wxy W/7 'Y Rerfhanfki katolfhki NAUK male fhole na kmetih v s e t is vdlikiga katekisina, sapovedaniga po z, k, Eftrajfhkih dershavali. Na D u n a j i, V’ salogi z. k. bukvarnize sa fholfke bukve per f. Ani v’ Janesovih ulizah. Svesan v’ lifnjat Velja nes 1 8 4 0 . »>) il ‘i I a i * >1 j il I ti- s heha sapo¬ ved varuje in ohrani sakdnfkim sveftdho eniga 6 do drugiga; vfim pa redno sdravje in tudi dufhne in telefne mozhi, ktere fe s’ nezhiftimi deli rasdenejo in papazhijo. jedrna sapoved varuje nafhiga premoshenja; ofma nafhe zhafti • deveta in deteta sapoved pa krotite nafhe poshe^ ljenje, is kteriga tako veliko hudiga isvira. II. Od kod de fe nauki rasodete vere fploh dobivajo, Kratik sapopadik prave vere . Nauki boshjiga rasodenja, kterih je vfa^- kimu kriftjanu vediti treba, fe dobivajo fploh in nar pervizhis katekisma, Te bukve poduzhe: 1, v’ tem, kar gre katolfhkimu kriftjanu ve^ rovati, 2. v’ tem, kar mu gre ftoriti, de bo svelb zban. Pervimu fe pravi verini nauki. To fo taki nauki, kterih refnizo mora zblovek vero¬ vati , zhe hozhe svelizhap. biti. Drugimu fe pravi djanfki nauki, ali sapovedisa nafhe djanje, ki jih mdramo ne le verovati, ampak tudi fpolnovatb I, Verini nauki , Nar imenitnifhi verini nauki fo fkupej sverfteni v’ apoftolfki veri; pa tudi fhe v’ drugih poglavjih katekisma fe veliko verinih naukov najde, pofebno v’ poglavji od fvetih sakramen- tov. 'Nar imenitnifhi verini'nauki fe dajo pod tele napife sverftiti: 7 a. Boshje bitje , boshje laftnojti. Poglavitne dolshnofti ljudi , hidre Jpolno- va/i jim naloshi fpo snanje boshjih la Ji nojt. En Bog jej on je fam od febe, nar bolj popolnama, in torej nafhe ljubesni in zhafti nar bolj vredno bitje, on je ftvarnik , ohranik in vishar vfih rezhi; |e do naf nefkonzhno do¬ bro tliv in do sgrevanih grefhnikov miloitiv. Zhlovek ga mora fposnati, zhes vfe ljubiti, in njegovi volji pokoren biti; pa tudi bati fe mu ga je treba, ker on vfigaveden vfe ve , on ne ikonzhno fvet in pravizhen hudo Hudi in fhtra- fuje. b. Poglavitni rasoddii nauki od treh bosti- jih perjhon. Boshje rasodenje naf uzhi, de fo tri boshje perfhone ene nature in eniga bitftva r Ozhe, §in, in fveti Duh; naf uzhi, de je Bog Ozhe vfe ftvaril; de fe je druga boshja perfhona vzblovezbila, sa nafhe grehe sadoftiti, naf po fvojim terpljenji in fmerti s’ nebefhkim Ozhe- tam fpraviti, naf od vezhniga pogubljenja re- fhiti, naf zhednoft ali krepott uzhiti, in nam dati isgledov v’ pofnemanje; — de naf Bog fveti E)uh per fvetim kerftu, in per preje¬ manji drugih fvetih sakramentov pofvezhuje ali pa pofvezhenje v’naf pomnoshialipogmera. c. Perpomozhki od Kriftufa ti najti h n a svelizhanju poflavlj eni, Vzhlovezhcni §in boshji Jesuf Kriftuf je fpolnovanje boshjih sapoved, molitev in fvete 8 sakramente kakor pofebne perpomozhke h’ na- fhimu svelizhanju sapovedal 5 -—■ on fam naf je moliti in tudi kerfhanfko pravizo s’ tem uzhil, de naf opominja hudiga fe varovati, in naf fpodbuduje k’ dobrimu ali k’ zhednodi, Pofta- vil je tudi zerkev, vidin sbor fvojih vernih, ktere udje morajo biti vli, kteri hozhejo sve- lizhanje dofezhi; poflal je fvetiga Duha, kteri vfo refmzo uzhi; je obljubil ( er fvojih odati do konza fveta. Zerkev je deber in terdna podflomba refnize ; nji gre prepire v’ verinih in djanfkih naukih prefoditi; Jesuf Kriftuf je njena nevidna, Rimfki papesh pa njena vidna glava, d. Od stanu zhlovekoviga, Perva zhloveka da bila fzer od Boga pra- vizhna in po njegovi podobi dvarjena; pa s’ ra? dovoljnim prelomljenjam boshje sapovedi da fe fpazhila. Od dobriga da oddopila in fe k’ hu- dimu nagnila, njuni greh je doril, de fmo sgubili pofvezhujozho gnado, in de fmo k’ hu- dimu nagnjeni. Torej fmo kakor otrozi jese (boshje) na fvet rojeni, otrozi inprijatli boshji, in tudi udje Kridufove zerkve podanemo fhe le po sakramentu fvetiga kerda, Per fvetim kerdu fmo umiti in ozhifheni od poerbaniga greha, in per sakramentu fvete pokore odsadolshenja ti- dih grehov, ki fmo jih po kerdu dorili, Dolshni fmo pa vender zhafne fhtrafenge sa grehe terpeti. §hlrafenge poerbaniga ali isvirniga gre¬ ha fo mnoge teshave in flabodi na dufhi in 9 na telefu , pofebno pa finert. (*Smert je lozhi- tev dufhe od telefa. Dufha zhlovekova je zhib duh, bitje, ki v’ naf mifli in hozhe, Neumer- jozha je, vfelej in vezhno bo shivela. Po tem, kakor je zhlovek ali dobro ali hudo boril, bo po fmerti ali obdarovana ali pa fhlrafana. Te¬ lefa mertvih ljudi bodo konez fveta vdale, fleherno fe bo fpet s’ fvojo dufbo sdrusbilo. Tedej bodo ljudje vli fkupej od Jesufa Kribufa lojeni, in po tem bodo tudi telefa delesline ali vezhniga plazhila v’ nebelih ali pa vezhnefhtra- fenge v’ peklu, 2, Djan J'k i nauki, Kerfhanfki djanfki nauki naf uzhe fvoje djanja tako ravnati, de fo Bogu prijetne, a. Od dolsh.no fii. Dolshnobi fo djanja, ki fmo jih boriti dolshni. Splofhno poduzhenje v’ nafhib dolshnodih je sapopadeno v’ defetih boshjih sapovedib. Nektere pofebne dolshnobi fe tudi najdejo v’ poglavjih od kerfhanfkiga upanja in od fvetih sakramentov, pofebno pa v’ poglavji od kerfbanfke pravize , in fe v’ tih delih kate¬ kizma razkladajo, Dolshnobi fe pa tudi lahko tako rasdele. Rezhe fe, de fo mnoge dol¬ shnobi in fzer do Boga', do famiga febe in do blishnjiga. Te fo sa vfakiga, nikomur bi ne fine) e nesnane biti. 10 h. Poglavitna regelza kerfhanfkiga djan- fkiga nauka . Poglavitna regelza kerfhanfkiga djanfkiga nauka je : ^torl is ljubesni do Boga vfe, kar je po njegovih popolnamoftih, in po dolshnoftih nanje uterjenih, in kar je po njegovi rasodeti volji; — kori, kar nauk Jesufa Kriflufa veleva, kar je k’ tvojimu laftnimu, tode pravimu pridu, in k’ frezhi tvojiga hlishnjiga. Opufti, kar je temu nafproti. Ljubi hlishnjiga, kakor famiga fehe 3 — bodi hrumen , poboshen. c. Kaj de je zhednoft ali krepojt. Kerfhanfko zhednoft ali krepdft, (in le od te fe govori v’ poduzhenji v’ veri}- popifhe nafh katekis^m tako : Kerflianfka zhednoft fploh, je dar, kteriga Ilog s’ pofvezhujozho gnado v’ dufho vlije , de zhlovekovo voljo k’ takim delam smoshno in nagnjeno ftori, ktere fo po poftavi Jesufa Kriftufa, in vezhniga shivljenja vredne. Prav sa prav in fploh govoriti je le ena zhednoft. Ta je kerpka in mozhna volja, de¬ lati vfelej in bres vliga isjemka po boshjih sapovedih, po poftavi Jesufa Kriftufa in njegove zerkve, in pa po vefti, Is te poglavitne zhed- nofti isvirajo vfe pofebne zhednofti, ktere fe po njih rasnih nagibih ali boshje ali pa djanfke imenujejo, in dobivajo tudi po mndgili rezheh mnoge imena. d. Kaj de je brumnofl in poboshnojt. Ljudje, kteri savolj Boga lepo shive, fe imenujejo brumni ali pohoshni. Poboshnoft 11 ni fvojoglavno, zhudno in nerodno .shivlj enje temuzh je ftanovitno persadevanje to koriti, kar je Bogu dopadlivo; pobosbnoh fe torej tudi fkasuje, zhe fe savolj Boga take zhednohi fpol- nujejo, ktere fo k’ dobritnu in k’ frezhi zlil o - vefhke drushbe, Vshivanje posemljifkih rezili ni poboshnohi nafproti; prepove le jih napek obrazhati in nuzati, III. Kako de naj fe vera fkasuje. She sgbrej je bilo rezheno, de vera ob- lloji fplbb v’ tem, de fposnamo Boga in vemo, kakd ga gre zluafti li in moliti. 1, Kdo de v' djanji fkasuje, de ima vero. Tihi zhlbvek pokashe v’ djanji, de ima vero, kteri fpofhtuje in zhafti Boga in boglije rezhi, kteri ima per vfim Tvojim djanji in ne¬ hanji Boga pred ozhmi, kteri je per pravi j en in fi persadeva fe vfelej po bosliji volji ravnati, kteri Boga tako moli in zhafti, kakor B6g hozhe moljen in zhefhen biti. Is tega Te vidi, de fe mo¬ ra vera po snotranje in po sunanje fkasovati, 2. Kako de fe vera po snotranje fkasuje, Po snotranje vero fkasujemo, zhe tcrd.no verjemo, de je boshje rasodenje refnizhno, zhe fe fklepam zerkve pokorno podvershemo, •—■ v’ Boga saupamo, fe nanj sanefemo — in ga ljubimo; —• zhe fvoje ferze k’ Bogu povsdigu- jemo, in ga njegove gnade proJimo, in tudi s’ njo sveho delamo; zhe fmo perpravljeni mu flushiti; — zhe terdno fklenemo njegovo pre- fveto voljosa ljubo imeti in jo svelto fpolnovati. 12 3. Kako de Je po sunanje vera fkasujc. Po sunanje vero fkashemo, zhe v’ refnizi dopolnimo boshje povelja in zerkvene sapovedi, — :zhe ozhitno molimo in hodimo k’ boshji riushbi, ktere nar imenitnifhi del per pravo¬ vernih kriftjanih je daritev altarja, in vredno prejemanje fvetih sakramenlov, pofebno fvetiga refhinjiga lelefa. Tudi boshjo befedo moramo pofliufhati in brati fvete bukve, de fvoje snanje v’ veri rasfhirimo in fe k’ dobrimu obudujemo, in čile ne posabimo tega, kar fmo fe nauzhili. 4 : , Opombe , n, Od flushabnikov vere in od duhovnih paftirjov. tjlushabnike vere in slafti duhovne paftirje mora kriftjan v’ zhafti imeti, ker dele fvete sa- kramente, ker sa naf Boga prolijo, ker naf uzhe nar imenitnifhi, in nar potrebnifhi refnize. Zerkvene fhege in opravila, in od zerkve po¬ merjeno boshjo flushbo mora v’ zhafti imeti in je ne sanizhevati. Boshje flushbe naj pa ne ftavi v’ fvojovoljne, fhe manj pa v’ take rezhi, ktere fo ljubesni do blishnjiga nafproti, ali naf pa od f polno vanja nafhih dolshnoft odvrazhujejo. b. Od prave poboshnof/i ali andohti. Prava poboshnoft ali andoht, s’ kakorfhno fe morajo dela vere fpolnovati, in s’ kakorfhno fe morajo slafti nafhe molitve opravljati, fo po¬ febno v’ Bogu sbrane mifli bres radovoljniga rastrefenja, in pa fklenitev nafhiga ferza in nafhih mifel s’ njim. D r u g i de 1. Veliki katekisem okrajfhan, s’ fvetopifemlkimi isreki. S a p o p a <1 i k okvajfhaniga veliki ga katekisma, Vvod I. Poglavje. Oti vere.- I. Ras de lih. Kaj de je katolfhka vera. II. Rasdelik. Od 12 zhlenov vere. II. Poglavje. Od upanja. I, Ptasdelik. Kaj de je kerfh, upanje. II, Rasdelik. Od molitve. III. Poglavje < Od Ij ubesni. I. Rasdelik. Kaj de je kerfhan. Ijubesen. II. Rasdelik. Od 10 bosli. sapoved fploh, III. Rasdelik. Od 10 bosh. sapov. pofebej, IV. Rasdelik. Od zerkvenih sapoved Iploh. V. Rasdelik. Od zerkven. sapov. pofebej, IV. Poglavje, Od fvetih sakramentov. I. Rasdelik. Od ff. sakrarn. fploh. II. Rasdelik. Od ff. sakrarn, pofebej. V. Poglavje. Od kerfhanfke pravize. Pervi del kerfhanfke pravize : Varovaj fe hudiga. Drugi del kerfhanfke pravize : č^tori dobro. Perftavik. Od 4 poflednjih rezili, V v 6 heki zhlen vere fe tako glafi: Gori je fhel v’ nebeja , Jedi na dejnizi Boga Ozhela vJigamogozhniga. Jesuf je fhtirdejeti dan po fvojim v ka¬ jenji y), vprizho fvojih uzhenzov z) na bljjki gori is lakne mozhi v’nebefa fhel, V nebejih Jedi na dejnizi Boga , Jvojiga vJgamogozh- niga Ozhela a). Jesuf fedi na defnizi boshji je toliko kakor: Jesuf je v’ vednim pofekvu nar vifhi oblaki in nar vifhiga velizbakva zhes vfe v’ nebelih in na semlji b). v’ trdh dndh ga bom poftavil. On je pa govoril od tempeljna fvojiga telefa. Jan. 2, 19, 21. w) Ako pa Krikuf ni vfial, je prašno nafhe osna- novanje, prašna je tudi vafha vera. 1 Kor. 15,14, x) Sdaj pa je Kriftuf od mertvih vdal, pervenz fpijozhih; ker po zhloveku je prifhla fmert, po zhiovdku vdajenje od mertvih. 1 Kor. 15, 20.21. y) Luk. 24, 50. 51.— z) Apoft, djan. 1, 9. a) Ako Ite tedej s’ Kridufam vkali, ifhite, kar je v’ nebefih, kjer Kriduf fedi na defnizi boshji, Kol. 3, 1» b) Glej Rim. kat. 6. zhldn apod. vere, §. 3. — Dana mi je vfa oblaft v’ nebdfih in na semlji. Mat. 28, 18. 38 §. 