Ustaua med ljudstvom na Soriškem
ni oblast v rokah ljudstva; kaj do predloga, naj se sploh od-pomeni, če ljudstvo lahko mirno vzame zemlja takim, ki je ne ob-gradi in obnavlja svojo domovi- delujejo, izvzemši slučaje, ko to no. To pa zaradi tega, ker nam je zahteva splošna ljudska korist, bila ta možnost odvzeta in je bi- Tudi k členu 27., ki govori o svola naša narodna oblast neupra- bodi tiska, so dali svojo opombo vičeno pahnjena v ozadje. Ni- in sicer, da niso za tako svobodo smo pa izgubili poguma in žive tiska, ki dopušča pisati laži in s uverjenosti v resnično zmago, ki tem škoditi Ijudstyu. smo si jo priborili z borbo in V vasi Saksida pri Rihember-za katero so nam jamstvo brez- ku so izjavili, da jim je v veliko številne žrtve. Pomagali bomo zadoščenje dejstvo, potrjeno v graditi in obnavljati skupno z Ustavi, da je prešla oblast v ro-vami, ki že uživate popoln svit ke ljudstva, da niso bile žrtve svobode, da bomo tudi mi čim- zaman ter da so za vedno od-prej deležni vseh pridobitev, ki stranjeni izkoriščevalci delov-jih uživajo ljudstva Federativne nega ljudstva. »Ob tej priliki — ljudske republike Jugoslavije.« pišejo Ustavodajni skupščini — \ Renčah so imeli že drugo ne moremo mimo tega, da bi vam zborovanje, kjer je bilo prisot- ne izkazali naše iskrene želje po nih okrog 400 vaščanov, postalo priključitvi k Federativni ljudski je živahno zlasti pri členu 19. Ta republiki Jugoslaviji, ker za nas člen pravi, da zemlja pripada ti- ni življenja izven domovine Ju-stemu, ki jo obdeluje. Prišlo je goslavije«.
PREGLED SUETOUniH DOGODKOV
Sklepi konference zunanjih ministrov v Moskvi
Od zmage do zmage v svobodo
Pred enim letom, v času naj-odločnejše oborožene borbe proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim pomagačem, za najosnovnejše pravice ljudskih množic, smo si s prepričanjem in navdušenjem voščili: vse najboljše v skorajšnji svobodni domovini jugoslovanskih narodov!
Dejansko, leto 1945 je bilo leto zmage oborožene borbe demokratičnega ljudstva nad fašizmom. Narodi Jugoslavije so v tem letu sami izgnali okupatorja iz vse Jugoslavije ter osvobodili tudi Istro in Slov. Primorje s Trstom in Slov. Benečijo. Vstva-rili so si svojo novo ljudsko domovino Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in danes razpravljajo in si gradijo Ustavo, ki je blesteče zrcalo vseh pridobitev težke in neenake borbe.
Mi, primorsko ljudstvo, ki smo bili 25 let in še več predmet najkrutejšega fašističnega zatiranja in ki nismo 25 let prenehali z borbo za osvoboditev, smo s posebnim navdušenjem pozdravili Osvobodilno fronto in borbo narodov Jugoslavije, ker smo bili prepričani, da je prišel čas tudi naše osvoboditve. OF se je kaj kmalu razširila po vsem našem ozemlju in jeseni leta 1943 smo se dvignili v vsenarodno vstajo ter nadaljevali z borbo skupno z narodi Jugoslavije pod vodstvom našega dragega maršala Tita tja do 1. maja 1945, do dokončne osvoboditve.
Kljub vsem podkrepitvam, ki jih je tovariš Kardelj prikazal
Težko razdobje v zgodovini slovenskega naroda je za nami.
To, kar je namenil okupator jugoslovanskim narodom, kar so jim namenili izdajalski zavezniki okupatorja, se ni zgodilo.
Zmagala je pravica, zmagalo je ljudstvo v svoji borbi za svobodo, za načela ljudske demokracije.
Na ruševinah izmučene domovine je nastala nova država, država jugoslovanskih narodov, zvezna republika ljudskih republik.
To je plod krvave in težke borbe, to je sad, vreden težkih žrtev, ki smo jih dali v teku domovinske vojne.
* * *
Ljudsko sodišče v Ljubljani je razglasilo 23. t. m. sodbo proti 34 obtožencem, idejnim pobudnikom, propagatorjem, organizatorjem ter članom izdajalskih organizacij v službi okupatorja, ki so s svojim izdajalskim početjem povzročili nešteto umorov in ubojev ter zakrivili zapiranja, mučenja, odganjanja ljudi v koncentracijska taborišča in na prisilno delo ter organizirali izdajalske vojaške formacije bele garde, četnikov, slovenskega domobranstva in bande črne roke, da bi tako podprli sovražnika in se z njegovim orožjem borili zoper lastno domovino.
V imenu naroda je sodišče po izvršeni razpravi razsodilo, da so obtoženci krivi in se obsodijo:
Peterlin Ernest, Mehle Vinko, Križ Ladislav, Rorman Jože in dr. Križaj Peter na smrt z obe-šenjem.
Dr. Koestl Janko, dr. Vrčon
na konferenci zunanjih ministrov v Londonu, kljub krvavemu plebiscitu, manifestacijam, resolucijam i. t. d., pa nam do danes še ni priznana pravica priključitve k Jugoslaviji. Se več, mračnjaške fašistične in reakcionarne sile se trudijo, da bi nam odvzele vse demokratične pridobitve naše borbe. Toda, kot smo se znali boriti preje, z orožjem v roki proti fašizmu, tako se znamo boriti tudi danes pod novimi pogoji in z novim orožjem za očuvanje vseh s krvjo priborjenih pridobitev. In tudi v tej borbi beležimo sijajne zmage, zgodovinske zmage, od katerih je največja razširitev in poglobitev enotnosti in bratstva med demokratičnimi silami slovenskega in italijanskega ljudstva Julijske krajine, ki vsak dan odločnejše manifestira svojo voljo po priključitvi k FJRJ. Ta mogočen blok vsega demokratičnega ljudstva, ki ga predstavlja SIAU in zavest ljudskih množic nam je največja garancija, da si lahko danes upravičeno voščimo: vse najboljše v Federativni ljudski republiki Jugoslavije, kjer bomo živeli srečno življenje svobodnega človeka!
Scačno la o osalo qKooo Celo 1946 oo&čl osem
dopisnikom, aacočalkom la Gcolcem
^UcednUrtoo in upedoa „(Soškega fceclntka”
Branko, dr. Alujevič Branko, Vujoševič Djoko, dr. Jan Branko, Finec Milan, Bajec Jože, Matelič Miroslav, Cerkovnik Franc, Žekar Martin, Kovač Pavle in Por Anton na smrt z ustrelitvijo.
Na odvzem svobode s prisilnim delom so obsojeni:
Juvan Franc, Tonja Ivan in Klemenčič Alfonz za dobo 20 let, ter na izgubo vseh političnih in državljanskih pravic.
Zagoršek Stane za dobo 18 let in na izgubo častnih pravic za dobo 10 let.
Marinčič Ivan, dr. Vojska Karol, Goričan Henrik, Por Jožef, Rupnik Božidar in Tuma Alfonz vsak za dobo 15 let ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let.
Inž. Dimnik Stanko in Šavora Jožef vsak za dobo 12 let, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let.
Verbič Dušan, inž. Rus Jože in dr. Grapar Stane vsak za dobo 10 let ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 5 let.
Lajovic Milivoj za dobo 8 let, na zaplembo deleža pri tovarni Lajovic d. z. o. z. in podjetju »Volta« d. z. o. z. ter na odvzem političnih in državljanskih pravic za dobo 5 let in povprečnino v znesku 5000 din.
Vsi našteti obtoženci so dolžni povrniti nerazdelno stroške kazenskega postopanja in vsak zase stroške izvršitve kazni.
Vsem obtožencem se všteje v kazen preiskovalni zapor, ki so ga dosedaj prestali.
Obtoženi dr. Kukman Vladimir je bil oproščen.
Kakor po vsej Jugoslaviji tako se tudi v tem najzapadnejšem delu slovenske zemlje, na Goriškem, seznanja ljudstvo iz vasi in trgov z osnutkom Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije. Splošno zanimanje za vsebino Ustave čedalje bolj raste; to se pozna posebno na številnih zborovanjih, ki se vršijo na vseh koncih in krajih Goriške.
Kaj o njej ljudstvo misli in pravi, nam jasno pričajo resolucije, ki jih iz svojih zborovanj pošiljajo ljudje Ustavodajni skupščini FLRJ v Beograd.
V vasi Vogrsko, v Mirenskem okraju, so obdelali deset členov. Zlasti so se zanimali za uzakonitev ljudske oblasti, ki je bistvo Ustave nove Jugoslavije. V Svoji resoluciji pravijo: »Mi Primorci še posebno čutimo kaj pome-
Najkasneje 1. maja 1946 se bo sestala mirovna konferenca. Ta sporazum je bil dosežen v Moskvi, na konferenci zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike in Velike Britanije.
Poročilo iz Moskve omenja, da je prišlo med vladami Sovjetske zveze. Velike Britanije in Združenih držav še do sledečih rezultatov:
Pogoje mirovne pogodbe z Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko bodo smeli sestavljati samo tisti člani sveta, ki so ali pa ki se smatrajo po sporazumu na berlinski konferenci kot sopodpisniki pogojev premirja, v kolikor ne bi svet po teh določbah povabil k udeležbi drugih članov glede vprašanj, ki se jih neposredno tičejo.
Mirovno pogodbo z Italijo bodo torej izdelali zunanji ministri Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav in Francije. Pogodbe z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko pa samo tri gon-omenjene države, torej brez Francije. In tako bosta sestavila mirovno pogodbo s Finsko le zunanja ministra Sovjetske zveze in Velike Britanije.
Vlade Zveze sovjetskih socia-
Zunanje ministrstvo Zd uže-nih držav Amerike je objavilo noto jugoslovanske vlade, v kateri sporoča jugoslovanska vlada proglasitev republike v Jugoslaviji in odgovor vlade Združenih držav Amerike na omenjeno noto.
V	odgovoru na jugoslovansko noto je rečeno, da vlada Združenih držav Amerike jemlje na znanje vsebino note, ki jo je predal 10. decembra 1945 jugoslovanski poslanik v Washingtonu, in pjriznava spremembe, ki so se izvršile v jugoslovanski ustavi, kakor tudi proglasitev pod naslovom »Federativna ljudska republika Jugoslavija«.
V	zvezi s tem in v zvezi s sprejetimi obljubami bo vlada Združenih držav Amerike pripravljena da podeli ameriškemu poslaniku v Beogradu odgovarjajoča polnomočja kot poslaniku Združenih držav Amerike pri novi jugoslovanski vladi.
lističnih republik. Velike Britanije in Ameriških Združenih držav so pozvale vladi Francije in Kitajske, naj se ravnajo po teh navodilih.
Namestniki zunanjih ministrov se bodo takoj lotili dela, kakor je bilo to sklenjeno na prvem sestanku sveta zunanjih ministrov v Londonu v vprašanjih, ki so bila tedaj na dnevnem redu.
Ko bo dovršeno vse to pripravljalno delo za načrte, ho svet sklical konferenco, na ka teri bo proučil pogoje za mir z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Te konference se bo udeležilo pet članov sveta zunanjih ministrov ter zastopniki vseh vlad, ki so vstopili v vojno proti sovražnim državam v Evropi s svojo vojaško silo. Te države so: Zveza sovjetskih socialističnih republik, Združene države Amerike, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Sovjetska socialistična Bela Rusija, Brazilija, Grčija, Holandska, Indija, Kanada, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina, Češkoslovaška, Etiopija, Jugoslavia in Južnoafriška unija.
Konferenca bo najkasneje 1.
Predpostavlja se, da bo nova jugoslovanska vlada v skladu z mednarodnim običajem kot članica Zedinjenih narodov in kot ena izmed članic-podpisnic ustanovne listine Združenih narodov, prevzela nase odgovornost mednarodnih obvez Jugoslavije in bo pripravljena priznati pogodbe in sporazume, ki obstojajo med Združenimi državami Amerike in Jugoslavijo.
* * *
Med jugoslovanskim veleposlanikom v Londonu in angleškim zunanjim ministrstvom so bile izmenjane listine, ki se nanašajo na priznanje ljudske republike Jugoslavije.
V noti britanske vlade stoji sledeče:
»Britanska vlada priznava spremembo ustave v Jugoslaviji in proglasitev republike«.
