Katolišk cerkven list« Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli. in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Dani«** dan poprej XVII. V Ljubljani 20. velicega .serpana 1864. i Ani Z4. Nebeški cvet. Tebi Cvet. nebes lepota, Čista Mati. zgolj dobrota! Pletem cvetni vene v dar. Pletem cvetni vene v dar. Lepši kot vertov dišave Veje v njem duh Tvoje slave Blažih biserov je čar. Blažih biserov je žar. Zdrava ! saronska cvetica. Čista pricvetla Kraljica Si z rodii visocega. Si z rodu visocega. Oh preblažena Devica. Bodi zvesta pomočnica. Vari nas sovražnikov. Vari nas sovražnikov ! Zdrava! sedež vse kreposti. Daj star6sti, daj mladosti Zmagati skušnjave vse. Zmagati skušnjave vse: Z angelci v višavah srečno Stvarnika hvaliti večno, Ki Te mater zbral si je. Ki Te mater zbral si je. 7 Noiarjev v Novomestu 28. mal. trav. 1862. Srotika. Mama mila, zlata mama! Al vas res ni več doma? Po širokem sveto sama Se oziram srotika. Al zelena res gomila Sladko krije vam oko ? Kaj je hčerka vam storila. De ne pridete po njo. Sej ste radi me imeli. Gladili ste mi obraz. Sladke pesmice mi peli; Oh, zakaj več zdaj ni vas! Radi ste mi kruhka dali. Kadar sem prosila za-nj. Posteljco mi postiljali. Oblačili vsaki dan. Zdaj ni mame. zlate mame. De bi kruhka dali mi. V hiši posteljce ni za me. — Hodo mi je, srotiki! Srajčka moja ni oprana, Tudi ni zakerpana. Glavica ni počesana. Jopica je stergana. Nogovičic nimam belih. Vmazano je krilice, In iz čižmic ostarelih, Pavček mi viin gleda že. Gladkih kitic več ne nosim. Pri predpasku ni traka; Rutice na glavco prosim . Pa mi je nihče ne da. \ aša hčerka sama molka. Ni pri nji več mamice. In kadar me glaven bolka. Roka več ne boža me. Ljubka ste vi meni djali, Rek!i ste mi serček moj! Oh. če vi bi obiskali Revco mene še necoj ? Zlata mama, oglasite Se mi 'z groba še enkrat ; Ali saj mi to sprosite. De naj grem k vam spančikat. Ant. N a m r e. Zdražena *last. Po vertu sem sprehajal se v jeseni, ko grojzdje. žlahtno sadje je zorelo; Z dreves sem tresel ga. de je letelo Obilo mi n* trave peri zeleni. Oknsno mi je v cajnici spleteni Dišalo grojzdjn in breskv« veršelo. Ko sežem željin pa po njem veselo : — Goljfan zbudim se v slasti poželeni ! Nad sladkih koliko o rani zarji Mladeneč si v prihodnost svojo stavi. Ter hrepeni že skor po srečni dobi; Al sreča obstoji tu v nezvestobi. Ko ravno ima pred sabo jo v bličavi — Ma odpode jo zgodnjih dni viharji. Novomesto. r.jntr. 4.. 2». vinotoka 1861. No zarje v. Dragi Kamni. V skrivnem razodenji v 21. poglavji je popisan nebeški Jeruzalem, in bere se med drugim tudi to-le (v. 18. 19. 20): ..M e s t o samo je bilo čisto zlato, enako čistemu steklu. In podiagni kamni m estne ga zidu so bili z mnogoterimi dragimi kamni o z a I i s a n i. Pervi podiagni kamen je bil belin, drugi v i h-nin. tretji jasnin. četerti zelenin, peti beloru-d e č i n , šesti ker v in, sedmi zelenozlatin, osmi bled in. deveti rumen in. deseti r u m e n o z e I e n i n, enajsti zor in, dvanajsti v i j o 1 č i n." Ti dragi kamni pomenijo v Kristusovi cerkvi na zemlji mnogotere darove, s kterimi ho izvoljeni olepšani. Neki razlagavec pravi zastran tega: Dragi kamni imajo lepe pomene. Terpež imajo nad kremen in rudnine, kljubujejo času in v prostoru malo mesta potrebujejo. Napajajo se z nar bolj duhovno rečjo vsih neživih stvari, to je, z lučjo in jo razlijajo v svitlečih barvah. Torej ho primerile podobe popolnih duš, ki ne napajajo s svillobo večne resnice in se grejejo pri večni Ljubezni. V slovenskem hv. pismu ho ti dragi kamni tako-lc razlagani: Belin (jaspid ) je čist in bel, nekoliko rudeče blešeč kamen: znamnje čintohti iu h ve t oh t i in goreče ljubezni v svetnikih. V i šniii (safir), kamen višnjev ko nebo: podoba duše v nebeško zamišljene. Jasniu (kalcedon), le pol prevedljiv višnjev kamen: podoba ponižnega, po zunanjem ue hrcpcuečega duha. Zelenin (smaragd), prijetno zelen kamen: znamnje tola živ nega. razveseljiv nega upanja. Bel o rodeči ii (sardonik |. belorudeč kamen: nazuanuje čistost serca z ljubeznijo vred. K e r v i n ( sardin). kervavoi udeč kamen : kaže