7 . Od je d m ig a z klena vere. jedrni zhlen vere fe tako glafi: Od ondod bo prifhel fodit s hi v e in mertve Jesuf fe bo perkasal Jodni dan v’ oblakih neba, in bo prifhel fpet is nebef s’ veliko mozhjo in velizh albam c ), Prifhel bo fpet fodni dan fodit vfe ljudi : shive in mertve d). Jesuf bo fodil ljudi po tem, karfodobriga ali hudiga ftorili e) 5 pravizhne bo plazhal s’ vezhnim shivljenjam v’ nebelih, grefhnike bo'pa vezhno v’ peklu fhtrafoval f), %■ 8 . Od 6f mig a zhlen a vere. Ofmi zhlen vere fe tako glafi: Verujem v’ fvetiga Duha. {•sveti Duh je tretja boshja perfhona g '); on je pravi Bog h). c) Vidili bodo Sinu zhiovekoviga priti v’ oblak h neba s’ veliko mozhjo in velizbaftvam. Mat. 24, 30. d) Sapovčdalnam je ljudfivu osnanovati in pr.zhati, de je on (Kriltuf) poltavljen od Boga fodmk shi- vib in mertvih. Ap. djan. 10, 42. e) Vfi moramo rasodeli biti pred fodnim fiolam Krifiufovim, de bedenj prejme po tem, kar je Itoril v’ fvojim t.eiefu, ali dobro ali hudo. 2. Kor. 5, 10. f) Hudobni pojdejo v’ vezhno terpljenje, pravizhni pa včzhno shivljenje. Mat. 25, 46. gj 1 Jan. 5, 7. h) Mat. 3, 16. 17. —1 Pet. 1, 2. — 2 Kor. 13. 13. C 34 Pojvezhuje naj. 1 . Per fvetim kerjta ij. 2 . V’ sakramentu f. pokore. 3. Kolikorkrat druge sakramenle vredno prejmemo. Pofvezhuje naf, ker v’ naf vlije pofvezhu- jozho gnado in naf ftori otroke bdshje : ali pa pofvezhujozho gnado v’ naf ponmoshi (pogrne¬ va). Rasf vitli nafh um ; naf uzhi k) in giba po volji bosbji ravnati l) 5 dodeli nam fvoje darove m). Darovi fvetiga Duha fo ti: 1 . Dar modrofti. 2 . Dar iumiojii. 3. Dar fveta. 4. Dar rnozhi. 5. Dar uzhenofti. 6 . Dar pohoshnofii (brumnofti), 7- Dar Jtrahii ho- slijiga / 2 ). §.9. Odd e v e ti g a z hi en a vere . Deveti zhlen vere fe tako glafi: Sveto katolfhko zerkev , gmajno Jv ci¬ nikov. i) Ne is del pravlze, ktere fmo fiorili, temuzh po fvSjim ufmiljenji naf je svelizhal v’ kerftu prero- jenja in ponovijenja fvetiga Daha. r l’it. 3, 3. k) Tr dfhtar f. Duh pa, kigaboOzhe poflal v’ mo¬ jim imenu, vaf bo vfe uzln'!. Jan 14, 26. l) Bog je, ki dela v’ vaf hoteti in ftoriti po fvoji dobri volji. Filip. 2, 13. m) Darovi fo fzer mnogi, pa je le en Duh; mnoge fo tudi dela, pa je le en Gofpdd, kteri dela vfe v’ vlih;-vfe to pa dela en in ravno tifti Duh, kteri deli vfakimu, kakor hozhe. 1. Kor. 12, 4 . 6 . 11 . n) Jesa. 11, 2. 3. a* Od zerkv e. Sveta, katolfhka, kerfhanfka zerkev je vidin sbdr v/ih pravovernih kriftjanov, pod vid¬ nim poglavarjam Rimfkim papesham, kteri ve¬ rujejo ene nauke in prejemajo ene sakramente. Zerkev ima tudi nevidniga poglavarja, in ta je Jesnf Kriftuf o). Le ena prava zerkev je, sunej nje ni upati svelizhanja. Prava zerkev fe fposna po fhtirih snamnjih. Te fo: 1 . Je edina p) 5 —2 .fveta 7 ); — 3. vefoljna ali katolfhka r); — 4 . apo- fiolfka s). Prava zerkev fe imenuje tudi Rimfka, ker je Rimfka zerkev glava vlih drugih serkva in freda edinofti. b. Od gmajne f vetrn'ko v. Pravoverni kri/lj a ni imajo med feboj gmajno ali sveso , kakor udje telefa t). o) M6sh je glava shene, kakor je Kri/tuf glava zerkve. Efesh. 5, 23. p) En Gofpod je, ena vera , en ker/t. Ef. 4, 5. q) De bi fi napravil zha/titlivo zerkev, ktera nima ne madesha ne gerbe, ali kaj drugiga takiga, te- muzh de je fvdta in bres madesha. Efesh. 5, 27» r) Pojdite po v/im fvetu in osnanujte evangeli v/im /tvarem. Mar. 16, 15. s) Vsidani /tena fundament apo/teljnov in prerokov, kt^riga poglavitni vogalni kamenje Jesuf Kri/tuf, Efesh. 2, 20. t) Refnizo delajmo v’ ljubesni, in rafimo v’ v/im v’ Kri/tuTu, kteri je glava. V’ njem je vle telo ftaknjeno in zhlen v zhlen fklenjeno, de ud udu pomaga , po opravilu vfaziga po fvoji meri, in naredi, deželo telo rafein fe uterduje v’ Ijubes^- € 2 3 f> Gmajna ali svesa fvetnikov obftoji v’ tem, de v/i udje zerkve duhovnih dobrot vdelesh- vajo u ). Udje zerkve, kteri fo med feboj svesani in sdrusheni, fo: 1 . Verni na semlji. 2. Svetniki u’ nebejih. 3 - Diijhe mertvih, ki Jo V vizah. Verni na semlji imajo sveso med feboj, ker fleherniga molitev in saflushenje dobrih del tudi drugim pomaga. §. 10 - Od de Je ti ga zlile n a vere. Defeti zhlen vere fe tako glafi: Odpufhenje grehov. Ta zhlen vere naf uzhi, deje JesufKriftuf fvoji zerkvi obl.aft d.-il grehe odpufhati to). V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafhniki oblah grehe odpufhati. ni. Efesh. 4» 15. 16. — Kakor imamo v’ enim telefu vezh udov, vfi. ti udje pa nimajo eniga opravila, tako fmo mi mnogi vli eno telo v’ Kri- ftufu, in eden driigiga udje. Rim. 12, 4. 5. u) Delčshnik lim v fin, kteri fe tebe boje in tvoje sapovedi fpolnujejo. Pfai. 118, 63. v) Molite eden sa driigiga, de bote svelizhani; sakaj molitev pravizhniga veliko prembre. Jak. 5, 16. w) Prejmite fvetiga Duha; kt^rim bote grehe od- piiftili, fo jim odpufheni, in kterim jih bote sa- dershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 22. 23. x) Kakor je Krifiuf fam febe sanjo (sa zerkev) dal, de bi jo pofvbtil, kbr jo je ozhiftil s’ koplo vode v’ befedi shivljenja. Efesh. 5, 25. 26. 37 Grehi fe odpufhajo v’ sakramentu fveti- ga kerlta x) in v’ sakramentu fvete pokore jr). §11. Od en a j Ji i g a z hi en a vere. Enajfti zlil e n vere fe tako glafi: VJtajenje meja. Ko pravimo, de verjemo vftajenje meja, verjemo, de bo Bog fodni dan merive k’ shiv- ljenju obudil z), in de bodo ljndje s’ fvojim mefam, to je, s’ ravno tiftimi telefi, ki fo jih v’ shivljenji imeli, vftali a ). §. 12- Od d vanajftiga z klen a vere. Dvanajfti zhlen vere fe tako glafi: Vezimo shivljenje. S’ befedami dvanajftiga zhlena vere fpos- namo in verjemo vezimo vedno svelizhanje, ktero bo sbelje fvetnikov in isvoljenih popol- nama dopolnilo b). y) Tebi bom dal kljuzhe nebčfhkiga kraljeltva; in kar koli bofh savčsal na semlji, bo savesano tudi v’ nebelih; in kar k61i bofh rasvesal na semlji, bo rasvdsano tudi v’ nebelih. Mat. 16, 19. Refnizhno vam povem, kar koli bote sa- vesali na semlji, bo tudi savesano v’ nebelih; in kar koli bote rasvesali na semlji, bo rasvesario tudi v’ nebefih. Mat. 18, 18. z) On, ki je Jesufa Krifiufa odmertvih obudil, bo tudi vafhe umeridzhetelefa oshivil s’ fvojim Du¬ ham , kteri v’ vaf prebiva. Kirn. 8, 11. a) §pet bom obdan s’ fvojo kosho, in v’ fvojim mefu bom vidil fvojiga Boga. Job. 19, 11. b) 'Vefelili fe bote v’ neisrezhenim in zbafiitlivim veflljam, in bote dofegli svelizhanje fv6jih dufh, plazhilo fv6je vere. 1. Petr. 1, 8. 9. 38 S’ befedo Amen poterdimo, de nad nati¬ kam sapopadenim v’ apoftolfki veri ne dvomimo (ne zviblamo}, temuzh de nam je vfe ref, kar je v’ nji sapopadeno. II. P o g 1 a v j e. Od tipanja. I. R a s d e 1 i k, Kaj de je kerfhanfko upanje . Kerfhanfko upati fe pravi: Je lerdno sanejti , de nam bo Bog dal , kar nam je obljubil. Upamo od Boga dofezhi vezimo slavljenje , to je vezhno svelizhanje, in perpomozhke ga dofezhi, Upamo, ker je Bog vjigamogozhen, v’ fpolnovanji fvojih obljub sveft , nefkonzhno dobrolliv in ufmiljen, ki torej fpolniti samore in hozhe, kar je obljubil c). Kerfhanfko upanje fofebno s’ molitvijo 1 kasu jemo. Nobeno oko ni vidilo, in nobeno uho ni flifhalo, tudi v’nobeniga zbloveka ferze ni prifhlo kar je Bog njim perpravil, kteri ga ljubijo. 1 Kor. 2 , 9. c) Dershimo fe nepremaklivo fposnanja nafhiga upanja; sakaj sveli je on, ki je dal obljubo. Heb. 10, 23. 39 II. R a s d e 1 i k. Od molitve. §, 1. Od molitve fploh. Molitev' je povsdigovanje cluha k’ Bogu. Molimo sa to de Boga nar vifhiga Go- fpdda zhaftimo j de fe mu sa prejete dobrote nahvalimo, in de ga pro/imo sa to, kar v’ pri- hbdno potrebujemo. Molimo tudi odpufhenje grehov sadohiti, inv’ fplofhnih in pofebnih, v’ lahnih in blislmjiga potrebah od Boga pomozhi fprofiti. Dolshni fmo moliti 5 sakaj molitev je smed nar imenitnifhih dolshnoft nafhevere d). Yfe, sa kar nam je moliti, je sapopadeno v’ ozhenafhu, to je v’ Gofpodovi molitvi e). §. 2. Od Gofpodove molitve pofebej. Kriftuf nafh Gofpod naf je moliti uzliil. Uzhil naf je moliti s’ ozhenafham, ki fe mu tudi Gofpodova molitev pravi. ^ Ozhe nafh fe tako moli: Ozhe nafh , kteri Ji v' nebefih. Pofvezheno bodi tvoje ime. Pridi Ji nam tvoje kraljejtvo. S godi fe tvoja volja , kakor v’ nebefih, tako na semlji. Daj nam danf nafh vfakdanji krtih. In odpufii nam nafhe dolge , kakor tudi mi od- pufhamo fvoj im dolshnikam. In naf ne vpelji v' fkufhnjavo. Temiizh ref hi naf od hudiga fod slega) Amen. d) Neprenehama molite. 1. Tefal, 5, 17. — i. Tim, 2,1. e) Mat, 6, 9 13, 40 OoTpodova molitev ima v’ Tebi predgovor in Tedem proThnja. a. Od predgovora. Predgovor fe tako glafi : Ozke naj h , kieri Ji v ’ nebejih. S’ temi befedami predgovora klizhemo v’ Boga, kterije nafh ozhe J J Bogu pravimo ozhe , ker je ljudi po Tvoji podobi ftvaril g~), in po ozhetovo sanje Tkerbi/t). — Bogu pravimo naj h ozhe , ker naf je vfe po Tvojim Diihu per Tvetim kerftu ftoril Tvoje otroke i ), Tvoje erbe, in ravnoerbe JesuTa KriltuTa k), in brate med Teboj. —Pravimo: kteri Ji v ’ nebejih , ker Bog, deliravno je povTod prizhujozh , vender poTebno v’ nebelih prebiva/), kjer Te Tvojim isvoljenim od oblizhja do oblizhja kashe in vshivati daje. ) Ali nimamo vli eniga ozheta, ali naf ni en Bog fivaril? Malah. 2, 10. g) Ali ni on tvoj ozhe, ki te je naredil, in fivaril ? 5. Mojs. 32, 6. h) Ne Tkerbite tedej rekozh: Kaj borno jedli, ali kaj bomo pili, ali s’ zhem Te bomo oblazhlli? Po vfim tem neverniki opraThujejo; Tej vaTh nebeThki 6zhe ve, de vfigatega potrebujete. Mat. 6, 31. 32. VTe Tkerbi njemu isrozhite, Tej sa vaT Tkerbi. 1 Pet. 5, 7. i) Prejeli fie Duha pofinovljenja, s’ kterim vfi kli¬ zhemo: aha! (ljubi ozhe !) Rim. 8, 15. k) Ako Trno pa otrozi, Tmo tudi erbi, in Tzer erbi b'shji, ravnoerbi pa JesuTa KriftuTa. Rim. 8, 17. l) UTiiThi is Tvojiga prebivalTha, to je is rrebeT vTe, ktišri bodo na i6m meftu molili, ter jim bodi mi- loftiv. 2 Kron. 6, 21. 41 h. Od treh p er v ih profhenj Gojpo- dove molitve, Perva profhnja fe tako glafi: Pojvezheno bodi tvoje ime. Pro/imo nor popred, de naj bo boshje ime pofvezheno, ker fmo dolshni vfelej, in pred vfirni rezhmi sa to profiti, kar boshjo zhaft tizhe m) in potlej fhe le sa to, kar je nam ali blishnjimu potreba. V p er vi projknji ozhenaj'ha pro fimo : 1. De naj bo Bog od vlih ljudi na semlji fposnan; in njegovo prefveto ime povfod snano in zhefbeno. 2. De naj fe grefhniki k’ Bogu fpreobernejo, in fe k’ pokori obude, 3. De naj fe njegovimu imenu nikoli ne- zbaft ne dela, ne s’ kriroverftram in nejev r ero, ne s’ bogokletftram in nekerfhanfkim shivlje- njam. Druga profhnja fe tako glafi: Pridih ’ nam tvoje hraljeftvo . V drugi profhnji projimo: 1. De naj Bog fvbjo zerkev in kraljeftvo fvoje gnade rasfhirja in uterduje, kraljeftvo hudizha in greha pa rasdene. 2. De naj vero, upanje in ljubesen v’naf vlije, in te zhednofti v’ naf pomnosbi. 3. Poflednjizh, de naj nam po tem shivljenji nebefa dodeli. m) Ifhite nar popraj bosbjiga kraljefiva in njegove pravize, vfe drugo vam bo perversheno. Mat. 6,33. 42 Tretja pr ofhnja fe tako glafi: Sgodi J e tvoja volja , kakor v ’ nebejih , tako na semlji . tretji pr dflinji pr 6fimo: 1. De naj nam Bog da gnado, njegovo fveto voljo v’ v/ih okolfhinah na semlji tako na tanko in voljno fpolnovati, kakor jo angeli in fvetniki v’ nebelih fpolnujejo. 2- De naj Bog vfe od naf odverne, kar je fpolnovanju njegove fvete volje na poti. c. Od jhtirih poslednjih pr 6 JIi e n j Go f p od ove molitve. Zheterta pr ofhnja fe tako jglafi: Daj nam danf naf h vfakdanji kruh. l r zheterti prof linji pr 6fimo: 1. De naj nam Bog vliga da ; zhefar nam je potreba^ de ohranimo fvoje telefno in dufhno shivljenje. 2. De naj Bog lakoto in dragino, pa tudi greh* kteri vezhkrat take fhtrafenge nanafha, dobrotlivo od naf odverne. Pela prdfhnja fe tako glafi: Odpufti nam nafhe dolge , kakor tudi mi odpufhamo f voj im dolshnikam. Prolimo v 1 peti profhnji, de naj nam Bog nafhe grehe odpufti ravno tako, kakor mi is ferza odpuftimo tiftim, ki fo naf rasshalili, Shefta prof linja fe tako glafi: In ne vpelji naf v' fkufhnjavo. Prolimo v’ fhefti profhnji, de naj nam Bog ob zhafu fkufhnjave fvoje pomozhi ne odtegne in ne perpufti, de bi pod fkufhnjavo omagali. 