Nato poroča še Reuter: »Velika Britanija je bila tudi po ob-
maja 1946. Po končanem delu konference in ko bodo pr ručent njeni predlogi, bodo države sestavile končna besedila mirovnih pogodb. Seveda samo tiste države, ki so podpisale pogoje premirja z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, kakor tudi Francija, ki ima iste pravne pogoje kot zavezniške države — podpisnice, a samo glede mirovne pogodbe z Italijo.
Predstavniki držav, ki bodo zastopane na konferenci in ki so bile v vojnem stanju z dotično sovražno državo, bodo podpisal’ končna besedila odgovarjajočih mirovnih pogodb, ki bodo sestavljena na goriimenovam način. Besedila odgovarjajočih mirovnih pogodb bodo nato predložena drugim Združenim na rodom, ki niso bili v ' jnem stanju z dotično sovražno državo. Mirovne pogodbe bodo stopile v veljavo takoj, kakor hitro jih bodo ratificirale zavezniške države,\ki so podpisale odgovarjajoče pogoje premirja in p^av tako Francija, ki je glede Italije izenačena z njimi.
Mirovne pogodbe so prav tako podvržene tudi ratifikaciji odgovarjajočih sovražnih držav
javi nove ustave še v naprej zastopana v Beogradu. Ralph Skri-ne Stevenson je sedaj uradno akreditiran pri novi vladi kot britanski veleposlanik v Beogradu. Preje je bil akreditiran pri namestnikih«.
Ob priliki priznanja Federativne ljudske republike Jugoslavije prinašajo londonski časniki na prvih straneh obširne članke o pomenu te odločitve Velike Britanije.
Konzervativni list »Sunday Times« je priobčil za ta dogodek med drugim sledeče: »Anglija je priznala strmoglavljenje monarhije v Jugoslaviji in vzpostavitev Federativne ljudske republike. Angleški veleposlaniki v Beogradu bodo v bodoče akreditirani pri predsedstvu republike in ne več pri dvoru kralja Petra. Odločitev angleške vlade v tem smislu ni prišla nepričakovano. Priznanje republike ima samo od sebe za posledico ukinitev
L1U11SR11 SODBA 9 LJUBLJANI
^Priznanje Federativne ljudske republike Juposkvije
vsakega uradnega priznanja kralju Petru.
S priznanjem nove Jugoslavije se peča tudi glasilo lorda Bea-verbrooka »Sunday Express«, ki prinaša izvlečke iz note jugoslovanske vlade britanski vladi, ki je bila sprejeta 8. decembra. V nadaljnem navaja članek izjavo britanskega zunanjega ministrstva in pravi, da priznava angleška vlada v svojem odgovoru spremembo, ki je nastopila v
Nič čudnega, če je naša župnija sprejela pred meseci novega kaplana, ki naj bi bil v pomoč preobremenjenemu g. tlekanu Semiču. Resnično veselili smo se njegovega prihoda in tudi njegove pridige niso bile ob začetku takšne, da bi se verno ljudstvo nad njimi spodtikalo. A zadnje mesece je g. kaplan krenil vedno bolj na politično polje in je v zaporednih nedeljah od 9. in 16. decembra držal pridige, ki ne spadajo v cerkev. Te so na las podobne pridigam belogardističnih propagandistov, ki so 1. 1943 začeli delati zdražbo v našem trgu, lovili na limanice naše fante in može ter jih vtaknili v znane domobranske edinice, ki so stale pod vodstvom raznih Rainerjev, Globotschniggov in drugih nacifašističnih hlapcev. Večina teh krvnikov slovenskega naroda je že prejela zasluženo plačilo, drugih pa še čaka. Sicer pa k stvari. Kanalski g. kaplan je bil že pred časom opozorjen, naj neha s takšnimi političnimi pridigami in naj raje oznanjuje božjo besedo. Dne 9. t. m. se je pred oltarjem zaganjal proti našim borkam, češ, da ni bilo dostojno si nadeti uniformo in iti v hribe, ampak da je za ženske prostor pri ognjišču. Morda ni znano našemu g. kaplanu, da je večina naših žen in deklet bilo primoranih oditi v hribe, da so tako lahko ušle fašističnemu nasilju, Colottijevi bandi, nemškim in italijanskim mučilnicam in ta-boriščam. Mnogo teh deklet pa je poslušalo glas srca in se odzvalo klicu domovine. Naša o-svobodilna borba je rabila različne vrste ljudi in ni dvoma, da so ravno naše ženske doprinesle mnogo k veliki zmagi. Glad, trpljenje, nevarnosti! in terenske neprilike, vse to ni bilo — za šport! Nekaj višjega je vezalo naše žene, da so zmogle vse napore in nevarnosti, za to so pač tudi nosile uniforme. S tem pa ni rečeno, da bi trpela njih osebna čast, nasprotno!
Že v prejšnih pridigah je ostro napadel vse jugoslovanske voditelje, češ, da so sami komunisti in pravi brezverci. Z vso svojo učenostjo skuša vcepiti preprostemu in vernemu ljudstvu nezaupanje do nove ljudske republike Jugoslavije. Prav odkrito širi protiljudsko čtivo, večkrat se je izrazil, da ne bo obhajal ljudi, ki imajo opravka s Komunistično partijo. Rekel je, da je bil in da bo proti Titovi Jugoslaviji. S tem se je postavil jasno izven zakona, razkrinkal se je in dokazal, da mu niso mar naše duše, temveč da mu mogoče agrarna reforma ne ugaja. Mislimo pa, da nima on osebno pri tej ničesar izgubiti.
V nedeljski pridigi z dne 16. decembra t. 1. se je obregnil tudi ob ljudsko demonstracijo, ki se je vršila v našem trgu radi ukinitve »Primorskega dnevnika«, edinega slovenskega dnevnika primorskih Slovencev. Dejal je, da je bil že skrajni čas, da so zavezniki ukinili »Primorski dnevnik« in tako odstranili komunistično glasilo. Kako naj pošteno ljudstvo spoštuje duhovnika, ki je želel in potem odobraval ukinitev edinega našega dnevnika? Da bi pa opisali vse
jugoslovanski ustavi in vzpostavitev republike.«
»Reynolds News«, list laburistične stranke, piše o priznanju sledeče: »Ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije je nedvomno največji prispevek maršala Tita k trajnemu miru v njegovi državi. Priznanje jugoslovanske republike s strani Britanije mora imeti za posledico odvzem pravic kralju Petru, da bi na Angleškem še v naprej vodil protijugoslovansko politiko.«
njegovo protiljudsko delovanje bi gotovo ne zadostovala cela stran »Soškega tednika«. Za danes naj pribijemo to, da je g. kaplan izgubil pri vernem ljudstvu naše župnije ugled pravega dušnega pastirja, pridobil si je pa glas odličnega reakcionarja. Če ne bi živel v coni A, ki je pod »nevtralno« zavezniško upravo, bi moral prav gotovo stopiti pred ljudsko sodišče, ki bi ga sodilo za vse njegovo protiljudsko delovanje.
Podobne obtožbe bi imeli nasloviti še na druge duhovnike v naši deželi. Kar nerazumljivo nam je, da se ti — le duhovniki; ki so vendar zrasli iz ljudstva in za ljudstvo, ne razumejo in nočejo razumeti tega revolucionarnega podviga našega ljudstva in narodov skoro cele Evrope. Kot je bilo vedno da so se župljani v vseh mogočih zadevah obračali do svojega domačega župnika, tako bi bilo želeti, da bi bilo še danes. A predpogoj temu je vsekakor boljše razumevanje ljudskih pravic, ki so bile izvojevane v krvavi borbi za našo osvoboditev. Mimo teh zgodovinskih dejstev in dogodkov pač ne more danes nikdo, tem manj oni, ki Ima vsakodnevne, tesne stike z ljudstvom.
MS JEZIK Hfl] SE SPOŠTUJE
Stranka iz Brd je napravila tožbo na Mirovno sodišče (Ufficio di Conciliazione) v Gorici v slovenskem jeziku. Prošnjo so na zavrnili. Na zahtevo odvetnika dr. Sfiligoja so poslali vlogo predsedniku cone in potom njega g. guvernerju Shirku. Ker ni stranka do danes prejela še nobene rešitve, upravičeno vprašamo, zakaj se zavlačuje odgovor? Ker najbrže ni to edini slučaj in se podobne stvari godijo tud; z vlogami; ki jih naši ljudje pošiljajo na kvesturo, zahtevamo enakopravnost pri vseh uradih tudi za nas Slovence, kakor nam je bilo že večkrat obljubljeno in potrjeno od zavezniške oblasti.
Fašisti tretje vrste
Čestokrat se pojavi po naših zborovanjih nezdrava in večkrat tudi neutemeljena kritika »je bil fašist«, neglede na delovanje in opredelitev istega v času NOV, ki je bil preizkusni kamen za vsakega posameznika. Razlikovati je namreč treba fašiste, ki so bili vpisani zaradi službe in zaslužka. Brez dvoma je treba tudi te ljudi nadzorovati in na nje paziti, da ne bi še enkrat zašli na nezdrava pota in tako ponovno škodovali našemu ljudskemu gibanju. Potem bi imeli drugo vrsto fašistov, to so biili tisti, ki so se vpisali v stranko ter nosili črno srajco s ponosom ter pomagali sovražniku pri raznarodovanju našega ljudstva, ga ovajali in podobno. Te ljudi je treba spraviti pred naša ljudska sodišča, da jih bodo sodili. Je pa še tretja vrsta fašistov, ki so nam ravnotako nevarni in mimo katerih ne moremo kar tako. To so oni, ki imajo vedno kaj kritizirati. Nikoli jim ni prav naša oblast, vedno kričijo čez našo
vojsko; pravijo, da ni svobode, pozabljajo na naše borce in trpine ter ne znajo z njimi deliti kruha in sc izgovarjajo, da se ni->o vpisali v OF ali SIAU zaradi tega, ker ne poznajo programa n slično. To so ljudje, ki se vedno trkajo na prša, da so zavedni Slovenci, v bistvu pa razdirajo narodno enotnost in bratstvo, kar je predpogoj za mirno sožitje med slovenskimi in italijanskim življem na tem koščku zemlje. Ti večni nergači in razdiralci naše enotnosti netijo z svojim delovanjem nove spore ter preprečujejo, da bi ljudstvo v n'ru in skladnosti živelo. Te vrste reakcionarjev je treba raz-krinkovati, treba je nadzorovati njih protiljudsko delovanje ter ga zatreti v kali.
Ukinitev naše oblasti v Erdili
Dne 19. decembra t. 1. ob 15 uri je ZVU razpustila okrajni NOG za Brda.
Zavezniškil major Rossel, guverner iz Krmina, je prišel v urad ob 15 uri in izjavil, da ima važna poročila. Vprašal je, ako nam je znan odlok št. 11, ki razpušča ljudsko oblast. Pripomnil je, da tudi1 briški okraj ne more delati izjeme in nam je izročil pismen odlok o razpustu naše oblasti s prošnjo, da pustimo vse listine na licu mesta ter mu damo častno besedo, da se bomo danih navodil držali. Odgovorili smo mu, da razen arhiva prehrane ne moremo odstopiti ničesar. Kar se tiče odstopa uradniške opreme je odbor zahtevo odklonil, ker je oprema last privatnikov in jugoslovanske vojske. Angleški major je dovolil odnesti privatno opremo, kar se tiče opreme puščene od jugoslovanske vojske pa je odgovoril, da bo stvar poravnala posebna zavezniška komisija z jugoslovansko vojsko. Major je prosil naj bi odbor šel na roko urad likom, ki jih je imenovala zavezniška oblast. Odbor mu je odgovoril, da samo v stvareh, ki bi koristile našemu ljudstvu. Major je pripomnil še, da upa, da ne bo razpuščeni odbor hujskal ljudstva proti imenovanim uradnikom, nakar je prejel odgovor, da se je ljudstvo v štiriletni borbi dovolj samo zgradilo in zato jim pač ne bo mogoče vladati nad njim kot nad kolonialnim ljudstvom. Ljudje so namreč tudi dobro poučeni, da sta velika predstavnika zapadnih demokracij Rooswelt in Churchill izdala vsemu svetu »Atlantsko karto« in v njej izjavila da 1 o-sta Amerika in Anglija spoštovali in pustili na mestu kakršnokoli oblast bosta našli pri narodih, ki se borijo skupno z njim!. Na majorjev odgovor, da so ti ukrepi le začasnega značaja in sicer do zaključka mirovne konference, so odborniki vprašali zakaj bi ne pustili izvoljenih o-blasti še za ta kratek čas. Major je odgovoril, da je tudi njemu žal, da pa so to naredbe višje oblasti. Naprosil je tudi odbornike, naj pridejo 20. decembra točno ob 10. uri na sedež bivšega okrajnega odbora, kamor bo pripeljal novega tajnika in uradnike. Proti večeru je vojaška o-blast pripeljala pred sedež okraja en tank, naperila top proti stavbi, z žarometom osvetljevala sedež okraja in postavila obo-ženo stražo, ki je krožila okrog poslopja.