na gorečo vero, ki je pripravljena dati kri in življenje za Kristusa. Zelenozlatin ali vodnin (krizolit), kamen zelen ko *) imena so po barvah poslovenjene. morje. na zlato sprcmeujaven: podoba od nestanovitnega -i v e t a ločene, ko zlato v ognji s k u-šene duše. HI cd in (beril"), bledozeleu, na višnjevo spremenja-vcn kamen: znamnje duše, s tega sveta proti nebu hrepeneče. II u mcu in (topaz). zlatoremen kamen: podoba čednosti polnega", ko zlato skušeucga življenja. Rumenozelenin (krizopraz), ruinciiozelen kamen: znamnje vere, ki sc v zlatu dobrih d čl razodeva i n je upanja poln a. Z o r i u t hijacint). rumenorudeč kamen : p o d oba z nebeško lučjo r a z s v i 11 j c n c, v ljubezni goreče d u š c. V i j o I č i n I ametist), višnjevorudeč kamen : znamnje ponižnega i n pohlevnega. g u a d i sv. Duha o d-pcrlcga serca. — — — Drugi pomen teh dvanajst »Irazih kamnov jc ta - le: llclin i ja*pid ). rudeče - ognjen, je sv. apostelj Peter. Nekdanji neverniki niso vodili. da se da jaspid (belin) v \metne dela izdelovati: ravno tako sc pred Kristusom še nobenemu človeku ni dozdevalo, da bi bil kacega človeka -tel za skalo ali ce«o za podstavni steber, ki bi nosil relo po-lopje. kakor jc bil Gospod sv. Petru napovedal. Ognjeiikasti belili se zlaga tudi z duhom tega. za \-e I-p • in dobro serčno vnetega aposteljna. V i-in ii I višnjevi Safir) pomeni sv. Andreja, ker on ic izmed v »ili aposteljnov pervi iskal tega. kar jc gori na vi-avi. na nebu. kadar je vprašal Zveličarja: ..Gospod, kje -tainne- '" To vprašanje je kakor pogled \ lepo višnjevo nebo. Sivin, mlečnato beli, na pol previdljivi kalcedon je -v. apostelj .lakop. Po prihoda sv. Puha tudi njegov duh ni bil še cisto presunjen od solnčnih žarkov Zvclicar-leve ljubezni, sicer bi ne bil vošil ognja z nebes nad ter-dovrafiio me-lo. in ne bil gledal nad druge učence poslav-hen biti. Ker je pa ponižno sprejel pokregauje svojega t cenika. -e njegova duša ni omadcžala z napuhom, in ua to se lepo piileže mlecnata belina. Zelenili, zeleni smaragd, znamnje sladkega upanja, je sv. Janez. Takega sc jc ta apostelj skazoval vse svoje žive dni. Izmed vsih učencev nar manj obupan - jc stal pod križem; v plačilo pa mu jc bilo dano veselo upanje do prečudiiega mestu. nebeškega Jeruzalema, ki mu je Gospod sam obljubil vstop vanj. kadar ponj pride, rekoč: ..Hočem, naj o.-tane. dokler ne pridem." Itclor udečin (-ardoiiik) in k e r v a v o r u d e č i li ali ker v in | -a rdi- l si zapored na-lcdvata. kakor sorodna kamna. ur k a/ti a scrcno prijaznost, ki je vezala apostcljna Filipa in Jerneja (poprej Nalauacla). iu ki ui dala Filipu pokoja, dokler ni (tuli svojega prijatla k Gospodu l»ripcljal in ga -voje -reče vdelezil. Razun tega se prilega barva beloiudečiuova Filipu, ker bele iu rudeče rizc lega kamna so enake cerlicam. ki nam jih evangelisti da-»ejo o Filipu, ktere pričajo, kakti je 011 ljubil lloga in Mi/.njega. Filip je o v-aki priliki govoril za svojega bližnjega pii liospodu; enako jc bil skcrbcu za une. ki so bili \ po-uvi kiuha lami. kakor za tiste, ki jih je žejalo Gospodu viditi. Kei vavorudeča barva kervinovu uli sar-dovu -e -liiuja z naznanilom. da je Natauaelu kri v lice zagnalo, kalar -c je prepričal, da vč njegove nar bolj -krivne mi.-li. Zeleni v od n i ii uli z c I c n o z I u t i u ( krizolit) pomeni aposteljnu Mateja, ki jc bil poprej ccstniiiar ali denaru-gulcc. pozneje pa. ko je za Gospodom hodil, se jc bil pretopil v cisto zlato. Bled i n (berili jc sicer kamen zeleniti uli smaragd, pa sc nc imenuje tako. ker nima gladkih postranskih ploš-nic. Tudi vera iu upanje sv. aposteljua Tomaža ste bledeli, ker je dvomil nad Zvcličarjcviin vstajeujem in prikaznijo in jc že poprej djal: ,,Gospod ! nc vemo, kam greš, in poti ne vemo." R u m e n i n (topaz) je Jakop pravični, ker je enako kljuboval prilizovanju in žuganju judovskemu, kakor se rumenin na živem oglji ne da topiti. Rumenin se pri volj-uejšem ognji obeli in svojo prcvidljivost ali jasnost ohrani, Jakop pa se tudi ni skalil z jezo zoper svoje togotne sovražnike, ko so ga do smerti kamnjali, temuč je zanje molil. Kako