43 Jjjkufhani fmo fofebno od fveta, od fvojiga mefa, to je od fvojiga hudiga nagnjenja in po- shelenja, in od hudizha n ), Tudi poboshni in pravizhni fo fkufhani od Boga, kadar Bog njih zhednoft (brumnoft) fkufha : 1« s’ bolesnijo, 2. s’ revfhino in drugimi nadlogami. Sedma pr 6fhnja fe tako glafi: Temiizh ref hi naf od hiidiga. Prolimo v’ fedmi profhnji: 1. De naj naf Bog fofebno riifhi od hudiga na dufhi, kar je greh, in naf obvaruje pred vezhnimi in zhafnimi fhtrafengami greha. 2. De naj naf Bog refhi tudi od zhafnih slegov (nadlog), zhe nifo k’ nafhimu sveli- zhanju o). n) Vfe, kar je na fvetu, je posheljenje mefa, po¬ sheljenje ozhi, in napuh stavljenja, ki ni od ozhčta, temiizh od fveta. 1 Jan. 2, 16. — Slehern je fkufhan od fvojiga laftniga posheljenja vlezhen in vabljen. Jak. 1, 14. — Bodite tresni in zhujte, sakaj vafh sopernik hudizh, vedno okrog hodi in iflie koga, de bi ga posherl. 1 Pet. 5, 8. — Obležite boshje oroshje, de bote samogli obfiati pred fkrivnim salesovanjam hudizhovim. Efesh. 6 , 11 . o) Blagor moshu, kteri fkufhnjavo prefioji; sakaj po tem, ko bo fkufhen bo prejel krono shiv¬ ljenja, ki jo je Bog tiltim obljubil, kteri ga lju¬ bijo. Jak, 1,12. — Ker fi bil (Tobija) Bogu pri¬ jeten, je bilo tr^ba, de te je fkufhnjava pofkufila.. Tob. 12, 14. 14 3- De naj nam Bog gnado dodeli, vfe nad¬ loge in teshave, ki nam jih pofhilja, poterpe- shlivo in ftanovitno preterpeti pj. Amen hebrejfka befeda pomeni: sgodi fe ! ali pa: sgodilo fe bode, §. 3- Od angelovi g a zhefhenj a. Katolfhki kriftjani p er deva j o vezhi del ozhe- nafhu angelovo zhefhenje. Angelovo zhefhenje je molitev, s’ ktero fveto Devizo Marijo, mater boshjo, memo v/ih angelov in fvetnikov pofebno zhaftimo in napornozh klizhemo. Tako fe moli, IJiefkena. fi Marija, gnade polna, Gofpod je s' teboj. Shegnana fi med shenami, in sheg- nan je fad tvojiga telefa , Jesuf Sv el a Ma¬ rija mati boshjal proji sa naj' grefhnike s dej in ob nafhi fmertni uri, Amen. Pravimo: Sveta Marija mati hostija , ker je fveta Deviza Marija rodila Jesufa Kriftufa, kteri je pravi Bog. Katolfhka zerkev zhalH mater bosbjo po¬ febno, kadar sjutrej, opoldne in svezher k’ molitvi svoni. Per tem svonjenji fe je fofebno vzhlovezhenja linu boshjiga hvaleshno in po- boshno treba fpomniti. p) Lonzharfka pofoda, fe v’ pezhi pofkufi, pra- vizhni ljudje pa v’ britkolti. Sir. 2?, 6. 45 III. P o g I a v j e. Od 1 j ubesni. I. R a s d e 1 i k. Kaj de je kerfhanfka ljub es en. Ji erfhanjko ljubili fe pravi: Boga nar vikfhi dobroto ljubiti savolj njega famiga, in blishnjiga ljubiti savolj Boga, vfe voljno boriti savolj Boga, kar je sapovedal q~). Ljubiti moramo Boga tudi sa to, ker je proti nam nefkonzh.no dobrolliv r). Ljubiti moramo Boga zhes vfe , is vfiga fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhe, is vfe fvoje pameti, in is vfe fvoje mozbi, Boga zhes vfe ljubiti fe pravi: Boga bolj ljubili, kakor vfe itvari, in ga boljzbiflati (obraj- tati) kakor vfe, kar nam samore prijetno in dopacllivo biti. S’ befedo blishnji menimo vfakiga zhloveka, prijatla in fovrashnika j). Blishnjiga ljubiti fe q) I.jubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhe, is vfe fvoje pameti in is vfe fvoje mozki. To je nar vdzhi in perva sapoved. Druga je pa tej enaka: Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor faro febe. Mat. 22, 37 — 39. r) Ljubimo Boga, ker naf je poprčd ljubil 1 Jan. 4, 19. s) Beri, kar Jesuf od ufmiljeniga Samarjana per- ‘poveduje. Luk. 10, 29 — 37. 46 pravi: blishnjimu dobro hoteti, mu to ftoriti, kar mu je prijetno in k’ pridu5 vfe opuftiti, kar mu je neprijetno in fhkodlivo f). Kerfhanfka ljubesen je tako potrebna, de zhlovek, kteri fe fvoje pameti save, bres ljubesni ne more vezhnigashivljenja dofezhi Ljubesen do Boga in do blishnjiga poka- shemo, zhe fpolnujemo defetboshjih sapoved u), II. R a s d e 1 i k. Od dejet bdshjih sapove d /ploh. Po poglavitnim sapopadku fo defetere bosh- je sapovedi tele: 1. Vervaj v' eniga Jamiga Boga . 2. Ne imenuj po nemarnim boshjiga imena. 3- Pojvezhuj prašnik. 4. Spofhtuj ozheta in mater, de bofh dolgo shivel , in de ti bo dobro na semlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prefhefhtvaj. t) Ljubesen je poterpeshliva, je dobrotliva. Ljube¬ sen ni nevofhliva, ne ravna napzhno, fene napi¬ huje, ni zhalti lakomna, ne ifhe fvojiga, fe ne da rasdrashiti, ne mifli hudiga, fe ne vefeli krivize, vefeli fe pa refnize; vfe preterpl, vfe veruje, vfe upa, vfe prenefe. 1 Kor. 13, 4 — 7 . u) Kdor ne ljubi, oftane v’ fmerti. Kdor fvojiga brata fovrashi, je ubijavez. Veite pa, de noben ubijavez vezhniga shivljenja v’ febi nima. 1 Jan, 3, 14. 15. v) Kdor moje sapovedi ima in jilifpolnuje, tisti je, ki me ljubi. Jan. 14, 21. 47 7. Ne kradi. 8. Ne prizhaj po krivim s op er fvojiga blishnjiga. 9. Ne skeli fvojiga blishnjiga shene. 10. Ne skeli fvojiga blishnjiga blaga. Bog je dal defet boshjih sapoved Moisefu na gori Sinaji sa israelfko ljudftvo, ko je bilo po is-hodu is Egipta v’ pufhavi uv). Defet bofhjih sapoved fpolnovaii je mo- gozhe, ker Bog vfakimu k’ temu potrebno gnado da cc~). Perve tri boshje sapovedi imajo v’ febi dolshnofii do Boga , drugih fedem ima pa v’febi dolshnofii do blishnjiga. Sapopadik defet boshjih sapoved najdemo ob kratkim fkupej v' dveh sapovedih ljubesni. Perva sapoved ljubesni je : LjubiGofpoda fvojiga Boga is v fig a fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhe, is vfe fvoje pameti in is vfe fvoje mozhif). Druga sapoved ljubesni je: Ljubi fvoji¬ ga blishnjiga, kakor famiga feb e z). Kriftuf rasloshi sapoved ljubesni do blish¬ njiga s’ temi befedami : Vfe , kar koli ho- w) Glej 2. Mojs. buk. 19. iu 20. pogl. kjer feperpo- veduje, kako je Bog Israelzam poftavo dal. z) Svojiga duha bom v’ vaf safadil, in ftoril, de bote shiveli po mojih sapovedih, ohranili moje naredbe, ter jih fpolnovaii. Ezeh. 36, 27, —Bog je, ki ftori v’ naf hoteti in dopolniti po fvoji dobri volji Fii. 2, 13'. — Vfe premorem v’ fčm, ki me poterduje. Fil. 4, 13. y) Mat. 22, 37. 38. z) Mat. 22, 39.— 48 zhete . de bi vam ftbrili ljudje . tudi vi njim Jtorite. V ’ tem je poflava in preroki a). Pomniti fe mora , de je v’ vfaki sapovedi nekaj s »povedani ga. in tudi nekaj prepoveda- niga. III. R a s d e 1 i k. Od defet boshjih sapoved pofebej. §. L. Od pervih treh sapoved, ki imajo u’ Je bi dolshnojti do Boga. V’ pervi snpovedi nam je sapovedano: v’ eniga Boga verovati 6), ga moliti c) , vanj upati d) , ga ljubiti e). — V’ pervi snpovedi je prepovedano: nejevera f), malikovanje g") a) Mat. 7, 12. b) Bres vdre je nemogozhe Bogu dopafii; sakaj, kdor hozhe k’ Bogu priti, mora verovali, de je, Hebr, 11, 6. c) Pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, in njemu famimu flushi. Mat. 4, 10. d) Kteri fe Gofpoda boje, saupajo v’ Gofpdda; on je njih pomozhnik in varh. Pfal. 113, 11. Sau- pajte vanj vfi sbori narodov; islite pred njim fvoje ferza; Gofpod jenafh pomozhnik vekomaj. Pfal, 61, 9. e) Poflufhaj Israel! Gofpod nafh Bog je edini Gofpod. Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza, is vfe fvoje dufhc, in is vfe fvoje mozhi. 5 Mojs. 6, 4- 5. f) Kdor ne vdroje, bo pogubljen. Mar. 16, 16. g) Refnizo boshjo fo (neverniki) v’ lash fpreuber- nili, in fo rajfhi livar molili in zlialtili, kakor fivarnika, kteri je zhefhen vekomaj Amen. Rim. 1, 25.— Ne obernite fe k’mahkam, in ne dd- 49 krivoverjivo h ) vedeshevanje, prašna vera, vrashe (zopernija) i) ; je prepovedano Jovra- shiti Boga A'), obupali fizagati), ne sahpati /) ali pa predersno saiipati v' bdshjo milojt m), INi soper pervo sapoved , ampak dobro in koriftno Cnuzno) je , zke angele in Jveinike zhajtirno in jih na pomozh klizhemo n). lajte fi vlitih bogov. 3 Mojs, 19, j. — Ne bodite nrialikovavzi, kakor nekteri sraed njih. 1 Kor, 10, 7. h) Krivoverza, po tem ko fi ga enkrat ali dvakrat opominjal, fe ogibaj. Tit. 3, 10. 1) Ne obrazhajte fe k’ vrasharjam (zopernikam) in ne pofvetujte fe v’ nobeni rezki per vedeshih, de fe nad njimi ne ofkrunite. Jefi fim Gofpod vafh .Bog. 3 Mojs, 19, 31 — Ako fe zhlovek oberne k’vrasharjam (zopernikam) in vedeskam, in fe nad njimi ofkruni, bom lvoje ferdito oblizhje vanj obernil in ga pokonzkal srned njegoviga ljudfiva. 3 Mojs. 20, 6. k) Vsdigni fe Bog! Njegovi fovraskniki naj bodo raskropljeni; in oni, ki ga zhertijo, naj pobegnejo fpred njegoviga oblizkja. Pfal. 72, 2. l) Ne sgublte fvojiga saupanja, ktdriga zhaka veliko plazhilo. Hebr. 10, 35. in) Ali sanizhujefh bogafivo njegove dobrotlivofii, njegove poterpeshlivofii in persanefiivofii ? Ali ne vefh, de te bfishja dobrotlivofi k’ pokori vabi? Rim, 2, li¬ ri) Ako smed tavshent in tavskent angelov le eden sanj govori, in osnimi pred Bogam pravizknoft tčga zkloveka, fe ga bo ufmllil in rdkel. Otrni ga, de ne pade v’ pogubljenje; sakaj nafkel fim na njem, savolj zkelar mu hozkein rmiofiiv biti. Joh. 33, 23. 24. Tuditvojeprijatle oBog! nesmerno zhafilm, njih gofpoftvo je filno mogozkno poftaio. Pfal, D 50 Katolfhki kriftjani klizhejo angele na po- mozh, ker fo ljudem sa varhe odlozheni, ker ljudi ljubijo, sa njih svelizhanje fkerbe in sa¬ nje profijo, in mu tudi molitev ljudi darujejo o). Katolfhki kriftjani tudijvetmke na pornozh klizhejo , ne kakor de bi is laftne mozhi mogli pomagati, tdmuzh satorej, ker fo prija tli boshji, in tudi sa ljudi per Bogu profijo p h 138, 17. — Hvalite Gofpoda v’ njegovih fvetnikih; hvalite ga v’ mozhi njegove mogozhnofti. Pfai. 450, 1. V’ Trident. sboru, v’ 25. seji le bere: Svete trupla fvetih marternikov, in drugih fvetnikov, ki per Kriftufu shive, ktere fo bile shivi udje Kriftufovi, in tempelj fvftiga Duha, in bodo tudi od njega k’ vdzhnimu shivljenju obudeni in po- velizhani, naj verni zhafte, tudi satorej , ker po njih ljudje veliko dobrot prejmejo od Boga. o) §vojim angelam je savolj tebe ukasal, de naj te varvajo na vfih tvojih potih. Na rokah te bodo nofili, de ne sadenefh ob kamen s’ fvojo nogo. Pfal. 90, 11. 12. — Glejte, de ne sanizhiijete koga tih malih, ker povem vam , de njih angeli v’ nebefih vedno gledajo oblizhje mojiga ozheta, ktdri je v’ nebefih. Mat. 18, 10. — Ko fi s’ fol- sami molil , merlizbe pokopoval, in satorej od vezherje vftajal, in merlizhe po dnevu v’ fvoii hifhi fkrival, in jih po nozhi pokopoval, fim jelt tvojo molitev pred Gofpoda nofil, 'fob. 12, 12. — In drugi angel je prifhel , in Ital pred altarjam, in slato kadllnizo je imel, in veliko kadila fe mu je dalo, de je daroval molitev vfih fvetnikov na slatim altarji, ki je bil pred tronam boshjim , in dim kadila, molitev fvetnikov, je fhel is rok angela na kvifhko pred Boga. Skriv. rasod. 8,2—4* p) To je Jeremija prerok boshji, kteri ljubi brate in israelfko ljudfivo. To je mosh, kteri veliko 51 De katolfhka zerkev podobe ima in jih zhafti , ni soper pervo boshjo sapoved; ta nam- rezh le prepoveduje podobe delati, de bi jib molili < 7 ); Katolfhki kriftjani zhafte podobe, ker nam kaj zhaftitliviga, poftavim : boshjo perfhono, ali mater boshjo, ali angela, ali fvetnika pred ozbi ftavijo. Zhefbenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. V' drugi sapovedije prepovedano boshji- mu imenu nezhaft delati, Boslijimu imenu fe nezhaft dela: 1. S’ vfakim greham r). 2- Pofebno s’ bogokletftvam j) ; kadar fe od Boga, Od prave vere in od fvetnikov sanizh- livo govori. 3. Kadar kdo bres potrebe, ali pa zelo po krivim perfeshe moii sa ljudftvO in sa vfe fveto mdfto. 