Dne 20. decembra je angleški major pripeljal novega tajnika Piciga Avgusta in uradnice Cotič Erzaljo iz Kozane in .lasnic Vido iz Vipolž. Odborniki so izjavili majorju, da se čutijo užaljeni, ker je nastopila zavezniška oblast proti njim, s katero so do zadnjega sodelovali v prijateljskem in iskrenem duhu. Major je odgovoril da mu je žal, ampak da so to ukrepi vojaške oblasti. Nato se je odbornikom
zahvalil za vzorno delovanje v blagor ljudstva in za sodelovanje z ZVU ter jih odslovil.
S tem je bil zadnji okraj Slovenskega Primorja v coni A odpravljen in na ta način je bilo primorsko ljudstvo poplačano za štiriletno trpljenje in za ogromne žrtve darovane za svobodo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Naš narodni heroj
Iniciativni odbor za odkritje spominske plošče primorskemu junaku Vojku (Jankotu Pre-mrlu) bo v mesecu februarju 1946, to je na dan smrti, prepeljal njegove zemeljske ostanke na pokopališče v njegovo rojstno vas v Št. Vid pri Vipavi. Ob isti priliki se bo odkrila tudi spominska plošča v njegov spomin. Prekop narodnega heroja bo pomenilo vseljudsko manifestacijo primorskega ljudstva in bodo pri tem sodelovale vse vojaške edinice, ki se nahajajo na tem ozemlju, za primorsko ljudstvo samo pa mora biti odkritje spominske plošče narodnemu junaku Vojku tako množično, kot so bila včasih romanja.
Lik narodnega heroja Vojka naj bo nam in potomcem vzor nesebične ljubezni do vsega primorskega ljudstva. Za boljšo bodočnost slovenskega naroda in naše dežele je naš Vojko daroval vse, kar je imel, dal je svoje mlado življenje in s tem dokazal, da ni nobena žrtev prevelika, kadar gre za uresničenje velikih ciljev: za našo svobodo.
Naš vipavski junak je mrtev, a v duhu ga bo vse primorsko ljudstvo imelo v svoji sredi in se ga bo z vso hvaležnostjo spominjalo, kot vzor borca in junaka.
Ob obletnici smrti
tov. Trpin-a Stojana
Stojan, danes je za vse nas žalostna obletnica. Danes leto je krvava okupatorjeva roka posegla v rast in brstenje tvojih nasmejanih dvajsetih let, ter z enim samim udarcem podrla vse nade in pričakovanja tvoje družine, in nam vsem, ki smo te poznali prinesla globoko žalost.
Odjeknilo je strahotno, žalostno po naši vasi in se nam je zasadil boleč trn v srce. V očeh vseh so se blestele solze ... In takrat ko smo zvedeli, da te ni več — smo te šele spoznali! Plaval si v duhu pred nami« veder, nasmejan, da, včasih otroško razigran in razposajen ... Videli smo te v duhu sklonjenega nad zemljevidom. Sloki prst drsi čez risane pokrajine: »... tukaj, tukaj so že Rusi. Ne bodo, ne, zmagali Italijani in Nemci!« In veroval si z vso silo v zmago, ki je prišla — vsem si vlival moči in upanja. Postal si partizan, goreč, predan, požrtvovalen. Tvoja harmonika je znala vse partizanske! In tako si poslednjič odšel od doma med vriskom harmonike in veselimi hura-klici tovarišev. Nisi se vrnil... Mesto tebe je prišla vest, grozna vest, da si padel kot talec. Talec! In ni ti torej bila prikrajšana najhujša usoda!
Stojan, čeprav je boleča zavest, da te ni več, vendar si nam ti s svojo smrtjo nekaj dal: dal si nam lik slovenskega mladeniča, vnetega za domovino in njen blagor! Obsijan od mučeniške glorij ole, nam boš ostal svetal spomin in opomin v vseh naših bodočih delih! Saj pravi Kajuhova »Pesem talcev«:
» ., . Le nikar ne jočite za nami, fepše nam bo pasti, če z rokami stisnjenimi v pest, žalujete v.a
nami!«
In mi, tovariš Stojan smo ob žalostni novici stisnili pesti!
Stojan, še ob obletnici tvoja mamica neutolažljivo joka, oče z ipuko zapira bolest v srcu, se-
stri in bratu se krči srce v spominu nate — in mi vsi, mladeniči in mladenke tvojih let, tovariši in tovarišice, ki smo kot ti v partizanih dajali duška svojemu sovraštvu do okupatorja — te ne bomo pozabili!
Ostal nam boš zgled in vzpodbuda v bodočem življenju!
Zato ti kličemo: Hvala, Stojan!
Pevski koncert
Slovenska prosvetna zveza —• okrožni odbor za Goriško je povabila ženski mladinski zbor »Soča« iz Kojskega na gostovanje v Ljudski dom v Gorico, kateri je nastopil v soboto in nedeljo, 22. in 23. decembra t. L skupno s sopranistinjo Slavico Batistuta in plesalko Vukosavo Kumar. Vso prireditev je vodil naš goriški rojak, zvesti sin naših Brd, dirigent Srečko Kumar.
Dvajset let je od tega odkar nismo imeli prilike se srečati z enim izmed najboljših slovenskih dirigentov. Kumarjev učiteljski zbor Julijske krajine bo gotovo vsaj starejšim obiskovalcem našega gledališča in ljubiteljev kulture še v najboljšem spominu. Zatem je zastor padel; fašizem je nasilno zatrl vsako naše kulturno udejstvovanje, našo besedo in našo pesem. Šele zmaga, ki jo je izvojevalo naše ljudstvo in naša slavna vojska nam je dala v tem letu oni kulturni podvig, ki smo si ga vsi tako srčno želeli.
V kratkem mesecu, kar je biva! tov. Srečko med svojimi Brici nam je na tej prireditvi pokazal, kaj vse zmore naša mladina, če je v pravih rokah. Povdariti moramo, da je v ženski mladini iz Kojskega prvovrsten material, kateri je voljno sledil pevskim vajam, ki se je v tako kratkem času prav odlično izkazal. Glasovi so močni, ubrani ter sledijo pevovodji z vsemi potankostmi, katere od njih zahteva tudi najtežja pesem.
Izmed vsega odlično izvedenega programa naj navedem: Marija Kogoja - iMatetiča: »Ah, lepo je v gozdu« in Matetica: »Ne beri jele«, ki so bile posebno posrečeno podane. Adamičeve pesmi so bile prisrčno sprejete in ne vem kateri bi dal prednost. Posebno veseli »Drežniška« in »Izberi si moža« so žele iskreno odobravanje. Sopranistinja Slavica Batistuta nas je s svojim toplim in dobro izšolanim glasom prijetno iznenadila. Novost za nas vse so bili posrečeni in globoko občuteni prizori, kakor: »Glas grobov«, »Kitajska žena«, »Jok matere človeka« in »Nocoj je umrl v meni sanjar«. To so moderni baleti, katere je izvajala z mojstrsko vrlino nadebudna tov. Vukosava Kumar, učenka znane plesalke Bercske iz Beograda, ki izhaja iz Labamve šole.
Večina pesmi je vzetih iz mladinske zbirke »Grlice«. Tov. Srečku Kumarju sc prav iskreno zahvaljujemo za res umetniški užitek, ki nam ga je pripravil ter upamo, da nas bo še večkrat razveselil s tako pestrim in tako brezhibno izvedenim programom na odru Ljudskega doma. Žal, da je bila dvorana oba dneva slabo zasedena. Vsem tistim zamudnikom je pa lahko žal, da se niso udeležili te naše — res pristno naše — pevske prireditve, kajti prikrajšani so bili za res lep večer.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sprejem pri AIS-u
Pred prazniki je goriški AIS povabil slovenske in italijanske novinarje na svoj urad, kjer jih je načelnik urada major Harari prav prisrčno sprejel. Med godbo in okrepčilom je minil večer v najboljšem razpoloženju. Ob zaključku so bila izmenjana voščila za praznike.
0 kanalskem g. kaplanu
TEMNI SPOMINI
Zvonijo zvonovi tegobno, težko; zvonijo, da še nikdar tako ...
Pa dajte mi, tovariši razkropljeni morda po treh celinah zemeljske oble, da se spomnim vas in sebe! Nekje za podom cvrči cvrček; zadnja svečka dogoreva in osvetljuje v medlem svitu vse borno sirotje v štalici betlehemski. Sedaj se najraje pletejo temne in svetle misli od včeraj, predvčeranjem in še od takrat, ko si jih smel imeti zaprte le v »deveti kambrici.«
Čudno je nekam to v usodni človeški zgodovini, da se veliki prelomi dogajajo spomladi in v zimi, ko življenje prigoreva in odmira. Tedaj so tudi prazniki...
Bili so tudi takrat. Danes, ob novem letu se spominjam tiste velike noči.
V petek pred Oljčnico je v mestu završalo. Neka temačna slutnja se je vsesala v mozeg. Ni nas varala!
Za kosilo nama in sedmerim kljunčkom se mi je posrečilo nesti domov pet jajc. Cvrtja pa ni bilo tisti petek pod napo, tekle so solze v ponev. Malo više
kjer je naš Šime pevec in sirotnik umiral, se počasi privozi avto; Se še nisem dobro ozrl po tistih dveh cipresah koncem trga, že pie je zgrabilo četvero železnih pesti in, tresk v avto. Štirje so sedeli. Najdebelejši je pripomnil: »Tega že imamo, še po tistega z brado, ki je v parlamentu divjal.«
Pomanem si oči in se stežka zavem. Aretacija! Še druge iščejo. Prosim in prosim, da bi obrnili avto, saj smo kratkih dvesto metrov od doma. Enemu, bržkone očetu, se zasmilijo v prividu njegovi, ne naši, otroci in res obrnejo. Doma! Ženi nudim bled in prepaden zavoj s peterimi jajci, jecljam slovo, za mano tri mrke postave. Žena, mati — teh skušenj je doživela že par — stisne najmlajšega k sebi. Ponuja to, ono, a ni usmiljenja. »Pozdravite se in pojmo!« se zadere debeli. Komaj se je dalo stisniti robec in kos kruha v žep.
Stopali smo preko dvorišča v zlatem soncu v gosji vrsti. Solze so se pod očmi zasvetile kot na-brušeni dijamanti »Kot za pogrebom gremo,« je še vzdihnila žena in se opotekla z najmlajšim.
Za slovo je bilo že prekasno. S polnim plinom vzdolž dolgega vrtnega zida.
Ojoj, prejoj! Moji štirje se vračajo iz šole. Je že poldne? Pač, saj so sekunde kot vekovi. Vidim jih vedno bliže. Sunek z vrati in planem v cestni prah.
»Tatič, tatič, kam greš?!« O-krog mene so že, oj, obrazki! — štiri jeklene pesti, spet v avtu, drrr ... Skozi zadnje steklo še vidim, kako najmlajši, ki je iz vrtca pritekel, beži za avtom. Droben glasek; »Taaaatič...« Ubožček je padel na nos sredi ceste. Bratec mu briše kri...
V živalskem obupu zatulim. »Pomirite se, vojna je napoveda-
na!« Glava se zruši na prsi, svet je otopel.
*	$ S
V celici št. 16. Dva koraka počez, pet podolg. Odvetnik, še vedno eleganten pod okensko mrežo, v drugem kotu poslanec iz parlamenta, blizu smrdlje očka postami, a v duši še krepki župan.
»Pripravite se za zdravniški pregled«, zarenči paznik skozi lino. Zvonovi pri kapucinih zvonijo. Ah, saj je vstajenje, se vsem štirim hkratu utrne misel. Svetlo, kot je priplavala, jo zaduši pogled na popisano golo zidovje. Vrata zaškrtajo. Domači so poslali poslancu nekaj veliko-nočka. »Spomnimo se s tem«, prede misel, »da bo velikanoč in vstajenje.« Ne gre in ne gre po grlu. Kako je doma? Žena, otroci. Ah, ti kalvarija naša! Zopet zropoče veriga na vratih:	»Vsi
ven in v vrsto!« Kam, nihče ne pove. Daleč, daleč.
Božje usmiljenje je pa še poslednjič odprlo nebo. V spodnjih prostorih ječe čakajo žene za zadnji, prebridki pozdrav.