sc da r u in e u o z e I e u i n (krizopraz) aposteljnu Simonu primerjati ali prilastovati, tega nismo v razlaganji našli; morebiti kak bravec ve temu svet? Zor i n ( rumenoi udečin, hijacint ) je lastnija J u <1 a Tadeja. Razlaga jc tudi tukaj nekako temna. Vijolčin (višnjevorudečin. ametist) se podaja aposteljnu Matiju. To je cerkvena žalvavna barva in -e pri leže temu aposteljnu, ker ga je bilo potreba voliti po Iškarjotovem izdajstvu. Malija je zadnji izvoljeni med apo-steljni. in vijolčin poslednje imenovani med tlvanajsterimi vkladiiimi kamni. \ehtere stare fare na iirafnsiiem. Opisal I*. Ilitzingcr V letošnjem sporočilu ljubljanske realke je obširen popis ribniške strani po vsakterih zadevali; beseda jc tudi o starosti ribniške fare, pa le po tem, kar ob kratkem pove imenik ljubljanske škofije. Nuj tukaj povem, od kod je naznanilo tistega imeniku vzeto. Pri Valvazorji se nahaja naj starja letnica zu ribniško faro 1427. ker je celjski knez Herman ondi vstanovil večne maše; dalje >o imenovani nekteri furmani in naduiašuiki, med njimi Nikolaj Mruv. tudi novomeški prošt, Maksimilijan Vucani. ljubljanski prošt. in sloviti kranjski zgodovinar Janez l.udovik Sclioiileben, ljubljanski stolni dekan; spredaj so še zaziiamnjaiii luruiani in uadmušniki l.eonurd \Vurfcl I. I .">10, Jakop Škerbec 1. 133S, Andrej Mager I. 1.043. Peter Kuhar I. 1371. Kašpar Freudcnschu*s I. 1596, tudi ljubljanski prošt. in še več druzih 1). Starih naznanil od teli dolgo ni bilo mogoče dobili, zakaj Ribnica iu vsa ti-ta stran od Turjaku tlo Kolpe ni zapisana v imeniku vseh kratij-kih far od I. 1323. ki se nahaja v videmskem arkivu -). še le listine iz Starega terga pri l.oži so dale starjo letnico, namreč 13KB; takral je l irik Rathgeb prodal hišo v Radleku v »bloški fari k farni cerkvi sv. Štefana v Ribnici ; Druge letnice so se našle v videmskem arkivu; namreč da I. 1383 je bil Nikolaj farnian v Ribnici, kte-remu je Friderik, orteiiburški knez. poročil Nikolaja žl. Rain-a zu duhov uijo v Koslclu: dulje I. 1389, du jc patriarh Janez po sporočilu pred imenovanega kneza postavil Lrbauu iz I .»za furmana v Ribnici 1 i. Tč naznanila iz I. 1383 in 13s«i druge reči šc povedo; namreč, da Nikolaj je bil /.c iiadmaštiik za dolensko stran, iu hlezo tudi. du jc ribniška fara takrat segala do Kolpe; zakaj duhovnik v koslclu je imenovan samo kapclan, in od furmana Nikolaja je rečeno, da ima ondi duhovno oblast. Ilaljc jc razodeto. da knez Friderik Orteiiburški je bil pati on za ribniško faro iu zu kostelsko kaplanijo. ker jc bil v obeli krajih grajšinski posestnik. Vender pomniti se mora pri tem. da pravi lastnik tistih grajšin je bil akvilejski patriarh. kakor sc kaze iz poznejih listin ia pr. iz I. 1421, 1425 iu 1436. kjer je patriarh l.udov '.!. Tek dal Ribnico celjskim knezom v najcin ali fevd. Akvilcjska cerkcv je namreč sploh kranjsko marko iu posebej mnogo cesarskih grajšin. zlus(i (udi Ribnico prejelu po daritvi ccsarja ) \ alvazor b. III str. 406, b. II. str. 795 in G91. ) Bianchi Documenia toni. I. p. 590. Mittheil. des liist. Vcreins 1856. S. 13. ) Mittheil. des liist. Vercins f. krain 1861. 8. 53. ) Archiv f. ii&terr. Gcscbiclits«juellcn 1849. — Mittheil. des hist. \ereins f. Štcier-mark. Henrika IV I. 1077 in 1093; poprej so koroški vojvodi gospodovali čez Kranjo kot cesarski oblastniki. Od akvilej-skih patriarhov so imeli sternberški knezi Ribnico in tudi Loz v najem; za tistimi so krog I. 1240 nastopili ortcu-burški knezi, za temi so I. 1421 sledili celjski knezi, iu od teh je I. 1456 mnogo grajšin podedoval cesar Friderik IV. Sternberški iu ortenburški knezi so Ribnico v časih oddali nižjim plemenitiiikoin v najem, bere sc n. pr. 1.1227 Adolf žl. Turjaški, in I. 1331 Peter žl. Liebenberški; cesar Friderik in njegovi nasledniki pa so Ribnico zaporedoma raznim gospodom dajali v najem, dokler v 17. stoletji graj-siue ni kupil v last baron Janez Jakob kiesel. Toliko v pojasnenje Valvazorjcvih naznanil ')• Kakor od Ribnice tako od Dobrcpolja ni bilo dolgo iuogoče najti kacega starega spominka; listina ljubljanskega muzeja iz 1. 