2 Mak. 15, 14. Glej Trid. sb. fej. 25. kakor sgorej. q) Ne delajte 11 malikov, in tudi ne sresanih pod6b, de bi jih molili. 3 Mojs. 26, 1. r) Hvalifh fe s’ poltavo, in Bogu nezhalt ddlafh s’ prelomljenjam pofiave. Rim. 2, 23. s) Kdor preklinja ime Gofpodovo, naj umerje. Vfa obzidna naj ga kamnja, bodi fi rojak ali ptujiz. Kdor koli ime Gofpodovo preklinja, bodi umor¬ jen. 3 Mojs. 24, 16. t) Jeli pak vam rezkem zel6 ne perfegati; ne per nebu, ker je bosbji tron ; ne per semiji, kdr je podnoshje njegovih nogj ne per Jerusalemu, kdr je mefto velikiga kralja. Mat. 5, 34. Ne perfegaj po krivim per mojim imenu, in ne delaj riezhalti imenu fvojiga Boga. 3 Mojs. 19, 12. 52 4 . Kadar fe Bogu ftorjena obljuba pre¬ lomi h). 5« Kadar fe boshje ime bres potrebe in bres zhafti isrekiije u). (J. Kadar kdo boshjo befedo ali kaši ali pa napak obrazha m). V’ drugi sapo vedi je sapovedano boshje ime pofvezhevati, in zhaftitlivo isrekovati. Pofvezhujemo boshje ime: 1, Zbe Boga naravnoft pred vfim fvetam fposnamo tr). Pred vfim drugim pa, moji bratje, ne per- fitgajte ne per nebu, ne per semlji, ne per kaki drugi rezhi; temuzh vafhe govorjenje bodi: Je je, ni ni; de pod lodbo ne padete. Jak. 5, 12. u) Ako fi obljubo fioril Gofpodu fvojirnu Bogu, je ne odiafhaj dopolniti; sakaj Gofpod tvoj Bog jo bo terjal od tebe ; in zhe odlafhafh s’ njo, ti bo v’ gcehporfhteto. Ako nozhefh obljubiti, fi bres greha. Kar je pa obljubljeno, fpolnuj infiori, kakor fi obljubil Gofpodu fvojimu Bogu, in ka¬ kor fi profiovoljno s’fvojimi ufimi govoril.5Mojs. 2 ?, 21—23. v) Ne isrekuj po nemarnim imena Gofpoda fvojiga Boga; sakaj per Gofpodu nebo nedolshen, kdor ime Gefpoda fvojiga Boga po nemarnim isrekuje, 2 Moj*. 20, 7. w) Mi nifmo, kakor je njih veliko, de bi boshjo befedo kasili. 1 Kor. 2, 17. x) Hvalil te bom, moj Bog in kralj, in tv6je ime v,'dno in včkornaj zhaftil. Hvalil fe bom vfe dni, in tvoje ime včduo in vekomaj povsdigoval. Pfal. 144, 1.2. Kdor me bo pred ljudmi fposnal, ga bom tudi jefi fposnal pred fvojim ozhetani. Mat. 10,32. 53 2. Zhe Boga v' dufhnih in telefnih potre, bali na pomozh klizhemo^pf). 3. Zhe per pravizhni perfegi Boga na prizho pokiizhemo , de fe nam v’ kaki rezhi verjame z). 4* Zhe Bogu ftorjene obljube svefto spol¬ nimo a). 5. Zhe besedo boshjo pridno in s’ pobosh- noftjo pofliifhamo b h 6. Zhe vfe, kar pozhnemo, k’ zhefhenju in zhafti hoshjiga imena ftorimo, ali Bogu da¬ rujemo c). y) Poklizlii me na pomozh ob zhafu nadloge, in te bom otel in me bofh hvalil. Pf. 44, 15. To je upanje, ki ga imamo v’ njega, de naf uflifhi v’ vfim, kar ga po njegdvi volji profitno. 1 Jan. 5, 14. z) Boj fe Gofpoda fvojiga Boga, in njemu famimu fiushi, in per njegovim imenu perfegaj. 5 Moj». 6, 13. a) Obljubite in fpolnujte obljube Gofpodu fvojimu Bogu vi vfi, ki fte okrog njega in mu nofite da¬ rila, njemu ftrafhnimu, kteri odjemlje napuh- njeniga duha knčsarn, in je firafhan kraijam na semlji. Pfal. 75, 12. 13. b) Boshja befeda naj obilno med vami prebiva; uzbite in opominjevajte fe med feboj s’ vfo rao- drofijo, s’ pfalmi, s’ hvalnimi in duhovnimi p4fmi, in pojte Bogu s’ vefeljam v’ fvojih ferzih. Ko-of. 3, 16. — Blagor jim, ktdri boshjo befedo poflu- fliajo in jo ohranijo. Luk. 11, 28. c) Sahvalite fe Bogu in Ozhetu vfelej savfe v’ imd- nu nafhiga Gofpoda Jesufa Krifiufa.Efesh. 5,20. — Ali jejte ali pite, ali kaj drugiga delajte, vfeftorite V boshji zhafti. 1 Kor. 10, 31 54 V' tretji sapovedi je sapovedano v’ ne¬ deljo, ktera je she od apollelfkih zhafovldfpo- minu Kriflufoviga vltajenja v’ nafh prašnik od- lozhena, od dela prenehati in pozhivati , in poboshne dela opravljati d ). V tretji sapovedi je prepovedano : 1. Vfe hlapzhovfko delo kres potrebe in bres praviga pervoljenja e). 2. Vfe druge opravila , klere temu dnevu ali nezhaft delajo ali pa njegovo pofvezhevanje odvrazhajo. §. 2. Od Jedem pojlednjih sapoved , ktere imajo v' Jebi dolshnojti do blishnjiga. V' zheterti sapovedi je pojebno sapove- dano, de naj olrozi fvoje ftarfhe ljubijo, fpojli- tiijejo J) in jim Jireshejo g) ; de naj jim bodo d) Spomni le, de bofh faboto pofvezheval. 2 Mojs. 2 oj 8. e) Shefi dni ddlaj in vfe fvoje dela opravi. Sedmi dan je pa fabota (pozhitek) Gofpoda tvojiga Boga; ne delaj nobeniga dela, ne ti, ne tvoj fin, ne tvoja hzhi, ne tvoj hlapez ne tvoja dekla, ne shivinane ptujiz , ki je med vratmi tvojiga metla. 2 Mojs, 20, 9. 10. f) §pofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater; to je perva sapoved, kteri je bila obljuba perfiavljena. Efesh. 6, 2.— §pofhluj fvojiga ozheta in ne po- sabi bolezhin fvoje matere. Sir, 7,29. g) Kdor le Gofpoda boji, fpofhtuje fvoje fiarfhe, in fireshe njim, od kterih je bil rojen, kakor fvojimu Gofpodu. Spofhtuj fvojiga ozheta s’ dja- njam, s’befedo, in s’ vfo poterpesblivofijo. Preg. 3,8. 9. 55 v’ vflm , kar ni soper boshjo sapoved, pokorni h') j jim v’ dufhnih in telefnih potrebah, poma¬ gajo i) in sanje molijo ki). V zheterti sapovedi je prepovedano otro- kam nepokornim biti Tvojim ftarfham l) , jih Jovras/iili m) , sanizhevati n ) saframo- vati o) smer j ati ali preklinjati p) , jih v ’ hjTOirozi! bodite ftarfham v’ vfirn pokorni ; sakaj to je Bogu dopadlivo. Kol. 3, 20. Otrozi! bodite pokorni Tvojim ftarfham v’ Gofpodu; sakaj to Te fpodobi. Efesh. 6, 1. — Bogu Trno dolshni bolj pokorni biti, kakor ljudem. Ap. djan. 5, 29. 0 Zhe ima pa vdova otroke ali Tvojih otrok otroke, naj fe uzhi popred v’ fvoji lafini hifhi gofpodf- njiti, in Tvojim fiarTham dobro s’ dobrim povra-- zhevati; sakaj to je Bogu prijetno. 1 Tim. 5, 4- — Moj fin ! podperaj fvbjiga ozheta v’ njegovi fiarofii in ga ne shali v’njegovim shivljekiji. Zhe tudi njegov um oflabf, imej poterpljdnje s’ njim, in ga ne sanizhuj v’ Tvoji mozhi; sakaj dobrota, ki jo TkasbeTh fvojimu ozhetu, ne bo posabljena, Sirah. 3, 14- T5. k) Sdaj te pa lepo profim, de naj fe pred vfimi rezhrni opravljajo prdfhnje, molitve, profivne in sahvalne molitve sa vfe ljudi, 1 Tim. 2, 1. 2. l) Ljudje bodo, ktdri bodo polni lafine ljubdsni, la¬ komni, hvaleshelrii, fiarTham nepokorni, nehva- leshni in hudobni. Takih fe ogibaj. 2 Tim. 3,25. rn) Glej, kar fe je sgodilo s’ Abfolomam, v’ 2 buk. kralj. v. 15. do 18. pogl. n) Pofiufhaj fvojiga ozheta, ki te je rodil, in ne sa- nizhujfvoje matere, ko fe je pofiarala. Sirah. 23, 22. o) Kdor fvojiga ozheta saframuje, in mater, Tvojo porodruzo sanizhuje, naj mu krokarji per poto¬ kih oko iskljujejo in mladi orli naj ga fnedo. Prip. 30, 17. p) Kdor fvojiga ozheta ali fvdjo mater preklinja , 5 (> potrebah sapujliti , ali pa jim jhkodo- vati q0. Otrokam, kteri to sapoved fpolnujejo, je dolgo shivljenje , in Jr e zha obljubljena r). Otrokam , kteri te sapovedi ne fpolnujejo, fe je bati prav hudih zhafnih in ve zimi h fhtra- feng s). Z.heterta sapoved ne sadene le otrok in pa Itarfhov, ampak tudi podloshne in vfe njih duhovfke in deshelfke gofpofke , ravno tako vse uzhenike , in tudi tille, ki fo savoij fvoje ftarojii in veljava zhafti vredni. Podloshni fo dolslmi proti fvojim vikfhim in gofpofkam, bodo naj dobri ali hudi, fe tako sadershati, kakor otrozi proti fvojim ftarfham, Vezli! del vfe , kar je otrokam do njih llarfhov sapovedano in prepovedano, je tudi b6di umorjen, njegova kri naj pride zhes-nj; fvojiga ozheta ali fvojo mater je klel. 3 Mojs. 20, 9. q) Kd ■or fvojiga ozheta ali fvojo mater bije, bodi umorjen. 2 Mojs. 21, 15. Kdor fvojimu ozhetu ali fvoji materi kaj vsame, in pravi, de to ni greh, je ubijavzov tovarfh. Sir. 28, 24 . r) Spofhtuj fvojiga ozhdta in fvojo mater, kakor ti je sapovddal Gofpod tvoj Bog, de bolh dolgo shivel, in de ti bode dobro v’ desheli, ki ti jo bo dal Gofpod tvoj Bog. 5 Mojs. 5, 16. g) Preklet bodi, kdor fvojiga ozheta in fvoje ma¬ tere nefpofhtuje; in vfe ljudltvo naj rezhe : Amen. 5 Mojs. 27, 16, 5 ? podloshnim do njih vikfhih sapovedano in pre¬ povedano O. V' peti sapovedi je prepovedano umoriti ali pa pofhkodovati koga drugiga ali pa farniga febe t) Ubogajte fvdje vikfhi in jim bodite pokorni; z K li¬ jejo namrezli, in oni fo, ki bodo odgovor dajali sa vafhe dufhe, de s’ vefeljam to flore in nesdi- hovaje: sakaj to bi ne bilo k’ vafhimu pridu. Hebr. 13, 17. — Mafhnikam, kteri fvojo fiushbo svefio opravljajo, grd dvojna zhafi; fofebno pa tifiim, kteri fe trudijo s’befedo innaukam. lTim. 5, 17, Vfak zhlovek bodi vikfhi oblafil podloshen; sakaj le od Boga je vfaka oblafi, in vfi kteri imajo oblafi, fo od Roga pofiavljeni. Rim. 13, 1.— Torej bodite vfim zhlovefhkim fivardm savoij Boga pokorni; bodi li kralju, njemu nar vikfhirnu, bodi li oblafinikam od njega poflanim v’ rnafhe- vanje hudodelnikov, in v’ hvalo pravizhnih. 1 Petr. 2, 13. 14- —Hlapze opominjaj, de naj bodo fvojim gofpodarjam pokorni, in v’ vfih rezheh dopadlivi; de naj jim ne govore soper, in de naj v’ nobeni rezhi nesvefii ne bodo; temuzh de naj fe v’ vfih rezheh svefii fkasujejo , de bodo nauku Roga nafhiga svelizharja v’ vfih rezheh zhali delali. Tit. 2, 9. 10. Hlapzi! bodite pokorni fvojim gofpodarjam, v’ vfim firahu, ne le ddbrim in krotkim, ampak tudi zhmernim. 1 Pet. 2, 18. u) Mafheval bom vafho kri nad vfimi shivalmi, ktere fo jo prelile, Shivljenje zhlovekovo bom terjal is roke mosha in njegoviga brata, kteri ga bo umoril. 1 Mojs. 9, 5. — Kdor zhlovefhko kri prelije, bo tudi njegova kri prelita ; sakaj zhlovek je po boshji podobi fivarjen. 1 Mojs. 9, 6, 58 V’ peti sapovedi je tudi prepovedano: jesa v) , Jovrashtvo u ;), pohiijjkanje .xj in vfe ras s halj en je bliskajiga y), V peli sapovedi je sapovedano : ]. Mirin edinoft imeti s'flehernim , tudi s’ tiflimi, kifo naf ras,skalili z). 2. Slehernimu dobre sglede dajati «). 3. Blishnjimu dufhne in telefne dobrote fkasovati V’ Jhefli sapovedi fo prepovedane vfe nezliifte dela , nezhiflo ohnaflianje, in ne- v) Jeft pak vam povem , de vfak, kteri fe jest nad fvojim bratarn, je fbdbe kriv, kdor pa fvojimu bratu rezhe raka, je sborakriv, kdor mu parezhe norez, je peklerjfkiga ognja kriv Mat. 5, 22. w) Kdor fvojiga brata fovrashi, je ubijavez, in snano vam je, de noben ubijavez nima vezhniga shiv- Ijenja v’ febi. 1 Jan. 3, 15. x) Kdor pohujfha kteriga tih malih, ki v’ me veru¬ jejo, bi mu bilo boljfhi, de bi fe mu bil mlinfki kamen obelil na vrat, in de bi fe potopil v’ glo- bozhino morja. Gorjč fvetu savolj pohujfhanja ! Pohujfhanje fzer mora priti, ali vender gorj 6 zhloveku, po kterim pohujfhanje pride. Mat. 18, 6. 7. : y) Kakor hozhete, de vam ljudje flore, ravno tako tudi vi njim fioritc. Luk. 6, 31. z) Ako je mogdzhe, kolikor vaf sadene, imejte mir s’ vfimi ljudmi. Rim. 12, 18, in tudi tri potlej- fhine verfie. a) Naj fveti vafhaluzh pred ljudmi, de vidijo vafhe dobre dela, in zh.ifle vafhiga ozheta, kteri je v’ nebelih. Mat. 5, 16. b) Vi pa, ljubi bratje, ne nehajte dobriga delati. 2 Tefal. 3, 13. 59 zhifle befede c), radovoljno dopadajenje in pervoljenje per nezhiftih mijlih in sheljah d J, tudi vfe, kar v' nezhifloft sapeljiije. V’ nezhifloft napeljuje : Nizhemerna in neframoshliva noj'ha , lenoba e), nesmer- noft v' jedi in pija z hi f), preprijasno pezha- nje s* perfhonami drugiga fpola , radogled- noft ozhi g) , in branje nezhif tih bukev. c) Dela rnefa pa fo snane, in fo te: kurbanje, ne- zhiftoft, neframnoft, pohotnoft-, od kterih vam napovem , kakor lim vam sli e napovedoval, de, kterf take rezhf delajo, ne bodo bbshjiga kraljefiva dofegli. Gal. 5, 19—21. Varovajtefe kurbanja. Vfi grdili, ki jihzhlo- vek flori, fo sunej shivota, kdor fe pa kurba, fe pregreflii nad lafinim sliivotam. t Ker. 6, 18. Kurbanje pa in vfa nezhifloft naj fe fhe zelo ne imenuje med vami, tudi ne nefrarnne befede ali pa gerdo govorjenje. Efesh. 5. 3. 