Na postaji smo, več stražnikov kot nas izgnancev. Mladi
planinec se še smehlja, grčava starina iz Črnega vrha pa modruje: »Bo, kar bo!« In je res bilo ... Zvonovi pa ubirajo pesem o vstajenju. .. Ne, o trpljenju. # * #
Smrt, smrt, smrt, smrt, ropoče vlak mimo Padove, Florence in Bolonje. V kupeju smeh stražarjev in zatajeni jok šestorice. Velikonočno jutro je vstalo vse zlato izza smaragdnega morja tam pod Jakinom, kjer so se izkrcavali iz galije naši dedje, romarji za k sveti hišici.
Civitavecchia Marche! Opoldne nam je dovoljeno na naše stroške kosilo za nas in stražarje v mestni restavraciji. Velikonočno kosilo šestorice v pregnanstvo, kam do kedaj? Častitljivi poslanec spregovori par bodrilnih besed, spomin na že daljni dom.
»Dol z banditi, smrt sužnjem!« hrumi na ulici. Stražniki, ki so kot pri judeževski zadnji večerji sedeli z nami pri mizi, se postavijo s samokresi pred vrata. Množica, ki se je pravkar izkrcala iz Dalmacije vrešči nad nami, ko da smo mi krivi, da so na tujem oni sesali našo kri. Res, tudi to mora biti, da se izpolni pismo nad nami, saj smo v tednu »Križaj, križaj ga! Njegova kri prhli nad naše otroke.« Kako grozno se je to izpolnilo! — Mi smo pa sklonjeni šli na postajo in brali v sebi: »Kaj smo vam storili, nevedno ljudstvo?«
* * #
Zopet »smrt... smrt... smrt... ropočejo kolesa preko žitnih planjav, vedno na jug, na jug. Razum se je že odtrgal od doma in dragih, le srce še poje to prelepo pesem. Na zadnji postaji nas stlačijo varuhi pravic, četrtnikov in oblastnikov v star avtobus. Približno zvemo, kje bo naše bivališče.
Star opatijski samostan z visokim zidovjem in mrkimi orožniki. Z bornimi culami na hrbtih prestopimo do dna izmučeni prag opatije »delle Piastre.« V renesansi je doživljala sijajne dneve, zdaj pa je katorga svobodnih ljudi iz vseh celin sveta, predvsem Slovencev.
Tovariško nas sprejmejo bivši župan iz Addis Abebe, univerzitetni profesor iz Bombaya, knap iz Idrije, viceminister z Dunaja, kmet izpod Mirna, trgovec iz Gorice, carinski inšpektor m višji rabin, bančni ravnatelj in mestni revež iz Trsta, delavec iz škedenjskih plavžev in svetovljan iz Kaira poleg slovitega igralca iz berlinskega »Hcf-teatra«. Vsi, vsi, ki so verovali v svobodo, ki so učakali veliki
Prvi sončni žarki so rožnato obsevali vrhove gora, poslednje zvezde so se poslavljale na jasnem nebu. Nad sotesko Razklanega hriba se je razprostirala noč, vse stvarstvo je bilo pokrito z rahlo modrikasto meglo, ki je bolj gosto padala na srečne vasice ob obrežju, na prostrano gladino morja.
V skalnati duplini se je zbujala k novemu življenju samotna koča slovanskih vojščakov. Skozi vrata je prihajala svetloba in belo obsevala dim, ki se je valil iz koče in potem izginjal. Na skalo na nasprotni strani je luč metala zdaj neizmerno veliko in nejasno, zdaj spet majhno in določno senco — ženske postave. Ta ženska postava v koči, ki se je gibala odločno in lahko, z izrazom polnim navdušenja pri vsakem gibu, z žalostjo zarisano na obrazu, a jasnih in živahnih oči, je bila zares jako ljubka. Delila je zajtrk svojim bratom, ki so sedeli okrog ognja, mirni in tihi, v svojih preprostih črnih oblačilih, z orožjem pri rokah, in ogenj je ostro razsvetljeval njihove postave trde kakor gole skale tam zunaj v soteski. Sedeli so mirno, toda njihovi divji obrazi, ki so se zdeli vendarle skoro otroški pod trdimi rdečkastimi bradami, in njihove modre oči, majhne in globoke pod vzbočenim čelom, so izdajale neko notranjo vznemirjenost. Vendar so molčali in se smehljali sestri, ki se jih je dotikala z vihrajočim krilom in jim prijazno stregla.
Zajtrkovali so, ti krepki sinovi Krasa, si opasali meč in šli proti izhodu, kjer je stala sestra. Poljubili so jo vsi molče na belo čelo. »Bratje!« Vsa njena velika groza, ki je ni mogla več zadrževati v svojem srcu, je planila na dan. »Bratje! Kam? Kam? Zakaj tako strašnih obrazov? Zakaj tako oboroženi? Bratje! Strašne reči mi zakrivate. Za božjo voljo, govorite!«
Z mirnim glasom ji tedaj odvrne najstarejši izmed njih: »Prav praviš, sestra, strašne reči se dogajajo; take, da nam ni več obstanka v naših gorah. Z morja in z ravnine so se navalili na nas skupno Benečani in Nemci, pozabljajoč naše usluge. Vse župe se stekajo z gora proti sovražniku. Tudi mi moramo iti, sestra, tam doli nas čaka zmaga ali smrt«. In z iztegnjeno roko je kazal na morje, ki se je lesketalo v prvem soncu, in na obrežje posejano z oljkami in s trto.
»Vzemite me s seboj!« je vzkliknila z zanosom, »borila se bom z vami in znala bom z vami tudi umreti.«
»Ne, sestra, tebi se spodobijo hišna dela, nam pa obramba naše zemlje. Bodi mirna: Bog je z nami.«
»Sama tukaj? S tem strašnim strahom v srcu, brez vaših poro-
petek, da pride velika nedelja.
Vseh vas se nocoj spominjam, ko sanjam o letu, ki se v vekov veke ne povrne več.
Cvrček škreblja, temne misli se pleto. Voščil bi vam vsem prav vsem, ki ste verovali v sveto dedščino človeškega dostojanstva, v. sveto pravdo svobode in ste zanjo trpeli, nekateri do-trpeli. In tebi, igralec Hamleta, ki si nam v urah obupa zabičal: »Samo za eno skrbite, da boste iz tega doma smrti prišli zdravi ven. Ta vera bodi v vas in vera bo meso postala!«
Res, znani neznanec, ki se morda ne bova več na tem svetu srečala, vera je meso postala. V nas vseh je živa kot srčna kri.
Zato pa tudi te temne misli niso več temne!	R..
čil, brez možnosti, da bi vam pomagala?«
»Molila boš za nas Boga in boš pela za našo zmago: tvoja misel in tvoje petje bo tam daleč dajalo moč našim rokam. Zbogom, sestra!«
»Zbogom in Bog z vami!«
»Zbogom!« so ji odgovorili bratje V zboru in odšli.
Z umerjenim korakom so stopali z gore, proti morju, in so izginjali za skalami in se spet prikazovali. Z vrha soteske jim je sestra sledila z očmi in zdelo se je, kakor da jih njena trpeča duša spremlja od blizu, da jih bodri proti sovražniku.
Čas beži, dnevi potekajo: sinovi Krasa se ne vrnejo v kočo. Tam gori v gorski soteski pa tava njihova sestra med golimi skalami sama s svojim neutešlji-vim hrepenenjem. Čaka im gleda na morje in moli in poje za zmago svojih bratov. In njen glas se spaja z zvoki gusle in odmeva nepretrgoma med soteskami.
Nekoč ob sončnem zatonu naslonjena na skalo upira oči na ožarjeno morje, na to sovražno morje. Pa začuje korak, ki prijaha vedno bliže in bliže ...
— To bo brat, ki se vrača, ki prihaja pred drugimi, ki prinaša veselo novico. Bo gotovo najmlajši od vseh, tisti, ki ima najbolj belo kožo in najbolj plave lase in najslajši glas, tisti, ki je njenemu srcu najljubši. — Med skalami se prikaže postava starega vojščaka. Globoko zazveni glas v tišini v odgovor na njeno nemo brezupno vprašanje: »Tvoji bratje- me pošiljajo k tebi, ki čakaš in upaš, tvoji bratje ... Padli so drug za drugim kot junaki na morju v boju proti sovražniku, ki je bil po številu desetkrat močnejši. Vzemi jo s seboj — so mi rekli — in pelji jo s seboj k Savi, kjer je zemlja rodovitna, kamor ne sega sovražnik! Tako so mi naročili pred zadnjim bojem in jaz sem šel in te poiskal. Pridi torej! Kaj čakaš?«
Tako je govoril starec in njegove misli so bile dobrohotne.
Toda žena se je vzravnala v svoji neizmerni bolesti in zras-tla visoko in iz oči so ji švigale strele in z ostrim glasom je zavpila: »Pojdi! Reši si svoje stare kosti! Jaz ostanem tu: ostanem tu na naših gorah. Pojdi!«
Starec je dolgo motril ženo, zmajal s sivo glavo in odšel počasnih korakov proti vzhodu.
Z očmi uprtimi v krvaveče morje je tedaj trpeča deklica izkričala vso svojo neizmerno bol v nebo in v skale svojih gora. Nikdar se ni dvignila njena pesem tako silno, nikdar še ni zazvenela gusla tako rezko. Glas je odmeval po pečinah in po soteskah, tulil po duplinah, vpil po prepadih, se valil s strašnim bobnenjem do! do zelenih obrežij in do sovražnega morja.
Odkod ta njena moč?
V svoji pesmi se je vsa zlila v orgijo bolesti in sovraštva, v nadčloveško voljo do maščevanja. In na temnem skalovju Je njena bela postava spremenila vse obrise, zrastla je brezmejno, izgubila človeško obliko — izginila. Pa je zavpil tedaj njen glas še silneje, še bolj divje, močan veter ga je zanesel v vsako sotesko, na vsako goro. In nevzdrž-ijivo je zadivjal veter iz kraških sotesk do obrežja in tja do sovražnega morja s strašnim bobnenjem ...
... in divja še danes in bo divjal vedno z nezmanjšano silo in bo neusmiljeno pometal vse poti in ruval drevesa im odnašal klobuke in prevrača! ljudi in potapljal ladje.
»Burja!« vpije ribič ob obrežju in pritrjuje vrvi svojega čolna, si potiska čepico močno na glavo in se zateka v hišo in zapira vrata in okna. Zunaj piha veter in žvižga skozi špranje z neutešljivo jezo.
»Burja!« kliče mornar na morju im spušča z vso naglico veliko jadro in zavezuje dobro druga jadra in beži pred viharjem.
Toda Slovan, ki je ostal vedno preprost sin Krasa z divjim in obenem otroškim obrazom pod ščetinasto brado, molči in sc smehlja temu trdemu božanju,
Carlo Michelstàdter
Michelstaedterjevo ime je starejšim Goričanom še precej dobro znano. Manj znan je pa potomec te družine z imenom Karel. Manj znan zato, ker je bil star komaj 23 let, ko je umrl.
Rodil se je 3. junija 1887. v Gorici in umrl tudi v Gorici 17. oktobra 1910. Bil je eden od tistih redkih ljudi, ki prezgodaj spoznajo življenje. In to je tudi eden izmed glavnih vzrokov njegove prerane smrti. Po duševnosti je bil pravi velikan: zanj je bilo vse premajhno, vse prešibko, da se ni mogel z ničemer in z nikomur meriti, ker ni mogel najti nobenega odnosa. Spoznal je, da bi bilo zanj prenevarno še nadalje živeti na takem svetu; zato je smatral za potrebno, da ga čimprej zapusti. Kroglo v glavo — in rešen je bil.
Radi svoje zgodnje razvitosti se je začel že jako mlad udejstvovati na pisateljskem polju in napisal nekaj jako lepih del, od katerih bo nas Slovence zanimala v prvi vrsti njegova legenda o burji, ki jo priobčujemo v tej številki in v kateri jako lepo opisuje preprosto nrav naših kraških sinov.
Pionirsha prireditev
v Gorici
Na božični dan se je vršila v dvorani Ljudskega doma okrajna pionirska prireditev. Sodelovali so pionirji iz Gorice, Solkana, Vrtojbe in Pevme. Dvorana je bila polna pionirjev, ki so z navdušenjem sledili pestremu programu. Velike aplavze je žel štiriglasni pionirski pevski zbor iz Solkana, ki je otvoril prireditev s himno »Hej Slovani« in zapel tri partizanske pesmi. Štiriletni pionirček je igral harmoniko, balet »kmečki ples«, ki so ga izvajale pionirke iz Gorice in duet pionirk »klasični balet«. Mala pionirka iz Pevme je slikovito podala »Veselega pastirja« in »Kavariico«. Na sporedu so bili tudi »kolo« italijanskih pionirjev ter deklamacije male italijanske pionirke. Pridni pionirki iz Solkana sta vprizorili pripovedko o »Nosku«, ki je male po-Isušalce posebno zanimala.