1433 jc po tem dala na znanje, da patroni tiste tare sv. Križa so bili ortenburški knezi, ki so Cošberg (Zobelsberg) imeli v posesti iz patriarhov iii rok; in dalje listina zatiškega samostana iz I. 1308 jc povedala, da jc bil takrat Janez farman v Dobrepolji. Faro pri sv. Kan-c i j a n u poleg Turjaka jc I. 1260 že vstauovii turjaški knez Herbard . kak<«r že Valvazor daje na znanje'1). Za Kočevje jc zdaj vprašanje, za ktero tudi dolgo ni bilo mogoče starega spominka najti. V zadnje jc dal farni arkiv v Loži listino iz I. 1393; ondi jc imenovan farman llcrmau. ki je kupil zemljo v obloški fari za svoje sorodnike. Za kočevsko Reko pričuje bavarski llurk-liard Zeng v svojem življcnopisu. da je I. 1407 ondi njegovega očeta brat .1. Zeng bil farman, ki jc bil z nevesto orteuburškega kneza Friderika, plemenito Tckovo. prišel i/. Bavarskega. Patroni kočevskih far so bili kdaj ortenburški knezi, kterih prednik knez Friderik je I. 1247 kočevsko stran dobil v najem od patriarha llertolda. Ker ie bil Kostel poleg Kolpe i/, perva pod ribniško faro. bi sc smelo -oditi, da jc bilo tudi Kočevje iz tiste izccpljeno, ker je v -redi med Kostelom in Ribnico '). .Metliško iu t'e r n o m a I j s k o faro sicer žc imenuje /.apiknik v videmskem arkivu i/. I. 1323; bolj staro letnico pa naznanuje listina križan-kega reda v Ljubljani, namreč I. 1228; v tisti pričuje patriarh Bcrtold, da jc istrijauska markezinja .Solij a vstanovila faro v Cernomlji v metliški strani: ondi jc za pričo podpisan Henrik, farman v Metliki. V pozuejih listinah sc metliška farna cerkev imenuje cerkev Marije Devicc v Logu (apud Augiam. iu A vaj ali pa v Otoku (in lustila) pri Novem tergu v Metliki; fara namreč iz perva ni bila v mestu, ampak zunaj mesta, kjer so še zdaj tri cerkve Marije Device ali tri fare. in kjer se še pravi v Logu: v mesto k sv. Nikolaju jc bila fara v novejšem času prenesena. Med nekdanjimi metliškimi furmani se bere I. 127s Mihael, I. 12!»5 Volrik iz Čer-iiomlja . in za njim G e r I o h iz llnielnika. Med nekdanjimi čeruoiiialjskimi furmani so znani Janez I. 126*. Jako p I. 1291. Henrik iz Opave I. 13511, Albert I. 1388. Te d»e lati s svojimi poddružnicami ste bile I. 1268 podaro-vane križanskemu redu po vojvodu Liriku III. in I. 1337 so ze tudi cerkve v Se miti. na Vinici in v Pod zemlji imele lastne duhovne. Sosednja fara v Starem tergu pri Poljanah pa je imenovana I. 1248. ko je patriarh Bei h Id patronat podelil Hermanu Ortenburškcinu; I. 1494 pa je cesar Friderik IV jo dal novomeškemu kolarstvu t 'e po takem se nekaj rečem o nekterih farali na go-renski kranjski stiani. bodi si to o stari Loki, ktera ježe I. M>74 imenovana v pogodbi patriarha Sigeharda s Irizin-škim škofom Flenhardom. in kjer je bil I. 1150 duhoven Janez, in I. 1262 faruian Godefrid; dalje o škof j i ) Archiv f. otter. Geschicht8quellen in drugi viri. ') Vlariani tustria saera toni. \ II. S. — Valvazor b. II str. 729. ') Mittlieil. des hiftor. Vercins 1860 S 54. — ll|yr. Blatt 1838 S. 88. 156. ') Raim. Duellii hist. toin. I. p. 113. — Archiv f. iisterr. Ucschichte-tjuellen 1849. — Mittheil. des hist. V ereins 1861 S. 13. 1862. S. 79. Loki. kjer je bil že I. 1313 kapelan l irik, iu I. 1562 vikar Ambrož H a u m a n. Zopet šc o Kamniku, kjer pravijo, daje poprej fara bila v Nevljah . pa ne more res biti; zakaj stare listine imenujejo v Kamniku I. 1207 farmana Lirika. 1. 1232 Henrika, ki je pomagal bolnišnico v-staviti. I. 1238 Friderika, in I. 1274 Hermana "). Iz Miremfjftrn i ve. Po pridigi. Nekaj amerikanskega. nekaj kranjskega. Nekteri sosedje gredo skupaj iz cerkve domu. Pe teli novec. Kaj praviš k današnji pridigi. Ces-novec ? Češ no ve c. To je bilo pač kaj lepega. Pete I i novec. Kaj ne, ni ti zal. da -i nalaš z menoj tu sem prišel? Cešnovec. Kaj še? Prav motno me veseli, da sem enkrat slišal tega krepkega govornika, ker ze davno sem bil sklenil, da enkrat ga pojdem poslu-at. Petelin o ve c. Kako vender pritiska, kadar ua kaj tehtnega zadene. Pa tako lepo prehajaje z naj polnejši čver-stosti k naj Ijubeznjivši pohlcvnosti! To ii je mogočen govornik. imeniten oznanovavcc. Ali ni res' Kaj