4. d) §lifhali fle, de je bilo flarim rezheno: ne prd- fhefhtvaj; jefl vam pa povem: Kdor shenos’po- sbelivofljo pogleda, je shd s’ njo v’ fvojim ferzu pre- fhefhtoval. Mat. 5, 27. 28. Ne ogleduj devize, de te njena lepota ne pohujfha; sakaj savolj lepote shenfkih je she veliko ljudi v’ pogubljenje prifhlo, s’ tem fe namrezh huda p.oshelivoft ognju enako sashiga. Sirah. 9, 5. 9. e) Glej to je bila pregreha §odome tvoje feftre: na¬ puh, poshrefhnofl, in njena in njenih hzheri lenoba. Ezeh. 16, 49. f) Ko fim jih bil nafltil, fo sazheli prefhefhtovati, in nezhifloft uganjati v’ hifhi kurbanja. Jerem.5, 7—Ne upijanite fe s’ vinam, v’ kterim je ne- zliifiofi , temuzh napolnite fe s’ fvdtim Duham. Ef. 5, 18. g) Saveso fim floril s’ fvojimi ozhmi, de ne bom na nobeno devizo miflil. Job. 31, 1. Obernifvoje 00 V' fhefti sapo vedi je sapovedano , Je na dafiii in na leleju zhifio saderskaii , in fzer tudi v' mijlih , befedah in v ’ obnaj'kanji h ) ■ tudi je sapovedano fe v/ih pregrefhnih per- loshnoft varovali i). / jedmi sapovedi je prepovedano : Tat¬ vina k ), goljfija pcr meri in vagi l) , per- dershanje ptujiga blaga m) i n saflcisheniga plazhila n), oderlija per p oJoj e v o nji , in vfe ozln od polil lipane shenfke, in rie pogleduj ra¬ dovedno v’ lepo poftavo ptujke. Sirah, 9, 8. h) To je volja boshja: vafhe pofvezhenje, de fe sdershite kurbanja in de ve fiehern med vami Ivdje telo v’ fveto/ti in zhafii ohraniti, ne pa v’ nei podobni poshelivolti, kakor neverniki, kteri Koga ne posnajo. i Tef. 5, 3—5. Ker imamo tedej td obljube, preljubi, fe ozhiftimo od vliga omadeshanja na dufhi in na ieiefu, in dokonzhajmo pofvezhevanje v’ ftrahu bbshjim. 2 Kor. 7, 1, i) Ne isdaj fe neframnim shenfkim , de ne sapra- vifh fam febe s’ premoshenjam vred. Sirah. 11,6, k) Ne kradi. Mat. 19, 18. l) Imejte pravizlme vage, pravizhne mernike in pravizhne bokale. 3 Mojs. 19, 36. in) Zhlovek, kteri fe v tem pregrefhi, de utaji, kar je bilo njegovi sveltobi isrozheno, ali komu kaj po lili vsame, ali mu fzer lilo in krivizo dela ; ali de kaj sgubljeniga najde, in utaji, in verh tega fhe po krivim perfeshe; ali zhe fe fzer kaj pregrefhi v’ takih rezhdh, v’kterih fe ljudje pre- grefhujejo: naj krivize preprizhan vfepopolnama povirne. 3 Mojs. 6, 1' —5. n) Gorje mu, kteri fv6jo hifho s’krivizo, in fvoj hram s’ goljfijo sida ; kteri fvftjiga blishnjiga po nedolshnim satdra, in mu ne da saflusheniga plazhila. derem. 22, 13. 61 pojil kodov arije blishnjiga na njegovim prt- moshenji in v' njegovih pravizah p). V Jedmisapovedi je sapovedano, vfakimu Jvoje puftiti , dati in opraviti , ukradeno povernili r) in flor j eno fhkodo popraviti J). o) Ako pofodifh dnarjov kakimu ubogimu smed mbjiga ljudftva, kteri per tebi prebiva, ne delaj s’rijim, kakor tdrjavez, innesatbraj gas’zhimshi. a Moj s. 22, 25. p) Ne dblaj krivize fvojimu blisbnjimu in ga ne satbraj s’ filo. Ne perdershuj do jutra plazhiia najemniku, 3 Mojs. 19 , 12. Ne delajte krivize ne perf6dbi, ne per vatlu ne per vagi, ne per meri. 3 Mojs. 19, 12. 35. q) Dajte vfakimu, kar fle mu dolsbni: davek ko¬ mur gre davek, zbl komur grb zoi. Rirn, 13, ?. Dajte zefarju, kar je zefarjoviga in Bogu, kar je bosbjiga. Mat. 22, 21. r) Zhe pa rezhem hudobnimu: Gotovo bofh umeri, on pa pokoro ftorl sa fvoje grbhe , in ftori, kar je prav in dobro, in ravno ta hudobnesh poverne e saftavo , ki jo je bil ropal, in shivi po srpdvedili slavljenja, in krivize vezli ne dbla, on bo gotovo shivel in ne bo umeri. Ezeh. 33, 14 . 15. s) Ako kdo pofbkodova njivo ali vinograd, in pufii fvojl shivini, de i'e pafe na ptujim, ta naj po ženitvi fhkode poverne od nar boljfhiga, kar ima iia fvojinjivialiv’ fvojim vinogradu, 2Mojsi22, 5. V' ofmi sapdvedi je prepovedano : krivo prizhevanje t) , kriva tdshba u ), vje laski , Uidi laiki is Jkale (norzhije) in v 1 Jili i;), obre¬ kovanje w), opravljanje ar), krivonaiolzo- vanjajj.predersna jodba z),podpihovanje a). t) Kriva prizha ne bo bres fhtrafenge , in kdor lashi govori, ne bo odfhel. — Kdor iashe, bo poginil. Pripov. 19, 5. 9. u) Krivizbna prizha fe pofmehuje fodbi, in ufta hudobnih poshirajo krivizo. Pripov. 19, 28. v) Ne legajte. 3Mojs. 21, 11. — Poloshite od febe lash , in flehern naj govori refnizo s’ fvojim blishnjim; fej Tmo udje med feboj. Efesh. 4, 25. \v) Ne obrekovajte eden drugiga bratje ! Kdor nam- rezh od fvojiga brata hudo govori , ali ga fodi, govori hudo od poftave in fodi poftavo. Zhe pa poftavo fodifh, nifinjčni fpolnovavez, ampak njeni fodnik. Jak. 4, 11. x) Deni prezh hudobne ufta, in opravljivi shnabli naj bodo delezh od tebe. Sir. 6, 24 . y) Nihzhe naj v’ fvojim ferzu ne mifli kaj hudiga soper fvojiga blishnjiga. Zahar. 8, 17. z) Kdo fi ti, ki fodish ptujiga hlapza P Svojimu Gofpodu ftoji ali pade. §t.al pa bo; sakaj Bog je sadofti mogozhen ga po konzu dershati. Rim. 14, '4» a) Preklet je i podpihovavez in jesizhnik na dvd plati: sakaj med mnogimi, ki imajo mir med feboj, bo sdrashbo napravil. Sirah. 33, 15. V 6finisapovedi je zapovedano: Bejhiza , b) odkrito ferzhnoft v' nafkim govorjenji in djanji c), poganjanje sa dobro ime blishnjiga d), prekliz obrekovanja in opravljanja. Dve poflednji sapovedipj'epoveddjete vfe posheljenja tega, kar je drugih ljudi. V’ dveh poflednjih sapovedih je sapove- dano: ZhiJioJ't Jer za e) , krotenje hudiga posheljenja j) , pofebno nobenih shelja ne imeti do tega, kar ni najhe g'). b) Slehern naj govori refnizo s’ fvojim blishnjim, Efesh. 4, 25. c) To moiirn, de naj vafha ijubdsen vedno bolj in bolj rafte v’ nauku in v’ vfim fposnanji, sato de prevdarite, kaj de je nar boljfhi, de bi shi- vdli priprofto in bres fpotike do dneva Kriftu- foviga. Filip. 1, 9. 10. Nobeniga greha ni ftoril, in v’ njegovih uflih ni bilo nizh krivizhniga naj- deniga. 1 Pet. 2 , 22. d) Govori befedo sa mutza in sa potrebe popotniga ptujza. Govori in fodi, kar je prav, in delaj pravizo reveshu in ubogimu. Pripov. 31, 8- 9. e) Blagor jim, kteri fo zhiftiga ferza ; ker Boga bodo gledali. Mat. 5, 8. f) Torej ne puftite grehu v’ fvojim umerjozhim telefu tako gofpodovati, de bi mu bili v' njegovih sheljah pokorni. Rim. 6, 12. — Kteri fo pa Kri- ftufovi , fo fvoje mefo s’ pregrehami in hudim posheljenjam vred krishali. Gal. 5, 24. g) Ne posheli fvojiga blishnjiga hifhe; ne posheli fvojiga blishnjiga shene ; ne njegoviga vola , ne njegoviga ofla, nekaj drugiga, kar je njegoviga. 2 Moj s. 20, 17. Bog: je tudi nafhe shelje in nafhe p os h e Ijenje pofiavi podvergel, de nam pokashe: 1. De je Gofpod nafhih ferz h). 2. De mu ni nizh fkritiga od tega, kar le v’ nafhim ferzu godi i). 3- De je njegova poltava veliko boljfhi, kakor vfe zhlovefhke poftave , ktere nam le sunanje dela sapovedati samorejo, pa ne obfe- shejo tudi nafhih notranjih mifel k). 4* De, greh satreti, je treba ga prezej per isviru, kar je hudoposheljenje, sadufhiti l). Is dveh poflednjih sapoved fe uzbimb , de ni sadofti, de kriftjan sapovedane dolshnofti le sunanje fpolnuje , temuzh de mora tudi snotrej voljo imeti , to je , is vliga ferza perpravljen bili vfe ftoriti , kar je sapovedano, in vfe opu- ftiti, kar je prepovedano m). h) Kraljovo ferz 6 je v’ mozhi Gofpod i, kakor po¬ toki s’ vod6: oberne ga, kamor hozhe. Pripov. 21. 1. — Gofpod ferza tehta. 2. v. i) On, ki ferzu na dno vidi, in ki je svellzhar tvoje dufhe , fe ne da goljfati. Sirah. 24, 12. k) Kje je tako imenitno ljudftvo, ktero ima tako pravizhne narčdbe , in fodne poftave kakor je vfa ta poltava, ki vam jo dani pred ozhl polo- shirn h 5 Mois. 4, 8. — Vemo, de je poltava du¬ hovna. Rim. ?, 14 . l) Slehern je fkufhan , ko je od fvojiga posheljenja napeljevan in vabljen. Ko je po tem posheljenje fpozhčlo, rodi greh, grčhpa, ko je ftorjen, rodi fmert. Jak. 1, 14 . 15. m) Ne vfak, kteri mi pravi; Gofpod , Gofpod! pojde v’ nebčfhko kraljeltvo, ampak le tifti, ki flori’ voljo mojiga nebčfhkiga Ozh4ta Mat, 7, 21, 65 Bog je tiitim kteri njegove sapovedi fpol- hiijejo , vezhno shivljenje n ), in tudi na tem fvetu mnogo frezlio in fhegen obljubil o). IV. n a s d e I i k. Od zerkvenih sap dve d fp 16 h. Dolshni fmo zerkvene sapovedi fpolno- vati p ~): 1 . Ker nam zbetertaboshja sapoved doish- hoft naloshi j duhdvfko in deshelfko gofpofko ubogati. 2- Ker je Kriftuf , nafh boshji pollavodaj, v’ evangelii naravnolt sapovedal zeidtev poflu- fhati 7 ); Zerkvene sapovedi, ktere nam je pofebnd treba vediti, in jih fpolnovati, fo tele 5 I. PoJvezhiij sapovedane prasnikei n') Ako hozhefh v’ shivljenje iti, fpolnuj sapovedi. Mat. 19, 17. O) Njih veliko tavshent fkasujem ufmiljenje, iifiirn namrezh , kteri me ljubijo in fpolnujejo moje sapovedi. p) TJbdgajte fvoje vikfhi in jimboditepokorni; zhu- jejo namrezh, kakor taki , kteri bodo odgovor dajali sa vafhe dufhe, de bodo to s’ vefeljam fto- riii in ne sdihovaje, to bi namrezh ne bilo dobro sa vaf. Heb. 13, 17. q) Ako tudi teh ne poflufha, povej zerkvi; ako pa zerkve ne poflufha^ naj ti bo kakor malikovaveai in ozhiten grefhnik. Mat. 18, 17. E 66 2. Bodi ob nedeljah in sapovedanih prašnikih j’ /podobno poboshnoftjo ( andohl- jo) per fveti mafhi. 3. Pofti fe sapovedane poftne dni, nam- rezh fhtirde fetdanJkipoji, kvaterne in druge sapovedane poftne dni • sdershi fe tudi ob petkih in J'abotah mejnih jedi, 4. Spovej fe fvojih grehov poftavljenimu fpovedniku k' manjfhimu vfaj enkrat v ’ letu, in o velikonozhnim zhaju prejmifveto refhnje telo. 5. Ne obhajaj shenitve o prepovedanih z ha Jih. V. Rasdeli k. Od zerkvenih sapoved p o feb e j. §. 1. Od pervih dveh zerkvenih sapoved. A. Perva zerkvena sapoved: Pofvezhiij sapovedane prašnike, Zerkev sapove v’ pervi sapovedi prašnike ravno tako prasnovati , kakor nedelje , torej tudi o prašnikih pozhivati, ne delati, temuzh Bogu prijetne dela opravljati. — Zerkev pre¬ poveduje o prašniku vfe tifto» kar je prepove¬ dano v’ nedeljo • nanirezh : 1. Vfe hlapzhovfke dela bres potrebe in praviga pervoljenja, ktere dela fo, kaker v’ nedeljo , zeli dan prepovedane. 67 2. Take opravila in rasvefeljevanja, ktere temu dnevu ali nezhaft delajo , ali njegovo pofvezhevanje opoverajo. B. Druga zerkvena sapoved : Bodi ob ne¬ deljah in sapovedanih prašnikih s ’ Jpodobno poboshnoftjo per fveti mafhi. V' drugi zerkvenisapovedije sapovedano , ob nedeljah in sapovedanih prašnikih biti per zeli fveti mafhi s’ poboshnoftjo ali andohtjo. De nedelje in sapovedane prašnike po namenu zerkve pofvezhujemo, moramo ne le per fveti mafhi biti, ampak tudi pridigo pasno (samer- klivo) poflufhati, fveta sakramenta pokore in altarja prejemati, duhovne hnkve brati, per popoldanfki boshji flushbi biti, in druge dobre dela opravljati, V’ drugi zerkveni sapovedi je fofebno pre¬ povedana lenoba v' boshji flushbi ob nedeljah in prašnikih ; kakorfhna je poftavim ; 1. Zhe kdo ni per zeli fveti mafhi, ali pa zhe ni per nji s’ poboshnoftjo, ali pa zhe je malokrat per pridigi. 2. Zhe fe zhaf sapovedane boshje flushbe potrati s’jedjo, pijazho, igro in drugim ras- vefeljevanjam , ktero od boshje flushbe od- vrazha. 1. Od fvete m afh e. a. Kaj de je fveta maj ha , in kaj de fe per nji godi. Sveta mafha je nekervava daritev noviga teftamenta, vedni fpomin kervave daritve, ktero E 2 68 je Jesuf Kriftuf na krishi opravil r). Jesuf Kriftuf je daritev fvete mafhe per sadnji ve- zherji poftavil. 1 . Je vsel kruh in kelih s’ vinam. 2. Je oboje poshegnal in rekel nad kruham: To je moje telo ; in nad kelih am : To je kelih moje kervi, 3 . Je dal oboje prizhujozhim apo- fteljnam savshiti. 4. Je sapovedal: To delajte k ’ mojima fpominu v). Per fveti rnafni fe nevidno Jesuf Kriftuf fam daruje sanaffvojimu nebefhkimu ozhetu 5 vidno pa mafhnik to daritev opravlja O« Mafhnik opravlja daritev fvete mafhe : 1 . {jjposnati nar vifhi gofpdftvo boshje, in nar vezhi oblaft, ki jo ima zhes vfe ftvari. 