Prireditev se je zaklučila v splošnem zadovoljstvu; aplavzi so bili neprenehni, zato so morali zadnji dve točki ponoviti.


TINE KREMEN
illMIIIIIHlIII
OB NOVEM LETU
Vso težo žalosti zdaj pozabimo, vse težke dneve, ki smo jih živeli, vse grenke ure, ki smo jih trpeli, v bodočnost boljšo znova verjemimo.
Zdaj pozabimo na boleče rane, solzč obrišimo in z dušo mlado na pot krenimo z novo, lepšo nado, kar je bilo naj kot spomin ostane
Carlo Michelstàdter
B il R J A,
(LEGENDA)
(Scemo in oesreCo qTLodo lato1946 ^etip sladača bcctte :
~	i i	”	"	~	^ ^ “ T" ' i	^	^	'	’

C{,
aoacna
cata^
Gorica-Šolska ulico"
I. PITASSI
Ivonfecijska tvrdka Gorica -Trst
JOSIP ŠTRUKELJ
(Jocica - utica ffiocmica, 46
'MEHANIČNA
DELAVNICA
FRATELLI CULOT
Izvoz - uvoz
GORICA
m c
cLsžrtlfcc
ooacaa aa^nifeoo
POLETTI
iiiiiiiiiiiniiuHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiifliiiiiiiii^
GORICA - NA TRAVNIKU
llll!!lllllllllllllllilllllltllllllll!illllllllllHI!l!lllllllllli!l!lllll!!iM!lil!llllillillilllillilllllillliillllil
	i
	■ir

iiP;:
::
■■ ■■ ■■
■■ ■■ ■■
:: :: ^ s: :: a ns?
BUDAL
PflFIRNICn
GORICA - K ORZO VERDI, 1
EJCacel ^Lg-elj.
e ° R 1 c fi_G o S T ft N a na Kornu'11

ARDRO mflURl, nas!.
mflnufflKnjRnfl CRQomnfl
GORICA
GOSPOSKO UbICfl št. 3
ANGEL KODRIČ
TRGOVINA JESTVIN
GORICA ulica Morelli, 7
GOSTI TX A
fli Detturali“
GORICA ulica. I)iax, Q
Koto Oblak:
GORICA ulica Sauro, 3
(zraven županstva)
Elija Čuk
GORICA
Stolni trg, 9
Florenin Jožef
gostilna
GABR1JE
Ing. F. RIBI & G.o
GORICA
V	V
KRISTANČIČ RAJMOND
*
* *
GOSTILNA
PODGORA PRI GORICI
Gostilna ),ffl0HTE5PIH0“
A. BANDELJ
GORICA ulica Nazario Sauro, II
Radioelettrica
A. SI >< >XX A
Prodaja radio aparatov, zvočnikov, specialna delavnica za popravila
GORICA
Tel. 873	ul. Mazzini, 1
Konfekcijska tvrdka
TERCUZ
GG KIČA Ivorsso Verdi,
nGOSTILNA PRI SREČI"
PRISTNA VINA	GORICA
STOLNI TRG
jSgfegj IN TOPLE JEDI
KIVAlRNA IX DELAVNIC Al
K K AT KLIJE 13KD KSCTTI
GORICA
Gosposka ulica 11 in Svetogorska ulica 163
E A R
Josipina Tei*pin
G O KI CA Ivorxo Velali, ki 1
v v v
slaščičarna
IVANKA BENSA-ALESSIO GORICA Korzo Verdi, 11
Gorjup Marija
PEKARNA
GORILA
ulica Formica, 11
Janko Kozman
kuhinjske potrebščine
GORICA na Travniku
SILVIJA BIANCHI
Obrtno strojarstoo kožuhouine na debelo in drobno
GORICA na Placuti
J. KERSEVANI
GORICA - STOLNI TRG, 9 IN KORZO ROOSEVELT, 24
TOVARNA IN PRODAJA DVOKOLES IN ROSANEZ-NIH DELOV- RADIO APARATOV IN ŠIVALNIH STROJEV
K r a n c Si n lòie
gradbenik
GORICA - ul. TORRIANI, 17
LOjSKA C1GLIC
GOSTILNA
GORICA na Placuti
Stanko Kravos
BRIVEC
GORICA na Travniku
Cjsiocgio ^omfn (S. 3^.
§oclca
Kmečka banka
REGISTROV ANA ZADRUGA z o. z.
------- GORICA -------
ANTON PODGORNIK
'Zaloga Gačo in čopiČGD
Gorica
I	-h
- na Kornu j	GOI
MONCARO
1 RGOVINA IN DROBNARIJE\
GORICA - GOSPOSKA ul. 6
Špacapan Zora
MODISTINJA
GORICA
Semeniška ulica, 2
AVGUST MARC, dediči
TOBAKARNA
GORICA
Semeniška ulica, 2
STEKLARNA
NTON KOREN, nasi
URŠIČ BENJAMIN - MINO
GOSPOSKA ULICA, 4
trgovina čevljev
GOBICA
RAŠTELJ, 30
odlikovana Čevljarna
„CASA DELLA CALZATURA*
ENRICO a'OSVilLOO~
GORICA - NA TRAVNIKU, 13
tfjpsTrgovina tekstilnih proizvodov
/flUNIG DARKO
GORICA
Corso Roosevelt, 56
Jožef Bandelj
CVETLIČAR
GORICA na Travniku, 6
Eostilna pri „ ČRNEM ORLIT
Lastnik IVAN F1GELJ GORICA
ulica sv. Ivana, 5
A
■ «K ■
i::n
«», »M.
»Gài
k CIRIL BUDIHNA
naar	Lmlnninltirv irint* in	^SESSSSHS M!
imlr Jestvine, kolonialno, vina in likerji 'iKgHÌ ijjsr ^lr GORICA - SV. PETRA CESTA
ììL.
IKIlik
GRADBENO PODJETJE - TEHNIČNA PISARNA
RBMIGIJ KORSlC
STAVBENI IZVEDENEC
GORICA - ULICA ORZONI, 4
GIUSEPPE MASSI
]VIa rmf* \ k ti n* na t	na
GORICA - KIORZO VERDI
lista tri|lgacaa
^oclca - na ^caonitu
Milka Soban-Peric
GOSTILNA
BILJ E
Sregorič ^Rihard
GOSTILNA
PRVACNA
URSIC LADO
Trgovina jestvin in gostilna
SOVODNJE
Nabavna in prod. zadruga
z o. j. za okraj Miren
Bukovca
2oÉ(cc ^canc
KROJAČNICA
^oeica
Stolna ul. 3
Jakob Šuligoj
urar, zlatar in optik
Gorica
Gosposka ul. 19
Anton Zuodar
trgovina z mešanim biagom
Dolce
Otacet SŽosconi in sinpšh.
oJltcinu^alztufrva teg-ooina

liŠHH: GORICA
ul. OBERDAN, 9
-«•«UHM«'
Mirodilnica «LDlana»
ANTON MERVIČ §ocica - 9iaš6e(j š6co.
N A HO UNA KNJIG Ali NA
L. LUKEŽ1Č - GORICA
G O S P O S K A U L ! C A, 7
G. FRANCO
13 D IR 8 £ F3
KORZO VERDI, 32 IN RAŠTEELJ, 15 TRGOVINA ČEVLJEV
Tvrdka Brešan
Podgora
pri Gorici
Rudolf Saksida
trgovina jestvin
GORICA na Kornu št. 11
Kristančič iHojzija
gostilna
Podgora
pri Gorici
Peterin Jožef
GOSTILNA
PODGORA
PRI GORICI
Virgilio Bombig
železnina
GORICA
Travnik, 19
BRATA ABUJA
zaloga vina in likerjev
Tel. št. 31
GORICA na Kornu
«adje in zelenjava GORICA
Gospofdiu ulica, IH
ALDO ZACCARELLI (Zakrajšek)				.		
	IGRAČE			Damski		
GORICA	KUHINJSKA			klobuki in		
KORZO VERDI Štev. 15	POSODA			kožuhovine		\y
GORICA K o n z o Verdi, 29
VIDA RIHARD
MIRODILNICA
GORICA - Gosposka ulica, 15
(na vogalu ulica Malta)
Zotter Ludvik
Brivski in damski salon
Gorica
Travnik, 19	|
‘Josip TLutin
j e s t o i n c
G 0?R I C A
Semenišča ulikca, f
CIC L I (§pocf •
GUIDO DRI MA S
^-OCICG. - ulioa Grafito» «ti. 18
£As£A„Centpal"
LASTNIK PEPCA KOMEL
^ GORICA
ICorzo "Verdi 'G'~d
GORICA
LEOPOLD
RAŠTELJ, 10
L A R I 5 E
MANUFAKTURNA TRGOVINA
h-ilROl FEBFOUa CEVL;4RNA
Gorica - Raštelj, 20
Anton Ternovec
USNjARNA
GORICA
Gosposka ulica, 7
'VIKOAGRARIA*'
Inž. J. RUSTJA
trgovina semen in drugih kmečkih potrebščin
GORICA • Na Travniku
Gostilna JDKNBERG"
RUDOLF KERŠEVANI
GORICA pri Stolnici
CARLO
POTERZiO
li
Ka inosečba dalaniiita
»’ Gorica-Ul. Duca d'Aosta,33
KATARINA
-jQxuniac
SADJE IN ZELENJAVA
TCoGacld
TRG SVOBODE
JOŽE CIGOJ
TRGOVINA JESTVIN
GORICA ulica Monache, 17
„ GOSTILNA PRI BIRSU11
Franc Birna
GORICA Htolni trs?» IG
GOSTILNA
Hotel wPri zlati zvezdiM
(Gulin-Molar)
GORICA
trg sv. Antona, 3
Marija Kodermac
Gostilna
GOKICA
try; «v. Antona, 11
gostilna „PRI PEPČU“
Zorko Hrast
KOBARID - Trg Svobode
Luciano Dalli
železnina - gospodinjske potrebščine
GORICA ulica Mazzini, 9
Anton Mazzoli
MIRODILNICA
GORICA Gosposka ulica
ì^yi Marija Konic
gostilna
m
Gorica - na Rafutu
MESNICA IN GOSTILNA
Danilo Urbančič «obarid
_____________________TRG SVOBODE
MESNICA
# ALOJZ BADALI •
Gopica.ul.Rabatta.S
MARIJ BAVCON
krojaška delavnica GORICA
ulica sv. Ivana, 7/1
^caacesco ‘tPefcaat
ccoljacau
Qocica - ^asfclj, st. 37
^caaccsco £^ccgaat
Imjigooe^nica
GORICA
(Šolska ulica) ulica Mameli
Gostilna pri JUBEtU"
Dobro vino in hrana GORICA
ulica Duca D’Aosta, 35
Bar „ AURORA*
MAURENČIČ HERMENEGILD
GORICA Gosposka ulica
KOLONIALNO IN 1EST0INE |		V
	MA1UJ SEVER	
A	IGOKICU-GOSPOSKA ULICill	
Gt&aco Otarico
lUllllllllllllllllllHllllllllllUHIHIIIIIIUIIIIIIinillllilllllli:.Im :!,l*lll!lli|||lllllllllll!l!!!IIIIIIIIIIIIIIIIIHlÉlllllllllllH
^ietenine - perito in ticofmacije
GORICA KORZO VERDI, 32 IN RAŠTELJ št. 15
^caučlsfia Simič
bifteka c na in sfaščicacna Ročica, OCocjo ^ooscoclt, 37
TRGOVINA ČEVLJEV USNJA IN MEŠA-N E G A BLAGA
o G a c L d
caric
(Sé
CCS
KUPUJE KOŽE-PLA-ČUJE NAJVIŠJE CENE
Mehanična delavnica
Albert Gorenšček
Kobarid
Trgovina čevljev
n PRI SV. KRIŠPINU11
GORICA Raštelj, 35
PEKARNA
Tarondi Emilio
GORICA
ULICA FORMICA, 27
Giovanni Temil
odlikovana elekromehanična bru-silnica, nožarna in profumerija
Gorica
Gosposka ulica št. 4
FRANC PERŠIČ
DAMSKI SALON
GORICA Sv. Rok, 6
Gostilna „pri Maksu
GORICA ulica Sv. Ivana,
E. AMBROŽIČ
MIRODILNICA
GORICA
Tei. 500 Korzo Roosevelt, 32
Gostilna pri „Treh prijateljih
R. PERŠOLJA
foto „mario
GORICA ul. Oberdan, 11
GORICA
Korzo Roosevelt, 65
E. WOKULÀT, nasi,
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
GORICA
Korzo Roosevelt
MESNICA
gorica Saverij Koci.ančič
na SADNEM TRGU
HlESniCH
OSKAR ŠINIGOJ - GORICA
Korzo Roosevelt
Rudolf Podberšič
Krojač
GORICA Sv. Rok, 5
G. PRESTENTO
Predmeti za elektriko, hidrauliko in duokolesa ter popraoila ekspres strojeo
GORICA - Korzo Roosevelt
Bar Tricorno
(Marija Tornadi
GORICA.