praviš' Cešnovec. Tacega pa ni kmali; veselje ga je poslušati. Dc-te šembraj. kako jc germcl. kadar je bil na pokoro zavil. Veš. posebno tam. k|cr je govoril od grelnikov in grešne navade. P e t c I i ii o v c c. Kaj nc. da* Iu -cm -e bolel reči ---- vse. kar izreka, teče kakor med in v-c je okroglo. gladko in zbrušeno. Vidi sc, da mu ni treba besed i-ka«i ali ua posodo jemati. Kaj praviš k temu. Iladomir? I'i molčiš kakor riba v vodi. Iladomir. Le dajta, dalje krcmliajta: \n/. sj med tem svojo mislim. Ko se nagovorita, menim, bo se zmiraj dosti tasa. da povem, kar mislim. Le naprej.' Pete I i u o v e c. Veš, kaj jc bilo meni nar bolj všeč? t' c š ii o v c c. Kaj ? Petcliuovcc. Tisto, ko jc pipnee mlatil. Piav re-» je. ... človek se zaverže pod živino, ger-i jc od živine. C" c š no vce. Meni sc vse zdi. daje po-ebuo meril ua kerčmarja (gostivnikaj Slamnika. kterega pozrc-uost ves ljubi svet pozna. Kaj meniš? Pc tel i novec. Vse mogoče. Po v-aki ceni pa bi p; bil ravno ta prav gorko pod nos dobil, ako b. bil v ccikvi. t' c š n o v e c. Sej jc bil v cerkvi. Petcliuovcc. Sc motiš! Kdaj neki on k pridigi gre? Česnu ve c. Ilcs je, da celo leto le malokrat pomoti [»ciste v kropilnik, iu on ne bo eerkvenega praga ravno veliko zbrusil; ta dan je bil pa vender v cerkvi. Petcliuovcc. Toliko bolj-e: je vender enkrat slišal, kar mu gre. Ali ui gerdo iu sramotno za gospodarja . da je vsak dan napolnjen kakor sod. da gospodar-ivo zanemarja, denar zapravlja; žena in otroci pa -tradajo. l ej ga bodi! Cešnovec. Tacega gonipeža bi mogli pod oskerb djati. Ako bi bil iz prostaške rodovine. kdaj bi ga bili ze našli; ker je pa iz imciiitucžcv, mu vse pregledajo. Sej pravim! takole je ua svetu. Naj bi imel le |c-l zapovedovati,... glavo ti zastavim; na enkrat bi vse drugaci pi-kali. Ali uc verjameš? Petcliuovcc. Žc verjamem. Tudi jest bi mu jo zagodel , ko bi bil v moji oblasti; dal bi ga v nauk k hribovcu Sotcskarju, naj bi v posti do enajstih teš gnoj vozil, ali pa po trikrat do kosila celo uro deleč pod 1'cklajuovo ) Heichelbeck hist. frising. tom. I. — Archiv tur o-tcrreich. Ueechichte. |,o dcrva šel. opoldne pa bi mu dal boba, kislega zelja in ovsenjaka: bi že vidil. kaj se pravi kruh služiti. Tes no vec. Škoda, da ni bil tudi kovač Žuliga tam iz onč — vasi pri pridigi. Tudi ta bi se bil lahko za nos prijel. Petelinove c. Hcntaj-te, ta tudi ni b«sa. Za tacega zaguljenega grešnika bi bila taka žehta kakor nalaš. Ali ta je enkrat za vselej resnična, da ti, kteri so nar bolj zaslužili poštene levite slišati, nar manj v cerkev hodijo. resa o vec. Dobro si jo zadel. Da sc pa k pridigi poverncmo, veš kaj ti bom povedal? Jest pa bi le to hotel, da naj bi jo tudi naš fajmošter znal tako rezati, kakor ta pridigar. P e t e I i n o v e c. Res je; ko bi ta tako znal. povem ti, nikoli bi mene v cerkvi ne pogrešali. ('cšn o vec. Tudi inenc nc. Petelin o vec. Tode naš gospod, samo da prične, sc precej ve, kam meri. K temu pa še taka dolgočasnost! Rad o mir. Ali snem tudi jest eno reči, prijatla? Petelin o ve c. To je prav! .Si se vendar enkrat na-dremal? Daj, da zveva, kaj ti praviš k nujnemu pogovoru? Tesno vec. Sej pa res! Spregovori , kaj si bil tako tiho, kakor miš? Rud o mir. \e vem, ali bi vama kaj zamolčal, ali vse povedal? Petelinovec. Cimu zaniolčcvati? Le na dan! Skrivnosti menda vender niso! Rad o mir. Skrivnosti ne. Utegnila pa bi mi v prevzetnost šteti, kar bi vama mogel o tej reči povedali. Cešnovec. Nato še misliva ne. 1» e t c I i n o v e c. Nič, nič ; le govori! Rad o mir. Prav tedaj, bom pa povedal. Kadar pridem jest od pridige, jo še enkrat prevdarim po poglavitnih delih. Cešnovec. Ali druzega pa nič ne? Sej sva to tudi midva ravno zdaj ongavila, samo s tem razločkom, da na glas. Le bi bil šc ti z nama govoril. Petelinovec. Jest tudi tako mislim. Rad o mir. Sej bi tudi bil; ali vidva sta jo nekako robila, da si nisem vmes upal in ui vse po moji misli. Petelinov e c. Sej nisva čez pridigo zabavljala. Rado mir. Tega nc; hvalila sta jo; pa druge sta nekoliko zelo skoz zobe vlekla in tudi našemu fajmoštra nista prizanesla. . . . P c t