2. §e Bogu sahvaliti sa vfe njegove do¬ brote. 3. Dofezhi od Boga odpufhenje grehov. 4 . §prolili od Boga vlih tihih gnad, kterih potrebujemoi r) Trid. sbor v’ 22. feji ; 1. pogl. Nafh Bog in Gofpod Jesuf Kriftuf, je per sadnji vezherji tilto nozh, ko je bii isdari, daroval fvoje telo in fvbjo kri Bogu Ozhetu pod podobo kruha in vina, in pod unanjimi snamnji teh rezin je to dal de fo vseli tifti, ki jih je takrat poftavil niafhnike noviga teftarnenta; ravno takrat je pa tudi njih n ftop- nikam v’ duhovfivu sapovedal opravljati to dari¬ tev s’ befedami: To ftorite k’ mojiinu fpominu. s) Mat. 26,26—28. Mar. 14.22—24. Luk. 22. 19.20. t) 'V efnauk katolfhkezerkve od daritve fv4te mafhe je najti v’ 22, feji Trident. sbora. 69 Daritev fvete maflie fe daruje in fe fme darovali le famimu Bogu. Opravlja jo mafhnik sa shive in mertve, b) Kako de fe moraperfveli mafhi biti, Per zeli fveti mafhi moramo bili, nobe- niga njenih imenitnifhih delov ne fmemo po 'nemarnim samudili; ni pa saddlii, de fmo le prizhujozhi, kadar fe bere, ampak moramo tudi ]) pasno (samerklivo) , 2) zhaftillivo, 3) poboshno (s’ andohtjo) per nji bili. Nar imemtnifbi deli fvete mafhe fo: evan- geli, darovanje, povsdigovanje in obhajilo. Per evangelii fe fpdmnimo, de je dolsh- noll evangelfki nauk posnali, ga tudi pred v/im fvelam lerditi, fe sanj pognati, in po njem shiveli. — Per darovanji fvojo mifel s’ mafh- nikovo miflijo fklenimo, in fe Bogu darova jmo. — Per povsdigovanji Jesufa Kriftufa pod po¬ dobo kruha in vina molimo in fposnajmo , ko fe na per/i terkamo , defo nafhi grehi Jesufove fmerti krivi. Obshalujmo fvoje grehe in obu¬ dimo vero, upanje in ljubesen. — Per mafhni- kovim obhajilu, zhe k’ obhajilu ne gremo, ftorimo to v’ duhu, to je. imejmo shelje telo Jesufa Kriftufa vredno prejeti. 70 2. Od pridig. Pridiga, poflufhanje boshje befede, gre tudi k’ boshji flushbi. Pridige moramo poflufhati: 1. Ker fe v’ pridigah boshja befeda os- nanuje in raslaga. 2» Ker prav malo kriftjanov refnize fvete vere raslozhno in do zhiftiga ve ; ker jih ve¬ liko v’ mladofti ne poflufha dolgo zhafa in sa- dofti pasno (samerklivo) nauka, v’ kterim fe verine in djanfke refnize do zhiftiga raskladajo. De fo pridige komu k’ pridu, mora 1) bres rastrefenja in prav samerklivo poflufhati; 2) to, kar je rezheno, mora nafe obrazhati in ne na druge ; 3) poflednjizh mora ref- nizhno voljo imeti, in li persadevati, de nauke pridigarjove fpolnuje. §. 2. Od treh poflednjih zerkvenih sapoved. C,Tretja zerkvena sapoved: Poftifesa- povedane poftrie dni, namrezh fhtirdefet- danjki poj'/, kvaterne in druge sapovedane poftne dni; sdershi fe tudi o petkih in fa- botih mejnih jedi u). u) Od polta govori trident. sbor v’ 25. feji p’ pofeb- nim ukasu le fploh, in sapove terdo , de naj fe vfe to fpolnuje, kar je bilo she v’ drugih zerkve¬ nih sborih sapovedano. 71 Tretja zerkvena sapoved sapove , fe sder- shati o petkih in fabotah mejnih jedi , druge sapovedane polhi e dni pa tudi vfih mle zhnih in jajzhnih jedi, zhe jih ne perpufti jefti fplbh veljavna navada, kakorfhna je per naf in po nemfbkih deshelah. — De fe tretja zerkvena sapoved popolnama fpolni , /i mora zhlovek o sapovedanih poltnih dneh tudi kaj pertergati. kar fe sgodi, zhe fe taki dan le enkrat do litig« naje. D. Zhe ter ta zerkvena sapoved: §povejfe fvoj ih grehov poftavljenimu fpovednikn k 7 manjfhima vfaj enkrat v' letu , in o veliko- nozhnim zhafu prejmi fveto refhnje telo. Zheterta zerkvena sapoved sapove fpbved vlako leto, in tudi fveto obhajilo o velikonozh nim zhafu. E , Peta zerkvena sapoved: Ne obhajaj shenilve o prepovedanih zhafih. Peta zerkvena sapoved prepove , od perve adventne nedelje do prašnika fvetih treh kra- ljov ali Kriftufoviga rasglafhenja, in od pepel- nizhne frede do perve nedelje po veliki nozhi shenitvo obhajati. 72 IV. Poglavje, Od fve.tih sakramentov. I. K a s d e 1 i k. Od Jvetih sakramentov fpldh„ Zakrament je vidno snamnje nevidne gnade, od Krijtufa Gojpoda k' nafhimu pofvezhe- vanja poplavljeno. §veti sakramenli naf pofve- zhujejo, ker nam eni navadno pefvezhujozho gnado in opravizhenje dodele, eni pa to gnado v' naf pomnoshijo (ali pogmerajo), Pofvezhujo- zlia gnada in opravizhenje fe nam navadno do¬ deli po sakramentih kerjta in pokore. Sakra¬ menli imajo fvojo djanfko mozh od svojiga sa- zhetnika Jesufa Kriftufa. Čjiedem sakramentov je n); imenujejo fe: 1. fveti kerft. v) Tridenl. sbor v. 1. feji, 1. kan. pravi: Zlie kdo pravi, de nifo vfi sakramenti nove savese od Je¬ sufa Kriftufa Gofpoda nafiiiga poftavijeni; ali de jih je vezh ali manj kakor fedem, namrezh : kerft, birma, sakrament allarja , pokora, pofiednje olje, mafhnikovo pofvezhevanje in sakon ; ali zhe pravi, de eden ali drugi teh fedem sakramentov ni refnizlmo pravi sakrament, ta bodi od pravo¬ vernih odlozhen. 2. fveta birma. 3. fveto rejknje telo. 4 . fveta pokora. 5 . fveto pojlednje olje. 6- fveto majhnikovo pojvezhevanje. 7. fveti sakon. II. H a s d e I i k. O d Jv e tih s a k r a m e pit o v po Je b ej. §. J.. Od sakramenla J. kerjta , Sveti kerjt je pervi in nar potrebnifhi sakrament , v' kterim je zlilovek s ’ vodo in boshjo b e Jedo od poerbaniga greha , in od vjih drugih J tor j enih grehov , zhe jih je kaj pred kerftam Ho ril, ozhijhen in v' Krijtuju kakor nova Jtvar prerojen in pojvezhen. {jjvelimu kerftu fe pravi pervi sakrament, ker mora zlilovek popred kerfhen hiti, preden kak drugi sakrament prejeti samore. Kerft fe imenuje nar potrebnifhi sakrament, ker ne more nihzhe, tudi noben otrok ne, bres kerfta svelizhan biti 10 ). Sakrament fvetiga kerfta dodeli: I. Odpufhenje isvirniga ali poerbaniga gre-^ w) Jesuf pravi: Refnizbno, refnizbno ti povem; ako kdo ni prerojen is vode in fvetiga Duha, ne more priti v’ boshje kraijeftvo. Jan. 3 , 5. 74 ha, in drugih pred kerftam ftorjenih grehov ar), tudi vfih vezhnih in zhafnih fhtrafeng. 2. Per njem sadobi nafha dufha gnado boshjo , po kteri fmo opravizheni y~) , otrozi boshji in erbi vezhniga svelizhanja z). 3- Gredo tifti , kteri f. kerft prejmejo, v’ zerkev boshjo, in postanejo njeni udje «). 4 Dufhi fe utifne neisbriflivo snamnje; torej fe tudi fveti kerft ne more vezh ko enkrat veljavno in bres fmertniga greha prejeti 6), x) Bognal'ni refhil savolj del pravize, ki fmo jih ftorili , temuzh savolj fvojiga ufmiljenja fkos kerft prerojenja in fkos ponovljenje fvetigaDuha. Tit. 3. 5. — Kdor veruje in je kerfhen, bo sve- lizhan; kdor pa ne vdruje, bo pogubljen. Mark, 16, 16. y) Vi pa fte v’ imdnu nafhiga Gofpoda JesufaKri- ftufa, in v’ Duhu nafhiga Boga omiti, pofvezheni in opravizheni. 1 Kor. 6, 11. z) Bog naf je — fkos kerft prerojenja — refhil — — de fmo — fkos njegovo gnado opravizheni, črbi po upanji vezhniga shivljenja. Tit. 3, 5. 7. a) Mi vli, Judje in ajdje, fushni in profti fmo bili fkos eniga Duha k’ enimu telčfu kerfheni in s’ enim Duham napojeni. 1 Kor. 12, 13. h) Glej: Trident. sbor, 8. fejo, 11. kanon od sakra- mentov fplbh. 75 VJili fme v fak kerftiti; fzer imajo pa le fkkdfje in fajmafhtri pravizo kerftiti; s’ njih perpufhenjam pa fmejo tudi drugi rriafli¬ ri, iki in djakoni kerftiti. Kdor kerfhuje, mora : 1. Mifel imeti tako kerftiti, kakor je Jesul Kriftuf sapovedal. 2. Mora zhloveka , kteriga kerfhuje, s’ pravo vodo obliti. 3* Mora med oblivanjam telebefede isrezhi: Jeft te kerJ'tim u’ imenu Ozheta , in Sina , in fvetiga Duha, Botri in botre fo dolshni tifte , ki fo jih p er f ve tim kerftu dershali, v’ kerfhanfki veri dobro poduzhiti, kadar ftarfhov ni prizhujozhih ali pa kadar fo sanikerni. §. 2. Od sakramenta Jvete birme . Sveta birma je sakrament, e’ kterim je kerfheni zhlovek s ’ Jveto krismo in boshjo b e Je d o od Jvetiga Duha v’ gnadi po ter jen, de Jvojo vero Jtanovitno Jposna in terdi, in po nji shivi. Birma tudi dodeli pomnoshenje (pogme- ranje) pofvezhujozhe gnade c), in da pofebno c) Bog naf je s’ vami v’ Krifiufu poterdil in masi- lil, on naf je tudi sapezhatel , in djal saftavo Duha v’ nafhe ferza. 2 Kor. 1, 21. 22. 70 gnado , de kerfheni zhlovek vero ftanovitno fposna in lordi, in po nji shivi. Vtifne tudi dufhi neisbriflivo snamnje 5 torej tudi zhlovek ne more vezli ko enkrat birman biti. De kdo f. birmo vredno prejme, mora biti v’ kanu gnade boslije; odrafheni morajo pa flie verh tega v’ veri, in pofebno, kar ta sakrament tizhe, dobro poduzheni biti , in tudi s’ molitvijo in s’ drugimi dobrimi deli fe k’ temu perpravljati. Tudi k* birmi fe botri in botre volijo. §. 3, Ocl sahramenta prefvetiga ref knjiga ielefa. Sakrament fvetiga ref knjiga telefa je nar fvetejfhi sakrament: je pravo telo in prava kri na fhiga Gofpoda JesufaKriftafa pod podobo kruha in vina (/). d) Kadar fo pa vezherjali, je vsel Jesuf kruh, in ga je pofvetil in raslomil, in ga dal fvojim uzhen- zam, in je rekel: Vsemite in jejte; toje moje telo. In je vsel kelih, je sahvalil in jim dal rekozh : Pite is njega vli; sakaj to je m&jakri nove savese, ktera bo sa njih veliko prelita v' odpufhenje gre¬ hov. Mat. 26 , 26 — 28 . J. Pod podobo kruha je siliva feld Jesufa Kriftufa prizhujozhe , torej je tudi njegova kri in njegova dufha prizhujozha, 2- Pod podobo vina ni le kri ampak tudi teki Jesufa Kriftufa: pod vfako podobo, tudi v’ nar manjfhi drobtinizi ali kapljizi je zeli Kriftuf prizhujozh kakor Bog in zhlovek. Is tega fe vidi♦ 1. De moramo Jesufa Kriftufa v’ prefvetim sakra- mentu altarja moliti. 2- Detifti, kteri sakra- ment altarja tudi le pod eno podobo, ali tudi le en kofzhik fvete hoftje savshije, zeliga Kri- ftufa prejme, to je, ne le njegovo telo , ampak tudi njegovo kri. g. De Kriftuf tako dolgo, dokler podobe nifo povshite, pod njimi smirej prizhujozh oftane. Jesuf Kriftuf jesakranrient altarja per šadnji vezherji poftavil, ko je s’ fvojimi uzhenzi (jogri) velikonozhno jagnje jedel: 1. V’ fpomin fvojiga terpljenja in fvtlje fmerti e"). 2. De daje dufham vernih kriftjanov šhi- vesh sa vezimo shivljenje f). e) To ftorite k’ mojimu fpominu. Luk. 22, 19, Ko- likorkrat bot e jedli ta kruh, in ta kelih pili, bote fmert Gofpodovo osnanovali, dokler ne pride. 1 Kor. 11, 26. f) Refnizhno, refnizbno vam povem: Ako nehote jedli mefaSinii zhlov6koviga,'in pilinjegove kervi, ne bote imeli slavljenja v’ febi. Kdor je moje mefo in pije mojo kri, ima vezhno shivljenje, in jelt ga bom obudil poflddnji dan. J»n. 6, 54. 55. 78 Dolshnii fmo sakrament fvetiga refhnjiga telefa prejemati, ker ga je Jesuf Kriftufpreje¬ mati terdo sapovedal in ga sa to poftavil, de nam v’ njem daje shivesh sa vezimo shivljenje. Po zerkveni sapovedi fmo dolshni pod fmert- nim greham , sakrament altarja vfaj enkrat v’ letu , in fzer o velikonozhnim zhafu prejeti. Prejeti je treba ta sakrament tudi v’ fmertni nevarnofti, Iker je popotniza v’ vezhno sveli- zhanje ; zerkev tudi sheli, de bi ga verni vezh- krat v’ letu prejeli, ker je duhovna jed in shi- vesh dufhe. a. Od perpt'ave Iv vrednimu vshivanju tega sakramenta. Kdor hdzhe sakrament fvetiga refhnjiga telefa vredno prejeti, fe mora k’ temu prav in fkerbno perpraviti Perprava, ktera je potrebna k’ vrednimu savshivanju fvetiga refhnjiga telefa, je dvojna ena sadene dujho, ena pa telo. Perprava, ktera sadene duf/io, je zhijtojt vejtiin poboshnoft (ali andoht) ferza. Zhifto vejt imeti fe pravi vfaj bres v/ih fmertnih grehov biti , to je, biti v’ ftanu pofve- zhujozhe gnade boshje. Poboshnoft ferza obfloji e’ tem: g) Naj prefodi zhlovek fam febe, in tako naj je od tega kruha, in pije od keliha. 1 Kor. 11. 28. 79 1. De obudimo vero, upanje in ljubesen. 