Korzo Roosevelt, O
Industrija kraškega marmorja
Cptič tfilhp
Sovodnje ob Soči
Strojna izdelava in zaloga spomenikov, plošč in raznih marmorskih izdelkov
tOKaams:.-.^ ■
KATOLIŠKA TISKARNA
Najemnik Žaložništvo :
„PRIMORSKI DNEVNIK"
GORICA - RIVA PIAZZUTTA, 18
«HrMtfrtrapirrii
MARIJA ROŽIČ
GOSTILNA
BRIXJIXJ
Giovanni Petarin
CVETLIČARNA IN VENCI
GORICA - Korzo Verdi, 35
Moderna Pekarna
□ □□
ŽIVEC
ANTON
GORICA - Ulica Favetti, 10
FRANC LAZAR
60STILNA IN TRGOVINA
BREGINJ
Marija Milkovič
trgovina
BREGLNTF
Jožef Gašperut
gostilna in trgovina SEDLO (Breginj)
T^eopold Bon
gostina
KRK D
Albin Ivančič
železnina in kuhinjske potrebščine
KOBARID
,/"0 L no tla*
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaloga vina in likerjev
^OCICCI - TCoejo T'oetti
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
%
„ VIA TORI'
BORICA
Andrej Eržen
urar in mehanik
KOBARID
Internacionalno avtoprevozno podjetje
L. Doljak
Telefon št. 1-71
GORICA
Ul. Donizetti, 27
Andrej Sansa
Trgovina semen in deželnih pridelkov
GORICA
UL. OBERDAN, 17
Dožef Gruntar
lesni trgovec
KOBARID
Mirko Mašera
trgovina
KOBARID
ANTON URSIC
trgovina z mešanim blagom
KOBARID
ANTON JURETIC
gostilna „pri Lovcu"
KOBARID
Bernard Gujon
gostilna „na Križišču" STAROSELO
Maks Miklavič
trgovina z mešanim blagom
KOBARID
Vladimir Koren
gostilna
pri ROBIČU
fingela Stanič
vino-likerji
KOBARID
Janko Gruntar
trgovina z mešanim blagom KOBARID
DL6I1 in IZIDOR KOREN
trgoviua in gostilna
KOBARID
Valentin Huntih
gostilna
HOMEC-BREGINJ
Janko Hrast
gostilna
LIVEK
IZ nnŠIH KRAJEV
Iz Gorice
Zadnja pot mladega junaka
V	četrtek, 27. t. m. smo prepeljali iz Renč zemeljske ostanke tovariša Joška Petrovčiča, imenovanega Bobo, ki je dne 24. septembra 1943 dal svoje mlado življenje za svobodo in boljšo bodočnost primorskega ljudstva. Tovariš Bogdan je bil med prvimi, ki so prišli v Gorico, kjer je s tovariši branil glavno goriško postajo, dokler se ni na dano povelje moral umakniti proti Lijaku in pozneje v Renče, kjer je v siloviti borbi z okupatorjem padel junaške smrti.
Mladina iz Renč mu je zapela ganljivo žalostinko, poklonila svežega cvetja ter ga v sprevodu spremljala do občinske meje. Na Travniku v Gorici ga je čakala številna množica ljudstva, da se poslovi v zadnjič od'dragega pokojnika. Krsto ovito z zastavo, za katero je ranjki dal svoje mlado življenje so prenesli v cerkev sv. Ignacija njegovi sobojevniki partizani in garibaldinci, kjer je sledil blagoslov ob številni asistenci duhovščine. Po končanem obredu se je razvil veličasten sprevod na goriško pokopališče, kjer so se poslovili od pokojnika predsednik tov. Štrukelj in tov. Banfi, katera sta v pretresljivih besedah prikazala vrline in borbenost mladega komandanta bataljona. Goriški pevci pod vodstvom prof. Komela so ponovno zapeli ganljive žalostinke — kot preje v cerkvi — organizacije, sorodniki in prijatelji so nato položili vence in šopke na ta prezgodnji grob.
V
Iz Steverjana
V SPOMIN
bratoma Karlu in Rikotu Grauner iz Števsrjana
Med prvimi sta bila tov. Karel in Riko v Brdih, ki sta se že leta 1941, pridružila Narodno osvobodilnemu gibanju, postala odločna borca za svobodo trpeče in zasužnjene Primorske domovine.
S svojim vzgledom sta navdušila marsikaterega prijatelja in znanca in ga privedla v vrste zvestih in požrtvovalnih sinov naše zemlje.
V	neprestani borbi s sovražnikom sta bila ob nekem napadu v Doblarju meseca junija 1943 istočasno ranjena in skupno pripeljana v partizansko bolnico pri Gornjem Srednjem na Kanalskem.
Podli izdajalec je to njihovo
skrivališče izdal fašistom, kateri so dne 3. junija 1943 obkolili bolnico in s strojnico pokosili vse bolnike do zadnjega. Na tem mestu sta oba junaška borca, od domačinov začasno pokopan*, pričakala dan vstajenja ožje in širše domovine.
varovala sta vse kar sta imela —- svoji mladi življenji — za srečnejšo bodočnost primorskega ljudstva, za naš skupni dom — za Novo Jugoslavijo.
Spomin na njihovo največjo žrtev naj nas vodi in bodri pri našem delu in stremljenju k še ne doseženim ciljem naj nas vedno opominja da smo za vse sadove, ki jih bomo še uživali, dolžni večno zahvalo našim padlim borcem.
Slava in hvala tov. Karlu in Rikotu Gravnerju/
» * *
Poleg Dramskega društva smo zadnje čase ustanovili tudi godbeni odsek, ki — kakor upamo —-oo kmalu pokazal sadove svojega dela. Tudi sedaj v svobodi kakor prej v borbi sledimo geslu •>proč z malodušjem in omahljivostjo«. Tega gesla se držijo pn nas mladi in starejši. Že pred enim mesecem smo otvorili šolo, v kateri poučujejo domači pomožni učitelji. Tovariš Bruno, ki je že v času borbe požrtvovalno vzgajal naše otroke, je sedaj moral zapustiti mesto učitelja, ker je šel nadaljevat višje študije. Na njegovo mesto smo dobili novo učiteljico, ki ji je predsednik roditeljskega sveta izrekel prisrčno dobrodošlico v imenu vseh vaščanov. Dobro pomoč imamo tudi v osebi gospoda župnika, ki nam pomaga pri reševanju težav in skrbi v pogledu šolstva.
Iz Grgarja
Danes se je vršila v več vaseh priprava za volitve v združevanje malih KNOO-jev, ki bodo z jutrajšnjim dnem končali tudi volitve same.
V šolskih prostorih vasi Ravne pa je bil slavni sprejem za tovariše iz Francije. Predsednik okrajnega NOO je z otvoritvijo pozdravil vse tovariše, prišlece iz Francije ter jim izrazil trdno prepričanje v popolnem sodelovanju z narodno oblastjo za obnovo porušene domovine. Sledili so nagovori predstavnikov vseh političnih in množičnih organizacij, ki so tovarišem izražali veselje do njihovega povratka ter jih vzpodbujali k delu. Vsem tovarišem so bile razdeljene le-
pe spominčice. Sledil je političen referat ter razlaga o osnovnih načelih ustave, kar so vsi prisotni z zanimanjem sledili ter ob zaključku poslali resolucijo ministrstvu za konstituanto v Beograd v kateri izražajo popolno «oglašanje z ustavo, zahtevajoč, da je in mora ista ustava biti tudi njihova ustava. V drugi resoluciji poslani PNOO Trst, zagotavljajo vso svojo pomoč v obnovi domovine in čiščenju fašistov, špekulantov ter črnobor-zijancev. Po kosilu je bil prirejen primeren kulturni spored.
V Levpi, kjer seje ljudstvo okoliških vasi zbralo prvič na skupni zbor volilcev, da si izbere prave kandidate za sestavo skupnega KNOO, so se pojavili organizirani hujskači in razdiralci enotnosti, ki jih je zavedno in predano ljudstvo na licu mesta razkrinkalo.
Iz Kobarida
Dne 18. decembra se je zaključil v Kobaridu gospodinjski tečaj. Tečajnice so si tekom dveh mesecev mnogo pridobile na znanju. Naučile so se praktičnega gospodinjstva, krojenja, lepega vedenja pa tudi slovenske besede in pravopisa. Vse so izdelale tečaj z dobrim uspehom. Ob zaključku je bil prirejen poslovilni večer, na katerega so tečajnice povabile predstavnike ljudske oblasti ter šolskih in političnih organizacij.
* * *
Od kar je ZVU, na podlag! svoje odredbe št. 11, imenovala svoje župane in predsednike, sr krajevni NOO, ki jih ljudstvo upošteva kot edine svoje predstavnike, udejstvujejo zlasti v organiziranju ljudske samopomoči, skrbijo za obnovo v vasi izpopolnjujejo tiskovine za izplačilo podpor invalidom, družinam pogrešanih in padlih partizanov, potrjujejo prošnje za izpust iz J.A. tistih tovarišev, ki so hranilci družin. V Kobaridu imamo 35 družin, ki so potrebne pomoči in za katere je podporno društvo nakazalo po svoji možnosti L. 5.500,—-. Ker bi pa vsaka družina dobila komaj 100 lir se je na seji sklenilo, da bomo raje kupili za ta denar razne potrebščine, s katerimi bomo za božične praznike obdarili najpotrebnejše otroke teh družin. Potrebe so velike in vse plačujemo iz lastnega fonda, ki se vedno bolj krči, dohodkov pa ni nobenih. Poleg tega še nimamo prostih rok in ovira nas ZVU. Odbor ne klone in se ne straši težkih nalog, ki stojijo pred njim. V vasi Stanovišče je reakcionarna klika, ki ne priznava ljudske
oblasti, napravila prošnjo za iz-plačanje podpor 12 ustreljenim talcem kar na županstvo v Bre-ginj, postavljeno, na podlagi odloka št. 11. To županstvo je dostavilo prošnje Zvezi primorskih partizanov, katero pa jih je preko okrožnega socialnega skrbstva zavrnilo s pripombo, da naj jih izročijo zadrugi vojnih oškodovancev, toda le preko krajevnega NOO in ne potom županstva. Zaradi tega je zavezniška policija F.S.S. klicala na pojasnilo člana okrajnega NOO. kjer so mu med drugim izjavili, da po naredbi št. 11 vrši oblast edino ZVU in od nje postavljene u-stanove. Tovariš je odgovoril, da krajevni odbori ne vršijo nobene oblasti, imajo pa pravico potrditi to, kar se je pri nas zgodilo tekom vojne, česar ne more potrditi ne g. guverner, ki mu krajevne razmere niso znane, in ne razni uradniki postavljeni po občinah, ki so po večini sodelovali z okupatorjem. Naslednjega dne je tovariš pokazal še dopis iz okrožja glede načina, kako je treba sestavljati prošnje, za podporo vojnih invalidov in padlih partizanov.
Iz Zavrha pri Kalu
Po dolgih letih trpljenja in suženjstva pod fašistično strahovlado smo vendar tudi mi dočakali toliko zaželjeno svobodo. Tako smo vdobili tudi slovensko šolo, kjer otroci zopet poslušajo poduk v svojem materinem jeziku. A letos smo imeli za Miklavža še lepo iznenadenje. Pripravili smo sicer skromno, a vendar prisrčno Miklavževanje, kjer so otroci podali par pesmi in deklamacij ter bili obdarovani. Nastopil je tudi častitljivi škof iz Barija, katerega je šolska mladež in tudi naši najmlajši od začetka sp'rejela z nekako bojaznijo in strahom a ko je videla, da je vendar tako dober in darežljiv se ga ni kar nič več bala.
