kraljevskimi častmi položen v naročje pramatere zemlje. — Po končanih gimnazijskih študijah se je Nikola Pašič odločil za in-ženjerski stan in študiral najpreje v Beogradu, kasneje pa je bil poslan kot eden najboljših .srbskih dijakov v izpopolnjenje v Švico, v Cu-rih. Tukaj pa se je okrenila njegova življenska pot. Baš tisto leto 1868, ko je odhajal Pašič v Švico, se je dogodilo za Srbijo nekaj izrednega, odstranjen je bil zagovornik samovoljnega vladanja, knez Mihajlo Obrenovič Radi tega je u bežalo v Švico nebroj Srbov, nasprotnikov padlega vladarja, s katerimi se je mladi Nikola seznanil. Poleg Srbov, ki so zelo vplivali na Pašičevo čustvovanje, je bilo v Cistern času v Švici še mnog drugih, iz raiznih držav ubeglih revolucionarjev. Najbolj se je Pašič vezal s tedanjim svetovno znanim ruskim revolucionarjem Ba-kuninom, katerega ide«je so navduševale slovansko mladino in dvigale Srbe proti domačim, samovoljno in slabo vladajočim vladarskim hišam. To znanje je bilo zelo merodajno za njegovo poznejše življenje in usmeritev politike, ki jo je vodil Nikola Pašič.
Po končanih študijah je vstopil v državno službo, odkoder pa so ga odpustili radi izvajanja njegovega političnega mišljenja. Ko je bil v privatni službi, se je pridružil skupini svobodomiselnih ©mladincev, ki so bili nekaki predhodniki današnjih radikalov ln se je jel pojavljati v njihovem časopisju. — Po vojnih letih 1876 in 1878 so postaie razmere srbskih državljanov Še neznosnejše, prišlo je tako daleč, da so razgnalt omladinsko organizacijo. Člani so se sicer razšli, toda ostali pa so še vedno v književnih vezeh in L novembra 1878 je bilo izvoljenih nekaj članov borbene skupine, med njimi tudi Pašič v Narodno skupščino in so tvorili opozicijo proti veliki premoči kraljevih pristašev. Po podpisu berlinske pogodbe je bila skupščina raspuščena hi pri prihodnjih roHtvah so dobili PaSčevi pristaši že nad 40 zastopnikov, ki so iz-vol« mladega Pašiča z* predsednika skupščine kar pa kralj Milan
Nikola Paši£ dan pred smrtjo.
. -j
Rojstna bila Nikole Pašiča v Zaječaru. Tudi ta veliki državnik se je rodi) pod skromnim krovom srbskega kmeta
Spodaj: Zaječar, rojstno mesto Nikole Pašiča.

Bosanski kmetje na potu v mesto.
Na levi:
Franc Cegnar, slovenski pesnik in buditelj tržaških Slovencev. Dne 8. t m. je poteklo sto let, kar se je rodil.
Na desni:
Rojstna hiša Franca Cegnarja pri Sv. Duhu pri Škofi Loki.
Na levi:
Dr. Fran Tominšek,
zaslužni predsednik Slovenskega planinskega društva, je bil odlikovan za svoje požrtvovalno delo z redom sv. Save III. vrste.
Na desni:
Sokolsko gledališče v Radovljici
Na desni;
Jakob Špicar, pisatelj ljudskih iger in duša Sokolskega gledališča v Radovljici.
Na levi:
Pogled na Radovljico z Lipnice
Na levi:
Dr. Vinko Šercl,' ki je
govoril 45 jezikov in se naučil izvrstno tudi našega jezika v dveh mesecih, je umrl v Ljubljani pred dvajsetimi leti.
Na desni:
Predstava »Vdove Ro-šlinke« na Sokoiskem odru v Radovljici.
Na levi:
Dr. Anton Božič, ugledni delavec na političnem in gospodarskem polju v Celju in načelnik celjske Zadružne Zveze, je te dni obhajal svojo petdesetletnico.
Prizor iz Špicarjeve Igre »Na razpotju« v Sokoiskem gledališču v Radovljici
Severni jeleni v Alpah. To prekoristno žival, ki v severnih krajih nadomestil je konja ia kravo, hočejo vpeljati tudi v visokih Alpah in so jih zato pripeljali s severa, da poskusijo, če se bodo navadili našega podnebja.
Janez Jarc, ki je bi! obsojen oa smrt rad!
umora Angele Kopačeve v Vašah in ga Je kralj takorekoč pod vislicami pomHosttf na 20 letno Ječo.
Opat j-ka cerkev v Saint-Demisu pri Parizu, ki je slavila svojo 13001etnic
Čiščenje ulic v minulem stoletju. Zgoraj: Poletno osvežilo na cesti (šaljiva slika iz 1. IS30 ). Spodaj-na levi: Priprava za posipanje spolzkih ulic ob poledici. Na desni: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Dovtip na slabo škropljene, praške ceste.
Dr. Janko Žirovnlk, zagovornik na smrt obsojenega Jarca.