2. De molimo prefveti sakrament altarja, 3. De fe hvaleshno fpomnimofmerti Je- sufa Kriilufa, kterimu v’ fpomin je ta sakra¬ ment poltavljen, in nam sapovedano, de ga vshivamo. 4. De fe vadimo v’ pohlevnofti in drugih kerfhanfkih zhednoftih, pofebno pa v’ ljubesni do blishnjiga. Prefveti sakrament altarja vredno prejeti mora zhlovek, zbe ni nevarno bolan, 1. Od dvanajfte ure pretezhene nozbi tefh biti j 2. Mora fpodobno oblezhen priti, in s’ vfo mogozbo zhafijo k’ ibisi Gofpodovi perfto- piti. b. Od lega , kar je treba floriti per savs/ii- vanji prefvetiga refhnjiga tele ja. Kadar fe pred obhajilam konfiteor, to je ozhitna fpoved moli, fe mora fbe enkrat gre- venga in shaloft savolj fvojih grehov obudili. Kadar mafhnik ljudem fveto bolijo pokashe, jo moramo ponisbno moliti, fe na perfi terkali in rezki : Gojpod! nifim vreden , de gr epe pod mojo ftreho ; ampak rezi le b e Je do , in osdravljena bo moja dajha. Per prejemanji fvete lioltje fe ufta fpodobno odpro, jesik fe na fpodenj shnabel poloshi, beli pert , zbe je perpravljen, fe pred fe so vsame, in tedej fe prejme in savshije fveta hoftja, pa fe ne fme ne svezhiti, ne dolgo v’ odi h imeti. c. Od tega, kar je po fvetim obhajilu fto¬ rki. Po f ve tim obhajilu fe: 1 . Jesufu Kridufu sahvalimosa nefkonzhno gnado, ktero nam je fkasal, de fe je ponishal k’ nam priti. 2. Ga v’ ponishnodi molimo 5 3 . §e mu darovajmo 5 4 . Ga profimo, de naj s’fvojo gnado vedno per naf odane 5 5 . Vero, upanje in ljubesen obudimo, in vfe dorjene dobre fklepe ponovimo ; 6 . Mu vfe fvoje dufhne in telefne teshave in potrebe potoshimo. §. 4. Od sakramenta jvete pokore* Od tega , kar je od tega sakramenta treba redili, in od perprave ga vredno prejeti. Sakrament jvete pokore je sakramient, v’ kterim v’ to podavljen mafhnik na bdshjim medu grefhniku po kerftu flor jene grehe od- pufli , zhe fe jih sgrevano in do zhidiga fpove, in tudi refnizhno voljo ima fe poboljfhati in pravo pokoro delati hy. h) Gofpod Jesuf je vdihnil v’ fvoje uzhenze, ter jim je rekel: Prejmite fvetiga Duha, kterim bote grehe odpiiftili, fo jim odpufheni, in kterim jih bote sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 22. 23. 81 Ta sakrament je vfim potreben, kteri fo po f. kerftu hudo grefhili i), V’ tem sakra- mentu sadobimo: 1 . Odpufhenje grehov, 2. Odpufhenje vezhne fhtrafenge, 3. gnadoboshjo, 4 . mir vefti. Pravo pokoro delati fe pravi, fe verniti k’ Bogu, od kteriga fe je grefhnik s’ greham odvernil &),fvoje grehe buditi, fe jih refnizhno kefati, fe jih fpovedati in sanje sadoftiti. K’sa- kramentu pokore je teh pet rezhi potrebnih : 1, Isprafhevanje vefti, 2* grevenga, 3. terden fklep (ali naprej vse tje3, 4 . fpoved, 5« sado- ftenje. a .Od is p r a J'h e vanj a v e ft i. Veft isprafhevati fe pravi pomifliti, kaj de fino grefhili od sadnje fpovedi, ali pa ( od tiftiga zhafa, kar fmo sazheli greh fposnavati. Per isprafhevanji vefti fe mora nar popred fveti Duh napomozh poklizati, de naj naf ras¬ i) Zhe fe pa Tvojih grehov ispovemo , je sveft in pravizhen, nam nafhe grehe odpufiiti, in naf ozlnftiti od vfe krivize. 1. Jan. 1, 9. Kterim hote gr^he odpuftili, fo jim odpufheni, in kterim jih bote sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 23. k) Obernite fe fpet k’ meni, vi puntarfki otrozi, in osdravil vaf bom od vafhiga odftopa. Glej, pridemo k’ tebi; ti ti namrezh nalh Gofpod in Bog. Jer. 2, 22. Sposnaj fvojo hudobijo, ker fi. grefhil soper Gofpbda fvojiga Boga. Jer. 2, 13. F 82 fvetli, in nam da fposnati, kaj in v’ zhem fmo grefhili l ); po tem je treba pomifliti: Sploh, Ali nifmo grefhili s’ miflimi. s’ sheljami, s’ befedami, ali pa zelo v’ djanji. Sraven fe mora tudi mifliti na forto in fhtevilo velikih grehov, in tudi na okolfhine, ktere greh neko¬ liko vezhi hore, ali ga pa fpremene. Pofebno pa je treba premifliti: j. Ali fe nifmo pregrefhiii soper defet boshjih sapoved, ali pet zerkvenih sapdved. 2. Ali nifmo krivi eniga ali vezh lahnih, ah pa tudi ptujih grehov. 3 . Ah nifmo opuhili dela uf miljenja blish- njimu fkasovati, ali druge dobre dela, ki fmo jih bili horiti dolshni. 4. Ali fmo dolshnohi fvojiga hanu fpolnili, ali jih nifmo fpolnili. Per isprafhevanji grefhnih nhfel je treba pomifliti, ali fmo imeli nad njimi radovoljno dopadajenje ali ne 5 in per sheljah, ali fmo vanje dovolili ali ne, deliravno fe djanje nisgo- dilo. Per fjjrafhevanji vehi fe fhtevila hudih 1) gl. Pf. 17, 29. in Pf. 33, 6 . 83 grehov fpomnimo, zhe pomiflimo, ali fmo greh vfak dan , leden ali me/iz ftoriii,, in koli¬ kokrat na dan, v’ tednu , v’ mefzu. b. Od g r e v en g e. Grevenga je ftud nad greham ? ki je nar Vezhi hudo , in snotranja shaloft savolj rassha- leniga Boga, fklenjena s ? refnizhnim fklepam Boga ne vezh rasshaliti. Grevenga mora biti 1. notranja , 2- zhesnatorna, 3. zhes vje, in 4- jplojhna, Grevenga je notranja, kadar ni le v uftih, ampak tudi v’ ferzu, to je, zhe grefhnik ne rezhe le farno s’ befedo, de ga greva, am¬ pak je tudi v’ ferzu ginjen ni). Grevenga je zhesnatorna , zhe grefhnika gnada fvetiga Duha, in zhesnatorni nagibi (urshohi) k : gre- vengi obude n). Sgol natornaje, zhe grefhnik farno is naturnih nagibov (urshohov) greh ob- shaluje in Hudi, poftavim sato, ker je v’ zhafno nefrezho, in framoto ali fhkodo prifhel_ Sgol natorna grevenga ne samore odpufhenja per Bogu sadobiti. Grevenga je zhes v je , zhe grefhnika bolj greva, de je Boga rasshalil, ka¬ kor ko bi bil vfe na fvetu sgubil. Grevenga je m) Bogu prijeten dar je poterti duh; potertiga in ponishaniga ferza ne bofh savergel. Pf. 50, 20. n) Shaloft, ktera je po Bogu, dela pokoro k’ fta- novitnimu svelizhanju. 2 Kor. 7, 10. F 2 Sl Jplojhna , zhe obfeshe vfe grehe hres v/jga Ssjemka, Zhesnatorna grevenga je dvojna: popol¬ noma in nepopolnama . Popolnama grevenga je zhesnatorna sha- loft in zhesnaturen ftud nad greham, ker je grefhnik Boga, nar vezhi dobroto, ki jo zhes vfe ljubi, rasshalil; memo tega mora pa grefh¬ nik refnizhen fklep boriti, Boga ne vezh ras- shaliti. Popolnama grevenga fe tako obudi: Moj Bog ! v Ji moji Jtorjeni grehi Jo mi is Jer za skal, ker Jim tebe, Jvojiga preljubes- niviga Boga, tebe vjo Jv e Liji in nejkonzhno dobroto, ki te is zeli g a Jer za ljubim , s" 1 njimi rasshalil. Terdno Jklenem , v’ tvojo gnado Jvoje shivljenje poboljjhati, in v Je , tudi fmert raji preierpeti, kakor tebe fvojiga Boga, tebe nejkonzhno JvetoJi in dobroto Jhe kdaj s ’ kakim greham rasshaliti. Daj mi gnado Jpolniti ta moj Jklep ! to te pr6jun po nejkonzhnim sajlashenji tvojiga boshjiga Sinil, nafhiga Go/'poda in Svelizharja JesuJa Krijtnja. De popolnama grevengo obudimo , mora¬ mo 1. Boga sa njegovo gnado profili; 2- §i k’ ferzu gnati in premifliti, kdo deje lilti,kifmo ga rasshalili; 3. J£e moramo v’ obudovanji gre- venge vezhkrat vaditi, Zhlovek je dolshan po¬ polnama grevengo obuditi: J. Kadar ima kak fveti sakrament prejeti, pa ni v’ ftanu gnade bdshje, in nima perloshnolti fe fpovedati. 2- Kdlikorkrat je v’ kaki fmertni nevarnofli. Prav 85 koriftnoin dobro je popolnama grevcngo vfaki dan obuditi, pofebno pa preden fe fpat gre. Odpufhenje grehov dodeli tiftim , kteri nimajo perloshnoIH fe fpovedati , pa imajo refnizhno voljo, kakor hitro bo mogozhe, k’ fpovedi iti, Nepopolnama grevenga je zhesnatdrna shaloft in Hud nad greham , ali sa to , ker je greh fam na febi olluden, ali pa sa to; ker greh sgubo nebef, in vezhno peklenfko fhtra- fengo s’ feboj pernefe ; sraven fe mora terdno fkleniti , Boga vezh ne rasshaliti. Grefhnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, mora po saflushenji Jesufa Kriftufa odpufhenje fvojih grehov upati, in Boga sazhetnika vfe pravize in fvojiga laftniga opravizhenja ljubili sazheli. Nepopolnama grevenga fe tako obudi: Moj Bog! is zeliga ferza mi je slial , de /im te rasslialil, Refnizhno ftudim in is ferza fovrashim fvoje grehe, nekaj savolj njih gnu- fobe, nekaj pa tudi, ker /im savolj njih nebefa sgubil in pekel saflushil* in kakor ref greh fo¬ vrashim in zhertim , tako ref ljubim od sdaj sa naprej pravizo, in tebe o moj Bog! ki /i ftude- nez in sazhetnik vfe pravize. Upam od tvojiga ne- fkonzhniga ufmiljenja po saflushenji JesufaKri- ftufa , fvojiga Svelizharja , dofezhi odpufhenje fvojih ftorjenih grehov, in terdno fklenem s' /vojo gnado v’ prihodnje vezh ne grefhiti. 86 c. Od ter dni g a J ki ep a. Terden fklepje refnizhna volja Tvoje slav¬ ljenje poboljfhati in vezh ne grefhiti o). Kdor ima refnizlmo voljo fe poboljfhati, mora fkle- niti: 1. varovati vfih grehov, in tudi blishnjih perloshnoft in nevarnoft, ktere v’ greh nape¬ ljujejo. 2. §e vftaviti vlimu nagnjenju k’ grehu, in fe poflushiti vfih perpomozhkov k’ ohra- njenju gnade potrebnih. 3. Pluje blago poverniti, in tudi popra¬ viti pohujfhanje , ki fe je s’ greham napravilo, in fhkodo, ki fe je blishnjimu na njegovi zhafti, na njegovim premoshenji, in kako drugazhi sgodila. 4. Vfim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpufliti. 5. Vfe dolshnofti fvojiga kanu na tanko fpolniti. d. Od Jp 6 v e di. §poved je sgrevano fposnanje, v’ kterim fe grefhnik pred mafhnik^im, ki je v’ to po- ftavljen in pooblaften fpovedovati, fvojih ilor- o) Kako bi mi, ko fmo enkrat, grehu odmerli, fhe v njem shiveli? Rim 6, 2. p) Zhe fe fvojih grehov fpovemo,*je Bog svefi in pravizhen, nam grehe odpufiiti, in naf ozhiftiti od vfe krivize, t Jan. 1, 9. 87 jenih grehov obtoshi, de bi od njega odveso dobil. Spoved mora popolna biti, Spoved je popolna , zhe fe grefhnik vfih fvojih fhe ne ispovedanih grehov pred fpoved- nikani na tanko, odkritoferzhno in bres hinav- fhine obtoshi, takokakor fe po fkerbnim ispra- fhevanji veki kriviga fposna'. Zhe grefhnik velik greh is ftrahu ali fra- moshlivofti per fpovedi samolzhi, njegova fpo- ved nizh ne velja, ampak lak grefhnik ftori nov in velik greh, s’ kterim sakrament f. pokore ofkruni. Grefhnik, kteri je per fpovedi velik greh, ali s’ premiflikam, ali pa is pregrefh- ne sanikernolti samolzhal, ni le dolshan samol- zhaniga greha fe fpovedati, temuzh fe mora tudi obtoshiti: 1. Per kolikih fpovedih je ta greh samol¬ zhal. 2 Mora vfe fpovedi, klere je po samol- zhanim grehu opravil , in fe per njih velikih grehov obtoshil, popolnama ponoviti, kakor tudi tiho fpoved, per kteri je greh samolzhal, zhe fe je bil per tihi fpovedi fhe kakih drugih velikih grehov obtoshil. o .3. §e mora fpovedati, ali je, in kolikor- kratv’ takim pregrefhnim kanu prefveti sakra¬ ment altarja prejel, in zhe fe je to tudi o veliko- nozhnim zhafu sgodilo. 4. Mora povedati, zhe je v’tem pregrefh¬ nim kanu tudi kake druge fvete sakramente prejel. 38 Per fpovedi fe nam ni treba framovali ali pa bati: 1. Ker fe nifmo framovali grefhiti pred Bogam, kteri vfe vidi, in ker fe nifmo bali od njega vezhno pogubljeni biti. 2. Ker je boljfhi fvoje grehe fkrivej fpo- vedniku povedati , kakor pa v’ grehu nepo- kojno shiveti, nefrezhnp umreti, in fodni^dan javolj tega pred v/im fvetam oframoten biti. 3. Ker tudi fpovednik sa fvoje flabofti ve, in savolj tega s’ grefhnikam lahko ufmiljenje ima. 4. Ker je fpovednik podfmertnim greham in pod /ilno ojllrimi zhafnimi in vezlinirni fhtra- fengami molzhati dolshan. Grefhnik naj : 1. per fpovedi vfelej raslozhno, in kar je mogozhe, s’pofhtenimi befedami govori. 