Iz Benečije
Dne 16. t. m. so se zbrali na skupnem sestanku zavedni slovenski Benečani, da iz svoje srede izvolijo izvršni odbor SIAU-a, ki bi vodil beneško ljudstvo po poti slovansko-italijanskega bratstva in do tistega cilja, ki jim bo zagotovil vse demokratične pravice in ljudsko oblast kakor so jo dobili narodi Jugoslavije, h katerim stremi tudi Slovenska Benečija. Na sestanek so prišle tudi žene in mladina, hodile so pet in več ur po strmih beneških stezah, da so prišle v kraj sestanka. Poročali so, da tamkaj demokristjani in ozopovci hoče-
jo na vsak način zatreti polet antifašističnega ljudstva. Nad ljudstvom vršijo nasilje in teror. S podlimi klevetami blatijo novo Jugoslavijo in njeno armado. Pravtako psujejo in blatijo domače duhovnike in vse one, ki so delali za partizane in za osvobo-jenje. Nekaterim je občina odvzela živilske nakaznice, spet drugim je odvzela penzijo, ki so jo uživali kot invalidi izpred prve svetovje vojne. Vedno več je prošenj družin za preselitev v Jugoslavijo, ker ne morejo zdr-ževati več stanja v Benečiji. Stari tovariš iz nadiške doline je pripovedoval, da se pri njih volitve zavlačujejo, ker so prišli v upravni aparat sami stari fašisti, ki se zdaj nazivajo demokristjani. Od Italije nimajo nobene pomoči, porušene in požgane vasi Mečana in Log se ne obnavljajo. Samo ljudstvo iz nadiške doline je dalo najpotrebnejšim nekaj tramov in gradbenega materiala, da si v omenjenih vaseh najbolj prizadeti postavijo zasilna bivališča. Eden izmed udeležencev je pristavil, da slovenska Benečija se ne bo dvignila iiz bede in stoletnega suženjstva, dokler ne bo dobilo ljudstvo oblast v svoje roke. To pa se bo zgodilo edinole ko bodo priključeni k materi Jugoslaviji, kjer je zagotovljen procvit gospodarstva in kulture. Kot nema priča, da so Benečani potomci starih Slovanov — je pristavil tovariš — jim je ostala še danes cerkev sv. Ivana v Čedadu, ki nosi slovenski napis. Kakor jugoslovanski narodi si hočejo tudi oni priboriti ljudsko oblast in demokratične pravice. Tovariš iz Šentlenardske 'doline je poročal, da oboroženi ozopovci streljajo po gorah in brajdah. S tem provocirajo in pravijo, da to delajo slovenski partizani. Karabinerji so aretirali Terlikar Alojzija iz Merse, ker je javil protifašističnemu odboru, da i-majo nekateri vaščani skrito o-rožje. Njega so zaprli drugim pa so rekli, da če bo treba jim bodo še oni dali orožje. Aretirali so tudi bivšega borca J.A. tov. Durago Marija. Ko ga je karabi-ner preiskoval mu je dal še klofuto s pripombo: »Ti bomo izbili iz glave tvoje slavofilske ideje«. Po vaseh pa pravijo, da bodo koncentrirali v eno vas vse one, ki so delali za partizane in jih bombardirali.
%a ^Isfcoom sfžicul
„ (Soškega tednika ! “
A. 1ZBAK
Sinovi partizanov
Hiša je bila vsa v plamenih. Oblili so jo s petrolejem ter zažgali. Dim se je valil; streha se je rušila; opeke so pokale, iskre so švigale k nebu. Veter jih je raznašal po vasi; vnele so se slamnate strehe skednjev in črn dim se je zgrnil nad nje.
Ženske so se stiskale okoli hiše Ivana Maligina, ki je gorela. Nemški vojaki s puškami na strel so jih obkolili. S suhimi očmi so strmele ženske v požar, že zdavno so izplakale vse solze. V očeh se jim je zrcalil plamen; kadar so se pogledale je bila v očeh vseh ista tuga.
Vojaki, ki so polili petrolej in zažgali hišo partizana Ivana Maligina, so stiskali v ozek krog ženske in otroke.
Pojavil se je nemški poročnik in zaklical: »To naj bo v svarilo vsem, kako kaznujemo partizane!« Zaukazal je, da se mora zbrati prebivalstvo vasi pred gorečo hišo. Poročnik je stal v prvi vrsti; še mlad, rdečih lic in dobro rejen. Požvižgaval je mo-nakovsko koračnico, ki je bila
tedaj v navadi. Posnel je več slik s pogorišča. S sinjimi očmi, ki so spominjale na oči punčke iz porcelana je motril ženske prezirom, jezo in krutostjo. Ni bil še dolgo na fronti. Prvi njegov večji podvig je bil prav ta, da je dal zažgati hišo partizana Maligina. Njegov starejši brat, častnik, mu je poslal iz Rusije, ko je bil on še na vojaški šoli v Monakovem, nekaj posnetkov grozodejstev. Tako si je nabral lepo število takih slik: dvanajst požigov, pet obešeni, dvojno bičanje. Tisti čas pa je bil njegov brat v bolnišnici v Draždanih. Ravno prav mu je prišel še ta požig; tako bo lahko izpopolnil zbirko slik družine von Rei-chen.
Ognjeni jeziki' so švigali vedno bolj in bolj. Oblizali so tudi tramovje, ki je začelo s hrupom padati pred uboge ljudi zbrane o-koli ognja. Na tleh je ležala mlada žena v krčevitih mukah; toda ni vpila. Njeni dolgi lasje, vsi razpuščeni, so ležali v prahu. Dva vojaka nista pustila nikogar blizu nje.
Poročnik je dal povelje, naj pripeljejo iz goreče hiše samo mlado mater Heleno Maligino
ter je odredil, naj ostane v goreči izbi njena enoletna hčerka Polinka. Naslajal se je ob misli, da brat Henrik ni imel prilike posneti takega prizora kot je ta, ko mati blazno vije roke, ko je hčerka še v plamenih.
»Halt!« je surovo zavpila straža. Vsi so pogledali, kaj se godi. V vsej naglici je pritekel mlad fant. Ni se zmenil za straže in kakor bi trenil je že stal pred gručo vojakov in ljudi. Pogledal je na mlado mater. Ko se je hotel pognati v plamene, so ga vojaki zgrabili in peljali pred poročnika.
Ta fantek je imel kakih dvanajst let; bil je plavolas, nosil je belordeč jopič, ki je bil ves preperel od dežja in sonca.
»Kdo si?« ga vpraša poročnik (nemški častnik je znal malo rusko).
Fant se je vgriznil v ustnice ter zamrmral: Polinka... moja sestra — je v plamenih.
»Tvoja sestra? Schwester? — v plamenih?« se je na videz začudil poročnik. »In ti si brat, Bruder?« Medtem je še vedno padalo tramovje raz goreče hiše.
»Gut!« je zaklical oficir s čud-
nim nasmehom. »Gut! imenitno, fant moj, beži rešit svojo Schwester. Brž!«
Griša Maligin ni takoj razumel, kaj mu je rekel poročnik, a opazil je, da so ga vojaki pustili iti kamor hoče. Tedaj se je njegov obraz razsvetlil in zagnal se je v izbo med dim in plamen.
Zbrani ljudje so zavpili.
Še je preteklo nekaj minut. Izba se je začela kar na debelo rušiti. A glej! Mladi fant se prikaže ves v plamenih; gorela mu je obleka. V rokah pa je tiščal velik bel zavoj.
»Mati!« je zaklical, »Mati! Naša Polinka!«
V tem trenutku se je poročnik ves spremenil. Odredil je, naj fanta takoj oblijejo z vodo. In pogasili so mu ogenj z ram.
Griša je moral spet pred poročnika, ki mu je rekel: »Si zelo priden! Pokaži kaj imaš!«
In nič hudega sluteči fantek je dal dragoceni tovor, v katerem je bila sestrica. Poročnik je malce pogledal Polinko, ki je začela na ves glas jokati.
Helena Maligin, mati, je priskočila ter si ogledala svojega obupno jokajočega otroka.
»Predrobčkano dete,« je rekel poročnik. »Luškana punčka, kaj ne?« Punčka je prenehala z jokom.
»Sedaj pa pohitimo«, je zaključil poročnik in spet vrtel oči, ki so sličile punčki iz porcelana. Visoko je dvignil otročička, se z njim približal izbi ter ga vrgel v plamene. Mati je obupno zavpila ter se vrgla na poročnika. A on jo je pahnil od sebe.
»Imela si punčko, sedaj je nimaš več. Kaj bi veljalo, da bi to videl Heinrich. O! on bi se iz srca smejal, kajti njemu so taki prizori zelo po godu ...«
A ni utegnil vsega povedati; že je ležal na tleh, z glavo med gorečimi treskami. Griša mu je zasadil nož med rebra. Zadel je nemškega oficirja z nožem, s svojim lastnim nožem.
V prvem hipu se vojaki niso znašli. A kmalu nato so začeli streljati. Toda ženske so se dvignile in stvorile obramben zid med vojaki in fantom. Ko je Nemcem uspelo pretrgati sklenjeno verigo je bil Griša že izven nevarnosti, skrit v žitnem polju, odkoder se je z lahkoto umaknil v gozd med partizane.
OBILO SREČE V NOVEM LETU 1946 VOŠČIJO:
Simon Hrast	Ivanka Hvala		Angela Duša
gostilna „pri Hrastu"	gostilna		trgovina
LIVEK	VOLČE	VOLČE	
Jožef Šekii
gostilna s prenočiščem KOBARID
TVRDKA
i JESTVINE IN I KOLONIALNO
Ulil
.<2iru

GORICA
KORZO VERDI, 30
Iz tiskovne konference v Gorici
Na neprestane prošnje državnih in poldržavnih upokojencev je ZVU vendar odredila, da se jim poviša upokojnina in to začenši s 1. julijem naprej.
Za božične praznike se bo razdelilo po 200 gr. sladkorja nu osebo. Prejeli ga bodo vsi oni, ki jim do sedaj ni bil pripisan, to je osebe od 19 do 65 let.
Na vprašanje zakaj je električni tok tako šibek, je g. Guverner odgovoril, da je v prvi vrsti temu vzrok suša, drugi vzrok pa je tudi to, da mora severna Italija in celo naši kraji zalagati z električno energijo tudi južne kraje Italije. Dostavil je, da pri nas nismo v tem oziru na najslabšem.
Na naslednje ali se bo delila sol za soljenje prašičjega mesa, zdaj ko je prišel čas za klanje, je g. guverner povedal, da se je treba za sol obrniti na poljedelski urad, ki ima sedež na prefekturi.
Nato je bilo predočeno g. guvernerju, da vlada v nekaterih krajih v coni A prava anarhija, kar se tiče varnosti, čemur so posledica tatvine. Major Shirk je odgovoril, da je predvideno povečanje števila policistov, ki da bodo vršili patroliranje ne samo v glavnih centrih, ampak tudi v vaseh.
Vprašanja ki jih je postavil »Soški tednik« so bila sledeča: Ali je predvidena od ZVU podpora za vojake, ki so se nedavno vrnili iz Francije , (Marseille), kjer so bili pod zavezniško vojaško oblastjo? Mnogi so v velikih težkočah in zato nujno po-trebni pomoči. Odgovor je bil: Ni predvidena izrecna podpora za te slučaje. Lahko pa se obrnejo na podporno društvo E.C.A. (Ente comunale assistenza), ki je dolžno ugoditi vsaki upravičeni prošnji zgoraj omenjenega značaja.
Nadalje: Ali se bo kaj ukrenilo, da se povišajo penzije vojnim invalidom v coni A, kakor se je to že zgodilo v coni B? Penzije v coni A so namreč mnogo premajhne. G. guverner je odgovoril, da čuje prvič o teh penzijah in da je o tem govoril z oficirjem za finance, ki je šel v 1 rst, od kjer bo prinesel tozadevni odgovor. Obljubil je, da če je temu tako, se bo vprašanje invalidskih penzij uredilo na način kakor v coni B.
Na vprašanje ali da ZVU lahko na razpolago porušenim in delno poškodovanim krajem stekla (šipe) vsaj za eden ali dva prostora v hiši, da se tako ubranijo mraza. Žal ni mogel dati major Shirk na to pozitivne obljube, dejal pa je, da je to zelo dragocena snov, ki primanjkuje na celem svetu in tako tudi v Angliji.