e I i n o v c c. A ... to je ? Rado mir. Najpred sta govorila, kako vama jc pridiga dopadla.... Cešnovec. Kako jc pa tebi dopadla? Radomir. Kako mi je dopadla? Čudno vprašanje! Ali človek zato gre v cerkev, da bi sc nad pridigo kratkočasil? Ravno to hi vama hotel malo pojasniti. Ako si v resnici zato prizadevamo, da bi bili dobri kristjanje, liani ni toliko govoriti od tega, če nam je bila pridiga kratkočasita ali dolgočasna, bolj pa ua to misliti, da bi nam samim koristila. Pridigar uči na leči v imenu lložjem iu na povelje našega Gospoda Jezusa Kristusa, nam oznanuje kakor apostoljski mož božjo besedo in z njo sklepa zveličavne nauke in opoininovanja za naše serca. C e š n o v c c. Ti si pač čuden človek! češ, da ui nič razločka med pridigarji ? Radomir. Sej tegu nc tajim. Ali to je treba vediti, da pridiga je vselej beseda pastirska iu apostoljska, vselej ima saj nekaj v sebi, kar po zveličanji hrepeneči duši k popolnamosti pomaga, naj si zc pridigar govori, kakor bi rožice sadil in pšenične snopičke vezal, ali pa v ncu-inctni priprostosli. Ako ima pridiga koristiti, ui da bi jo človek s posvetnimi ušesi poslušal in s posvetnimi počutki rešetal. kakor se na pr. godci sodijo, kako so ktero zakro-žili ali svojo ,,larino** rešili. Petelinovec. Ta naj ti velja. Ali pa človek še spregovoriti ne bo sinel, kaj da ga je iz pridige nar bolj ginilo in pretreslo ? Radomir. Ako me tako vprašaš, nimam temu čisto nič ugovarjati. Pri dobrih keršanskih deržinah je bila in je kaj lepa navada, da sta oče in mati otroke po pridigi izpraševala pridigo, ter se prepričala, če so otroci v cerkvi zvesto poslušali, in starši sami so po domačih okoliši-nah in potrebah zveličavne nauke otrokom pristavljali k temu, kar so v cerkvi slišali. Vi dva pa, ne rečem ravno, da ni marsikaj res, kar sta govorila, sta vender od pridige v precej drugačnem pomenu govorila in pridigo drugač obračala , kakor je njen namen. V keršanskem nauku je pisano : ,,Kdor želi, da mu bo pridiga v zveličanje, jo mora sam nase in ne na druge obračati.4* Vama ni bilo na tem ležeče, da bi bila njene zveličanske resnice sebi v prid prcvdarjala. Cešnovec (na tihoma). Dc-te šeinbraj! dobro nama kuri. Petelinovec. Kako to meniš? Radomir. Da sta na svoje lastne dušne potrebe v pogovoru od pridige pozabila, se prav jasno iz tega vidi, ker sta ravno tisti del od pokore le ua druge obračala in jih tako sladko obirala. češ, da sama nobene sence hudega nad seboj nimata, in kakor da bi bilo v vaj ne in sercu čisto pometeno, da je odveč vanj pogledati. Peteliovec. Kdo bo to mislil? — Ali kaj pa ti češ prav za prav? Midva sva rekla, ko je pridigar govoril od pijančevanja, da je na tega iu tega pivčka meril, in da bi bilo tudi našemu kovaču teknilo, ako bi bil v cerkvi. Bova mar svarjenje od pijančevanja nase obračala? Sva kali pijanca ? Javalne nama bo kdo kej tacega očital! Cešnovec. Ne hotel bi nikomur svetovati, da bi me v tem obrekoval. Bi mu že pokazal . .. Radomir. Dete vender, kako se je vgrel moj Cešnovec! Sej nc zagovarjam nečednih pijancev; Bog daj, da bi se vsi poboljšali, zakaj takim je Božje kraljestvo zaperto. Ali povej ini, je naš pridigar le samo od pijanosti govoril? Ali ni govoril sploh od nezineriiosti, in potlej 'udi od ponižnosti. Ali ni tega lepo razložil? C e š ii o v e c. Kaj lepo! Radomir. To je vse prav; no vem pa. ce je to znamnje posebne ponižnosti, kakor si ravno poprej govoril s Petclinovccm zoper svojega bližnjega, in še tudi svojega duhovnega pastirja sta šipala. Slišal sem že večkrat, da ponižni človek ima seboj dosti opraviti, ne ostaja 11111 obilno časa, da bi druzih volno gredešal in podrešetino njihovega žita berbal. Cešnovec. Ali slišiš Petelinovec, kako jih nama brusi ? Zdi sc mi, da še le zdaj sva prišla k pridigi! Petelin ve c. No, no Radomir! Kam si jo zavozil * Le nikar, da bi se preveč žugal! Radomir. Ko sta tovarsa dovolila naravnost govoriti , mi pač menda ne bota moje odkritoserčnosli za zlo jemala ? Petelinovec. Da bi ti kdo zato zameril, od tega nc bodi besede; ali to se mi skorej za malo zdi. da naji hočeš kar naravnost v nupulineža