2. Tako naj govori, de ga bo le fpovednik flifhal, ne pa tudi okoli llojezhi. Malih grehov fe nifmo dolshni fpovedatl: tode prav dobro in koridno in fvetovati je, tudi teli fe fpovedati. Preden fe zhlovek fvojih grehov sazhne fpovedovati, poklekne, ftori fveti krish , in rezhe fpovedniku: Profim, duhovni ozlie! sa fveti sliegen, de fe fvojih grehov prav in zhilto fpovem. Po tem ko je prejel sliegen od fpo- vednika, moti, zhe zhaf in okolfhine perpulle, ozhitno fpoved ali konfiteor. Tako fe moli: Jejt, ubogi g reji mik , Je fpovem Bogu v f'iga m o g 07, h n im u , Marii materi boshji, v jim ljubim Jvetnikam in njim zhajtitlivimu majh- niku boshjimu namejiniku , de Jim po Jvoji sadnji fpovedi, ki Jim jo opravil (tukaj se pove zhaf sadnje fpovedi) velikokrat in obilno gr* f kil miflih, s 1 bejedami in djanjam ; pojebno Je pa obtoshim , de Jim i. L d. Tukej fe sazline grefhnik tako, kakor je bilo sgorej rezheno, in kakor fe pred Bogam kriviga fposna, fvojih grehov fpovedovati Spoved fe fklene s’ temi befedami : Ti in vfi moji drugi grehi, ki fe jih f pomnim in ne, ki f m jih aliJam ftoril ali pa kriv bil, de Jo jih drugi ftorili , Jo mi is Jerza shal , ker Jim Boga, njega farno Jveto in prelju- hesnivo dobroto s ’ njimi rasshalil, Ter dno f klenem nizh vezli ne grejhiti, in v Jih per- loshnojt v ’ greh Je varovati. Projim jih, du¬ hovni ozhe, svelizhavne pokore in jvete odvese. e. Od sadojlenja. Sadoflenje , ki je k’ sakramentu fvele po¬ kore potrebno, fo tifte dela, ki jih mafhnik grefhniku naloshi sa pokoro aavolj fpovedanih grehov. Defiravno je Kriftuf sa grehe sadofti ftoril, fo vender tudi grefhniki dolshni Bogu sadofto- vati: 1. Ker morajo tift.i, kteri hozhejo Krifta- foviga sadohenja deleshni biti. s’ njim sadofto- 90 vati, in farni toliko ftoriti, kolikor je mogozhe, de popravijo nezbaft, ki fo jo Bogu ftorili. 2. Ker Bog grefhnike, kterim odpufti sadolshenje greha in vezhno fhtrafengo, fhe tudi dol tik ral zhafno fhtrafuje. Sadoftenje je tako potreben del per sa- kramentu pokore, de bi bil fzer sakranrent pokore nepopolnama, rasun ko bi bilo nenio- gozhe sadoftiti. Moliti, poftiti fe, ubogajme dajati in druge pokorivne dela, ki fo velikofti in pofebnofti grehov permerjene, fe grefbniku sa pokoro nakladajo. Naloshena pokora fe mora opraviti: 1. §’ ponishnim ferzarn. 2- Svefto, kakor je bila naloshena, 3* Bres odlafbanja, berfh ko je mogozhe. Odpuftiki fo tudi perpomozhki sa zbafne fhtrafenge sadohili. Perftavik od odpufti k a. Odpuftik je odpufhenje zhafnib fhtrafeng, kterebi, po odpufhenim dolgu greha, ali v’ fidanjim shivljenji ali pa po frnerti C v ’ vizah) terpeti mogli. Katolfhki kriftjani morajo od odpuftika verovati: 1. De je prava zerkev od Jesufa Kriftufa oblaft prejela odpuftike deliti. 2. De je sa naf dobro in koriftno od zer- kve deljene odpuftike sadobiti. Odpuftiki fo popolnama , pa tudi taki, ki nifo popolnama. Popolnama odpuftik je odpufhenje vlih zhafnih fhtrafeng, ki jih je 91 grefhnik saflushil. Nepopolnama odpudik je pa tifti , po kterim nifo vle zhafne fhtrafenge od- pufhene, ampak le nekoliko njih. Takifo od- puftiki od fhtirdeletih dni, od eniga ali vezh let. Zerkev nam ne odvsame po odpuftiku po- polnama dolshnolli sa grehe sadoftovati; ona hozhe le * 1. v’ naf duha pokore obuditi, in naf pla- zhati in obdariti sa gorezhnoft, s : ktero fpokdrne dela opravljamo. 2. Hozhe nafhi flabdUi in nesmdshnolli na pomozh priti, ker nam vzha/i ni mogozheBogu tako sadoftili, kakor fmo dolshni. De kdo odpuftik sadobi, mora: 1. v’ ftanu gnade boshje hiti. 2- Mora sapovedane dobre dela opraviti. §. 5. Od sakramenta fvetiga pofUdnjiga olja. Poflednje olje je sakrament, tP kterim bolnik po masi/jenji s ’ Jvelim oljarn , in po sapo v e da n i rn a jim iko v i molitvi gnado bdshjo prejme sa osdravljenje dujhein vezhkrat tudi leleja (j). q) Je kdo bolan med vami, naj pofhljepo zerkvene mafhnike; oni naj molijo nad njim. in naj ga pomashejo s’ oljarn v’imenu Gofpoda; in verina molilev ho bolnika osdravila, in Gofpod bo dal, de mu bo boljfhi, in ako je v’ grehih, mu bodo odpufheni. Jak. 5 , 14—15. 92 Temu sakramentu fe pravi podeduje olje, ker fe med v/imi fvetimi masiljenji, ki jih je Gofpod, nafh svelizhar fvoji zerkvi sapovedal, poflednjizh deli. Poflednje olje dodeli: 1. Pomnosnenje pofvezhujozhe gnade boshje. 2. Odpufhenje malih, in tndi tihih fmert- uih grehov, kterih fe bolnik ali is nedolslme posabljivofti, ali pa is nesmoslinofli ni fpovedal. 3. Refhi od hudih naftopkov greha in nje¬ nih oltankov, 4. Dodeli mozh hudizhovimu sapeljevanju in njegovim fkufhnjavam soper fiati. 5. Dodeli pomozh soper prevelik lirah in trepet savolj frnerti , ki fe hlisha, in savolj fbdbe , ki zhloveka zhaka. 6. Dodeli tudi vezhkrat telefno sdravje, zhe je dufhi k’ svelizhanju. Bolnik naj fe k’ poflednjimu olju perpravi s” shivo vero in »’ terdnim saupanjam v’ Boga in naj fe popolnoma v’ hoshjo voljo isrozhi ; pred vlim pa naj fe ozhilli per fveti fpovedi, de ho v' flanu gnade boshje, ali pa, zhe mu ni mogdzhe fe fpovedati, naj obudi pravo gre- vengo in shaloll zhes fvoje grehe, Poflednje olje ni k* svelizhanju tako potreb¬ no , de bi nobeden bres njega svelizhan ne mogel biti; vender naj pa bolnik ne opufha ga prejeli, in fzer savolj veliko gnad, ki jih po njem prejme, §. 6. Od sakramenia mafhnikoviga pofce- zhevanja . Sakrament rn.afhnikoviga pofvezhevanja Jpld/i je sakrament , v' kterim tifli , ki fe 93 v’ zerkveno Jlashbo podajo , duhovno oblajt in pa pojebno gnado prejmejo nektere zerk- vene opravila h' bbshji zhajti , in k' sveli- zhanjai daj h prav in Jveto [opravljali r). S a h rameni m ajh n ih o c iga pofvezhevanja pojebno je sakrainenl:. v' kterim fe tiki m , ki fe mafhniki pofvezhujejo, oblah dodeli do pra- viga telefa Jesufa Krihufa, in do duhovniga telefa Jesufoviga, kar fo verni krihjani. Maflinikovo pofvezhei aoje dodeli tole ob¬ lak: 1. De mafhniki kruli in vino v’ pravo telo in v’ pravo kri nafhiga Gol poda Jesufa KritinI a fpreoberniti, in nebefhkimu Ozhetu darov ali samorejo. 2. De samorejo vernim krihjanam grebe odpuhiti ali jim jih pa perdershali. §. 7, Od sakramcnta J. sakona. Sakrament J. sakona je nerasvesliva svesa s ) , v’ klero Je nenshenjen krijtjan in neomoshena krijtjana , moshki in shenfka vsamela in sarozhita tako, kakor gre po po- Jtavi , de bi jima Bog po lem sakramenlu gnado dal, de bi v 7 Jvojim sakonjkim Jtanii do Jmerti poboshno shivela , in Jvoje otroke po kerjhanjko isredila. Apofiel Pavl imenuje r) Opominjam te, de cbudifh gnado boshjo, ki je v’ tebi po pokladanji mojih rok. 2 Tim. 1,6. s) T6rej niha vezli dva , ampak eno mefo. Kar je tedej Bogsvesal, naj zhlovek ne rasveshe. Mat, 19, 6. 94 ta sakrament velik sakrament v’ Kriftufu in v’ zerkvi , ker pomeni duhovno sveso Kriftufa s’ njegovo zerkvi j b. Sakonfki ftan je poftavljen: 1. De fe zhlovefhki rod ohrani in mnoshi u) 2. De sakonfka v’ ljubesni sdrushena eden drugimu pomagata n) • 3. De je perpomozhik soper nerodno po- sheljenje mefa m). Sakonfki ftan je fploh potreben, de fe zhlovefhki rod ohrani in mnoshi, ni pa potre¬ ben sa vfakiga zhloveka pofebej; sakaj nesa- kdnfki ftan je sa vfakiga pofebej bolj popol- nama .r). Sakrament sakona dodeli rasun pomno- shenja pofvezhujozhe gnade, tepofehne gnade : 1. De sakonfka (mosh in shena) pohoshno (hrumno) do fmerti fkupej shivita. 2. De fvoje otroke v’ ftrahu boshjim is- redita. Zerkev hozhe od moshkiga in od shenfke, ki v’ sakonfki ftan ftopita: t) To je velik sakrament, rezhern pa, v’ Kriftufu in v’ zerkvi. Ef. 5, 32. u) In Bog jih je shegnal in rekel: Rafita in mno- shita fe, in napolnita semljo. i Mojs, 1, 28. v) In Gofpod Bog je rekel: Ni dobro, de je zhlo- vekfam; naredimo mu pomozhnizo njemu enako. 1 Mojs. 2, 28. ■vv) Savolj nezhiftofti imej vfak mosh fvdjo sheno, in vfaka shena fvojiga mosha. 1 Kor, 7 , 2. X) Rezhem pa neomoshenim in vdovam: Dobro je sanje, zhe 't.ak6 oltanejo, kakor jeft. t Kor. 7,8. 95 ]. De ni nobenima sadershka med. njima. 2. De ftopita v’ ta ftan is laki ga namena, is kteriga je poftavljen. 3. De tudi v’ ftrahu boshjim in s’ zhifto veftjo v’ ta ftan ftopita jr) f in de satorej popred k’ fpovedi in k’ fvetimu obhajilu grefta. Tifta, ki hozheta v’ sakonfki ftan ftopiti, morata, po trojnim oklizu , pred dvema pri- zbama, in pred njunim, laftnim fasmofhtram eden drugimu sakonfko sveftobo obljubiti, in fe dati sarozhiti in posbegnali. Dolshnofti sakonfkih eden do drugiga fo: 1. De v’ miru in po kerfhanfko vkupej šhivita. 2. De mosh Tvojo sheno, kakor Tvoje laitno truplo, ljubi, redi in varuje z); in de je shena v’ vlib perpuThenih rezheh moshu pokorna a). 3- De eden drugiga v’ teshavah ne sapu- ftita, temuzh svefto do Tmerti Tkupej ofta- neta y) Otrozi Tmo Tvetnikov, in Te ne moremo sdru- shevati, kakor ajdje, kiBoganeposnajo. Tob.8, 5. z) Vi , moshje, ljubite Tvoje shene, kakor je Kri- ftuT zerkev ljubil, in Tam Tebe sanjo dal, de jo je poTvdtii. Efesb. 5 , 25. •—- Moskje ljubite Tvoje shene in ne bodite jim grenki. Kol. 3, i9. a) Shene naj bodo Tvojim rnoshem podloshne, ka¬ kor Gofpodu. Efesb. 5, 22. b) Satorej bosapuftil zhlovek fvojiga ozheta in Tvojo mater, in fe bo dershai Tvoje shene in bota dva eno telo. t Mojs. 2, 24. 94 ta sakrament velik sakrament v’ Kriftufu in v’ zerkvi t ), ker pomeni duhovno sveso Itriftufa s’ njegovo zerkvijo. Sakonfki ftan je poftavljen: 1. De fe zhlovefhki rod ohrani in mnoshi u) 2. De sakonfka v’ ljubesni sdriishena eden dr ugimu pomagata v ) ; 3. De je perpomozhik soper nerodno po- sheljenje mefa Sakonfki Han je fploh potreben, de fe zhlovefhki rod ohrani in mnoshi, ni pa potre¬ ben sa vfakiga zhloveka pofebej; sakaj jnesa- konfki ftan je sa vfakiga pofebej bolj popol- nama aD. Sakrament sakdna dodeli rasun pomno- shenja pofvezhujozhe gnade, tepofebne gnade : 1. De sakonfka (mosh in shena) pohoshno (hrumno) do fmerti fkupej shivita. 2. De fvoje otroke v’ ftrahu hoshjim is- redita. Zerkev hozhe od moshkiga in od shenfke, ki v’ sakonfki ftan ftopita: t) To je velik sakrament, rezhem pa, v’ Krifiufu in v’ zerkvi. Ef. 5, 32. u) In Bog jih je shegnal in rekel: Rafita in mno- shita fe, in napolnita semljo. t Mojs, 1, 28. v) In Gofpod Bog je rekel: Ni dobro, de je zhld- vekfam; naredimo mu pomozhnizo njemuenako. 1 Mojs. 2, 28. Vv) Savolj nezhiftofti imej vfak mosh fvojo sheno, in vfaka shena fvojiga mosha. i Kor. 7, 2. x) Bezhem pa neomoshenim in vdovam: Dobro je sanje, zhe tako ofianejo, kakor jeft, 1 lvor. 7,8. 95 1. De ni nobenima sadershka med njima. 2. De kopita v’ ta kan is takiga namena, is kteriga je pokavljen. 3. De tudi v’ ftrahu boshjim in s’ zhiko vekjo v’ ta ftan kopita jr), in de satorej popred k’ fpovedi in k’ fvetimu obhajilu greka. Tika, ki hozheta v’ sakonfki kan kopiti, morata, po trojnim oklizu , pred dvema pri- zhama, in pred njunim laknim fasmofhtram eden drugimu sakonfko svekobo obljubiti, in fe dati sarozhiti in poshegnati. Dolshnoki sakonfkih eden do drugiga fo: 1. De v’ miru in po kerfhanfko vkup e j shivita. 2. De mosb fvojo sbeno, kakor fvoje lakno truplo, ljubi, redi in varuje z )j in de je shena v’ vlili perpufhenih rezheh moshu pokorna a). 3- De eden drugiga v’ teshavah ne sapu- kita, temuzh svefto do fmerti fkupej oka- neta 6). y) Otrozi fmo fvetnikov, in fe ne moremo sdru- sbevati, kakor ajdje, kiBoganeposnajo.Tob.8,5. z) Yi , mosb je, ljubite fvoje shene, kakor je Kri- ftuf zerkev ljubil, in fam febe sanjo dal, de jo je pofvčtil. Efesh. 5, 25. — Moskje ljubite fvoje shene in ne bodite jim grenki. Kol. 3, 19. a) Shene naj bodo fvojim moshem podloshne, ka¬ kor Gofpodu. Efesh. 5, 22. b) Satorej bosapuftil zhlovek fvojigaozbeta in fvojo mater, in fe bo dershal fvoje shene in bota dva eno tel®. 1 Mojs. 2, 24. 96 Dolshnofti sakonfkih do otrok fo , de jih kerfhanfko isrede , in ne le sa njih zhafno, ampak tudi sa njih vezhno frezho fkerbe e). V. Poglavje. Od k e r f h a ji f k e p r a v t z e. Ilerjlianjka pr aviza y’T ■ , ‘ .' ■ T ■ 1 > ' ‘v t < f J ' . ♦ ♦