____    158    ____
Domače stvari.
Pravljica o Hmelniškem gradu na Dolenjskem.
Meseca avgusta preteklega leta šel sem pes iz Novega mesta v Mokronog. Dobro uro od Novega mesta se pride pod grad H me laik (Hopfenbach), kateri stoji četrt ure od pota. Tu se mi pridruži kmet iz bližnje vasi. Na vprašanje, ne ve li kaj povedati mi o tem gradu, kedaj je bil sezidan, ali kaj se pripoveduje o njem? začne mi pripovedovati tako le: Ta grad je zel6 star, pa kedaj je bil sezidan, se ne more vedeti, le toliko se v6, kako so ga zidali. Imeli so namreč pri zidanji sto kam61 (velblodov), katere so vodo nosile iz morja, in sicer tako, da jih je šlo 60 vedno z vodo obloženih proti gradu, 50 pa nazaj praznih proti morju. Zato je pa ta grad tudi tako trden, da ga še celo Turek ni mogel premagati in podreti. Večkrat je sicer poskušal in streljal na-nj s kanonami (topovi), pa ga ni mogel podreti. Enkrat se mu je vendar posrečilo, da mu je uže odbil vogal. Toda prebivalci so obesli hitro na tisti kraj rjuho, in so tako Turka prevarali, da je mislil, da ni grad še nič poškodovan. Ko je videl, da niČ ne opravi, je odlazil.
Kaj bi imeli velblodi v tej pravljici pomeniti, je pač težko uganiti. Velblodi so sicer nenavadna prikazen v naših pravljicah. Menda je ta edina, v kateri se nahajajo.                                                                     J. S.