podelati. Na to še nisva zašla, če Bog hoče. Radomir. \u to ti ne vem kaj reči. če se ne pod-veržeš Zveličarjevi sodbi: „kdor se povišuje bo ponižan." Vaj n o govorjenje poprej je bilo pač nekoliko podobno poviševanju samih sebe in vničdevanju svojega bližnjega. Pa kaj. ko človek le tolikanj težko spozna samega sebe! Ne bom izločeval samega sebe. ker tudi čutim in veiu, kje me čevelj žuli, pristavili pa morain, da sem se ua novo prepričal, kako resnična je prilika od človeka, ki z besago hodi iu ima v sprednjem koncu slabosti svojega bližnjega, da jih zmiraj gleda iu graja, zadej pa svoje lastne grehe, da jih ne vidi in se nc poboljša. Opomnil bom samo to. kar prav dobro vem. da so nekteri predzadnjo nedeljo, pa tudi ze poprej večkrat slišali silno čversto, tudi ocvctlcčeuo in ubrano pridigo od lakomnosti in odertije, pa so ravno to, kar so bili. Toda od tega raji molčimo, iu spregovorimo šc o gosp. duhovnem očetu. Zavoljo tega sem bil vama poprej v besedo segel. Petcli novec iu Cešliovcc (sta se med zadnjimi besedami večkrat prav telitno nasproti skrivaj pogledovala, kajti bil je eden v svojem življenji te precej pohištev zarubil in starše s otroci vred po svetu pognal. ker mu niso mogli pri ti priči plačati. Dragi pa je imel v rokah denar ubozih sirot, iz kterega je vedil včasi kej smukniti v svoj lastni žep; zraven tega je na polji, pri njivah in logih šipal meje posebno priprostih ljudi in ubozih revežcv, sploh tacih, ki se niso znali krepko braniti. Da bi svojo zadrego zakrila, rečeta Rad o m i r u:) Je že prav; kaj nama boš povedal zastran našega gospod-očeta? Radomir. Naš gospod-oče so priprost mož, vsi sama dobroserčnost in poštenost, kolikor jih je pod kožo; ne govore sicer „kakor bi cvetlice sadil", ker nima vsak človek enacega daru; sadijo pa vender svitle bisere iu drage kamne tistim v spomin in serce, kteri imajo dobro voljo. Vredni duhoven s<», ki spolnujejo dolžnosti svojega svetega stanu z naj veči vestnostjo. Njih besede so priproste, pa izhajajo iz serca, in Bog daj, da bi tudi v serce segale vsim duhovnim otrokom in poslušavccm, ter naj bi seinc Božje besede ne padalo na skale in med ternje. Bog bo enkrat nas in duhovne sodil po tem, kako vestno in zvesto srno svoje dolžnosti spolnovali. Udarimo se torej na svoje lastne persi iu recimo! „Bog bodi nam grešnikom milostljiv!" Ko bi se tega vsi ljudje deržali, bi bilo pač v marsikterem oziru bolje na zemlji. Ljuba tovarša! de se zopet k pridigi veruemo, kolikorkrat vidimo pridigarja na leči, mislimo si: .,Bog ga je poslal, da iz njegovih ust voljo Najvišjega poslušajmo. On ima apostoljsko posvečenje, apostoljsko povelje, da naj pridobiva udov za kraljestvo Božje: poslušajmo ga torej, kar in kakor že uči iz vere našega Zveličarja. — Ni ga večega polja od človeškega serca; tukaj ima zmiraj kej saditi in rovati tudi šc tisti, kteri zna nar bolj obdelovati svojo duhovno njivo. Duhoven je sejavcc na Božjem mestu; mi pa si z vso gorečnostjo prizadevajmo, da zemljo rahljamo in iz nje trebimo kamnje in plevel. Lejta, to so moje misli zastran pridig in kar je z njimi sklenjeno. Med tem pogovorom so trije tovarši prišli do razpotja. Iz tega , kakor so se mirno in tiho poslovili, jc bilo soditi, da nedeljska pridiga iu pa njen pridavek ni bilo zgubljeno za njih serca. Ugled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Prctcčeui četertek se je obhajal po vsili farnih cerkvah s slovesnimi ss. mašami rojstni dan svitlega cesarja Frančiška Jožefa. V stoljui cerkvi so slovesno sv. mašo opravljali milostni škof vpričo de-žclskih in vojenskih vraduij in množice druzih vernikov. „Darek pridni mladosti." Gospod učitelj Andrej Praprotnik , ki pridno spisuje knjižice za mladost, je na svitlo dal že tretji zvezek svojih ..Darkov" za priduo mladost, ki ima na 135 straneh 26 raznih spiskov, kteri so zmožni učiti mladino lepega vedenja iu čiste slovenske besede. Povestice so pojasnovanc z raznimi podobicami, kar delcu šo veči živost daje. Želimo knjižici obilnega razširjanja in mladim čitateljem bogatega sadu iz nje. Brezovska duliovnija in oiidotiie cerkvene naprave. Kakor se