Zadnje vprašanje: Govori se, da je ZVU ali predsednik cone, dr. Hugues, imenoval za Kanal za občinskega tajnika nekega Lendaro, znanega fašista in ovaduha. Vprašamo se, na kakšni podlagi in od koga se hoče postaviti v izključno slovenske ob čine uradnike bivše italijanske občine fašističnega režima:’
Na to vprašanje je g. guverner odgovoril le na splošno, rekoč, da ni kar tako, nekoga označiti
za fašista, saj je znano dejstvo, pravi g. major Shirk, da mnogi, ki so bili fašisti, niso imel nič opraviti s fašističnim režimom. Da pa če je bil Lendaro res fašist, ne bo ostal dolgo na svojem mestu. (Op. uredn.:	Pa saj bi
Kanalci sami za to poskrbeli!) — Na pripombo dopisnika, da ne glede na to, da je bil ali ni bil nekdo fašist, je vsekakor umestno, da če se že postavi v izključno slovensko občino tajnika, da je ta Slovenec. Načelno se je strinjal in o tem, je dejal, bo še govoril z oficirjem za civilne zadeve v Kanalu.
Z božičnimi voščili se je konferenca zaključila.
Zločinski napad
V bližini Prvačne, na cesti Volčjadraga - Dornberg, je na sveti večer, okrog 22 ure neznani kolesar v civilni obleki izstrelil več strelov iz samokresa v ameriškega vojaka. Težko ranjeni vojak je na poti v bolnico v Videm podlegel ranam. Drugi zavezniški vojak, ki je bil z njim, je na napadalca streljal in baje ga ranil. Napadalec je zbežal. Takoj je prišla na lice mesta preiskovalna komisija zavezniške policije.
Vršijo se proizvedbe in preiskave o tem umoru ter so bile naprošene tudi jugoslovanske oblasti, da pomagajo izslediti zločinca.
NOVA KNJIGA
Slovensko gledališče v Trstu je otvorilo svoje delovanje s Cankarjevo dramo »Jernejeva pravica«.
Da bo pa vsem razumljiva zato je Slovenska prosvetna zveza izdala po Ferdu Delak-u prirejeno besedilo Cankarjeve drame »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
Knjiga je v prodaji pri Sodobni založbi. Knjigarni Štoka, Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, v Gorici in v Ajdovščini, in v gledališču pred predstavami. Pozivamo člane Prosvetnih društev in dramske odseke, da si knjižico nabavijo.
Cena knjižice je Lir 20.
Učiteljišče v Tolminu
Začasne prijave za vpis na u-čiteljišče v Tolminu sprejemajo pri Prosvetni komisiji PNOO v Trstu, ulica Carducci 6-IL, pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini, pri Prosvetni komisiji za goriško okrožje v Gorici ter pri ravnateljstvu gimnazije v 1 ol-minu.
V prvi letnik se sprejemajo kot redni učenci dijaki in dijakinje iz vsega Slovenskega Primorja, ki so dovršili nižje srednje ali njej ustrezajoče šole oziroma tečaj in niso prekoračili 17. leta starosti.
Razen rednih letnikov učiteljišča se bodo osnovali učiteljski tečaji; vanje se sprejemajo dosedanji pomožni učitelji in učiteljice, ki zaradi mladosti niso bili sprejeti v službo; učiteljišč-
niki-partizani, ki so za časa borbe izgubili eno ali več šolskih let; gimnazijci-partizani, ki se želijo posvetiti učiteljskemu poklicu. Pomožni učitelji in učiteljice, ki že vršijo službe, lahko opravljajo tudi privatne izpite.
Za vpis je izpolniti prijavo, ki jo dobite pri gori navedenih uradih. Prijave je oddati čimprej.
Gluhonemnica za Slovensko Primorje
Kakor smo že poročali, je Poverjeništvo PNOO otvorilo za gluhoneme otroke slovenske narodnosti v Portorožah pri Piranu v Istri gluhonemnico. Posebna komisija bo sprejemala dne 7. januarja 1946. otroke za ta zavod.
Starši naj pripeljejo 7. januarja svoje otroke v Portorože v stavbo »Virginia«, kjer bo nastanjen zavod. Otroci morajo biti duševno in telesno zdravi tei sposobni za pouk. Pouk bo brezplačen, starši bodo plačevali mesečni prispevek za oskrbo po premoženjskem stanju. Okrožni in okrajni NO odbori so bili na-prošeni, da obveste vse starše gluhoneme mladine v svojem delokrogu o tem sprejemu, zato naj se obračajo za različne informacije nanje. Podrobne informacije o sprejemu otrok v to gluhonemnico je prinesel naš list dne 8. decembra t. 1.
Zveza društev telesne vzgoje za Primorje in Trst Pododbor za Goriško
NOGOMET
V nedeljo 16. decembra so se zaključile pripravljalne tekme nogometnega turneja za »Mladinsko prvenstvo Julijske krajine« s sledečimi rezultati:
V	Fari: »Fronte della Gioventù« iz Fare in »Adrija« iz Mirna 2—2.
V	Krminu: »Fronte della Gioventù« iz Krmina in »Fratellanza operaia« iz Viilesse 1—3. Tekme za prvenstvo so se pričele v nedeljo 23. t. m. Dosedaj se je udeležilo 10 ekip in sicer. »Adrija« iz Mirna, »Prešeren« iz Šempetra, »Jugoslovanski odred«, ekipa goriške mladine »Šparta«, »Fronte della Gioventù« iz Fare, »Fronte della Gioventù« iz Gradiške ob Soči, »Fronte della Gioventù« iz Krmina, »Fronte della Gioventù« iz Zdravščine, »Juventina« iz Verse, »Fratellanza operaia« iz Vil-lesse.
CEZ DRN IN STRN
9. decembra se je vršil v Vrtojbi in na Vogrskem »Gozdni tek«. V Vrtojbi se je od društva »Jadran« udeležilo 25 tekmovalcev od katerih 7 deklet. Na Vogrskem je bilo 13 tekmovalcev od katerih 9 deklet.
Spored najboljših tekmovalcev.
Društvo »Jadran« Vrtojba. Mladinci pod 18 leti — tek na 1400 m.:	1) Batistič Jožef v
5’55”, 2) Koglot Dominik, 3) Gorkič Oskar.
Mladinke pod 18 leti 1400 m.:	1) Zorn
8’23”, 2) Vuk Ija Anica.
— tek na Ivanka v
Mladinci nad 18 leti — tek na 3100 m.: 1) Peric Emil v 23’8”, 2) Faganel Stanko, 3) Podber-sič Stanko.
Mladinke nad 18 leti — tek na 1400 m.: 1) Lukežič Milena v 8’21”, 2) Markič Dragica, 3) Zorn Milanja.
Društvo »Lijak« Vogrsko. Mladinci pod 18 leti — tek na 1000 m.: 1) Gorjan Milan v 9’, 2) Nardin Igor, 3) Žižmond Boris.
Mladinke pod 18 leti — tek na 1000 m.: 1) Gregorič Alojzija v 9’40”, 2) Gregorič Štefka in Jaze Danica, 3) Gregorič Nevenka.
Mladinke nad 18 leti — tek na 1000 m.: 1) Gregorič Milica v 9’, 2) Nardin Vilma, 3) Fornazarič Jožefa.
ŠAH
Dne 21. novembra t. 1. je bil v Gorici ustanovljen »Šahovski klub« s sedežem v kavarni Bratuš v Šolski ulici. Igralni dnevi so določeni vsak ponedeljek in četrtek zvečer od 8 ure dalje. Kdor se želi vpisati, naj se tam zglasi. Ker bo v najkrajšem času razpisan splošni turnir, prosimo, da pohitite s prijavami. Šahovska igra disciplinira voljo človeka, razvija njegovo voljo in spomin ter logiko mišljenja. J,e nepolitična, izobraževalna in družabna organizacija, zato je vsak kdor ljubi to lepo igro prav prijazno vabljen. Naj ne bi bilo v Gorici šahista, niti Slovenca, niti Italijana, ki ne bi bil vpisan v ta klub.
Pismo iz zapora
Vsem nabirateljem daril v Goriškem okrožju!
Tov. in tov.ee vsak dan prejemamo pomoč od vas, ki nas niste pozabili. Prejeli smo božična darila, ki ste jih za nas pripravili; čeravno so današnji časi zelo težki tudi za vseh vas.
Vaša darila nas spominjajo ne -samo na to, da je Božič, prvi Božič v miru, temveč nam pričajo, da smo vedno združeni, vi z nami in mi z vami.
Prav lepa hvala, vesele praznike in smrt fašizmu — svobodo narodu!
ZA TISKOVNI SKLAD SOŠKEGA TEDNIKA
so darovali :
Tov. Hrobat Angel iz Podgore ... L. 200.— Družina Tinta iz Gorenjega polja . . »	250.—
Znani zavedni trgovec v Gorici, ob priliki »briškole v šestih«, ker ga je zelo prijetno dimilo, da se g. svak ni odzval prijaznemu povabilu na »briško-lo«, da bi bila bolj udarniško napeta .	»	1000.—
Tov. Uršič Franc,
Kobarid	....	»	500.—
Tov. Ivančič Franc,
Kobarid	....	»	100.—
Tov. Miklavčič Anton, Kobarid . •	»	300.—
Družina Gomišček,
Solkan........»	500.—
Tov. Budihna, Gorica ................*	200.—
Mladinke iz kobariškega okraja ...»	205.—
Družina Šavli, Idrsko .................»	200.—
Skupno L. 3455.— Skupaj do sedaj L. 51831.80
D ARI IGA
Družina Tinta iz Gorenjega polja za sirote padlih partizanov lir 250.—.
JAVNA ZAHVALA
Uprava Voj. bolnice odreda J.A. v Gorici se v imenu ranjencev in bolnikov iz srca zahvaljuje za vsa darila, ki so bila poklonjena za Miklavža našim borcem od strani organizacij AFŽ in ZSM iz mesta Gorice, Solkana, Kanala, Št. Petra pri Gorici, Oslavja, Brestovice na Krasu, Vojščice, Preserja, Golnice na Krasu, Svetega pri Komnu, Gor. in Dol. Cerovega v Brdih.
Vaši darovi so nam dokaz velike ljubezni in spoštovanja do naših ranjencev - borcev, ki se bodo še bolj vztrajno borili za dosego naših skupnih ciljev za priključitev Primorske k zvezni republiki Jugoslaviji.
P3DLI za DOMO
t
Dne 16. decembra 1945 smo na pokopališču na Gorenjem polju pokopali naše drage:
GoljevŠČekUikota Z Gorenjega polja, padel 18-XI-1943 pri Sv. Ivanu v Benečiji;
Čargo Sdota iz Anhovega, padel 18-XI-1943 pri Čupcih v Benečiji;
Boltar Mirkota Z Gorenjega polja, padel 6-10-1943 pod Staro goro v Benečiji;
Bollar Emila Z Gorenjega polja, padel 24-X11-1944 v Šeberjaku;
Stanič Viktorja iz Anhovega, padel 23-XI-J944 v Ložicah;
Tinta Jožefa-Milana iz Lozic, padel 30-X-1944 v Breginju na Kobariškem in
Berdon Alojza iz Ložič, padel i. maja 1945 v Ažli v Benečiji.
Starši in sorodniki padlih se prisrčno zahvaljujemo vsem številnim udeležencem pri pogrebu, častiti duhovščini, kakor tudi za mnogoštevilne vence, ki so jih prijatelji in znanci darovali.
Posebno se čutimo dolžni, da se zahvalimo za res tovariško pomoč in za krasen venec, ki so ga nosili vaščani kraja Breginj ob priliki izkopa ostankov pokojnega Tinta Jožefa-Milana.
ZAHVALA
Ob priliki prekopa in pogreba našega ljubega
petrodEič idEku-edbo
KOMANDANTA BATALJONA
ki je pri izvrševanju svoje domovinske dolžnosti za slovenski narod smrtno zadet v borbi z okupatorjem, dal svoje mlado življenje za boljšo bodočnost primorskega ljudstva, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo tov. Arčonu Angelu, mladini iz Renč za skrb in nego groba, za ganljivo petje ter spremstvo. Naša zahvala goriškemu pevskemu zboru pod vodstvom prof. Komela, govornikoma tov. predsedniku Štruklju ter tov. Banfi-ju za poslovilne besede, vsem organizacijam za udeležbo ter za krasne vence in šopke in končno vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
Gorica, dne 27. decembra 1945.
Žalujoče SESTRE, BRAT, in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Družina ŠAULI se zahvaljuje vsem v Brdih, ki so pomagali pri prekopu sina
LOJZETH,
ki je padel v Brdih 18. avgusta 1944. Zahvaljuje se organizacijam in prosvetnemu društvu za vence, toplo se zahvaljuje č. g. župniku iz Šmartnega, ki je brezplačno izvršil pogrebne obrede in družini dostavil osmrtnico ljubljenega sina.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, „LjudskI dom" pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I.S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici - Najemnik: ..Primorski dnevnik*
I