spozna iz čedne in lične hiše, kakošni so v nji prebivavci, tako razodeva cerkev, kakošni so du-hovnijaui al farmani. „Zgodnja Danica" ima nalogo za zgodovino ohraniti, kar se godi po Slovenskem, da se ne poguhijo dogodbe, kakor nekdanje čase, iti se zdaj le težko zasledvajo, veliko reči pa jc tako v tciniiicc pokopanih, da se jim nikoli več na sled ne pride. Ozrimo se nekoliko na bližnjo Brezovico, ktera jc skoz več let zaporedoma veliko lepih reči napravila iu jih še napravlja. Pod sedanjim gospod-očctoin vis. čast. Jau. Potočuikom so se oskerbele te-lc naprave: 1. Leta 1855 je bila dodelana čisto nova šola za 80 — 100 otrok, v kteri je tudi izpraševaujska soba, ker v du-hovnijski hiši je za to reč pretesno. Stroški sežejo ua 2600 gold. Zraven tega je bila to leto vstanovljena služba učenikova s 317 gold. st. v. na leto. Z izverstuo šolo, kakoršno slavo ima brezovška od začetka, so Brezovčauje res pač lep dar vložili za oliko svoje mladosti na oltar. Bog jih oblagodari z obilnim veseljem v njih otrocih ! 2. Ko so za mladino tako lepo omislili obravnavo iu učenje, pa tudi starini in umirajočim niso pozabili za njih prihodnji pokoj poskerbeti. Precej I. 1856 so pokopališo razširili, obzidali, na močirnatem svetu 12'.. čevlja globok odlok napravili, križ postavili, ki ga poprej se niso imeli, pa mertvašuico zidali. 3. Ko so po zemlji tako poravnali, so se jeli kviško ozirati in sozidali so I. 1857 kej zal čisto nov zvonik, ki ima 15 sežnjev zidu, streha pa 12 1 čevljev z zvezdo vred, iu je s kositrom krit in s kalauiikoiu previden. 4. Da bi pa zvonik ue štcrlel kviško kakor gluhi klas, so mu I. 1858 dali 4 vse skozi nove zvonove, ki imajo to-le težo, če smo prav poznamnjali: a) 34 slotov 45 liber; b) 17 st. 10 I.; c) 10 st. 70 I.; d) 5 st. 25 I. Še Ic ko so bili ti novi prelepo ubrani zvonovi pripeljani, so bili stari odpravljeni. Da jih je vlit ljubljanski unietuik g. Samasa, to se ve žc samo po sebi. Zvonovi z vso pripravo so stali 8000 gold. 5. Želeli so imeti pa tudi novo kazavko časov in opo-minjevavko ua večnost in napravili so si I. 185'.» prav dobro novo uro v zvoniku, ki jo je izdelal izurjeni mojster Juri Pire in velja 680 gold. 6. Nadalje so se jeli ozirati v cerkev ; oskerbcli so si I. 1860 uove klopi iz terdega lesa, 14 ua vsaki strani, ki stauejo do 470 gold. 7. Za poveličevanje Božje službe skerbi vsaka dobra duliovnija; tudi llrezovčaui tega niso pozabili in napravili so si nove orgije z 22 spremeni, ki jih jc postavil I. 1861 dobro znani orglar Jan. Maudlin. Močen, prijeten glas iu lepo, prijazno obleko imajo. Veljajo 2100 gold. 8. L. 1862 in 63 so prišli tudi do svetiša v cerkvi, na kterem je pred vsim drugim ležeče, da jc vse pripravno, častitljivo in dostojno. Bilo je staro vse poderto in uarejciio je zdaj širje, dalje in za 2 1čevlja višji. Tudi spodnji in gornji žagrad je nov in vsa cerkev je bila na novo krita. Delo je imel Kamniški zidarski palir Toni. Snoj. Stroški so znašali 3000 gold. 9. Pri toliki gorečnosti za lepotijo Gospodovega pre-bivališa so Brezovčani na poslednje tudi za iicposrcdnje stanovanje poskerbeli Njemu, „ktercga veselje jc biti med človeškimi otroci," in dali so narediti nov veliki altar s taberuakeljnom vred, ki ga jc I. 1804 postavil g. M. Tomcc iz Šentvida in se njegovi stroški izhajajo na 1750 gold. 10. Posebno moramo omeniti šc prelepe oltarne podobe sv. Antona pušavnika, ki je na Duu»ju inalana iu jo jc napravil nekdanji brezovški furman iu posestnik pri „Škandru," gospod vitez žl. P rešeni, zdaj avstrijanski kapitalist, ki jc bil za očetove in lastne zasluge (bila sta oba srenjska častnika) iu za izsuševauje ljubljanskega mahu I. 1862 v viteški stan po vzdignjen. Ta dobrotni gospod s svojo prcblago gospo je že veliko dobrega storil za brc-zovško cerkev in je tako hvaležen Bogu, ki ga je oblago-daril na zemlji. Tast in spoštovanje mu! Vmes naj opomnimo, da en njegov bogat *in jc v Terstu. eden v Parizu, ena hči ima nekega tirolskega grofa, ena ua Kranjskem vradnika go*p. Megušarja, dve ste še doma pri starših. Vsi so rojeni na Brezovci. — Ker so cerkveui posebni do-brotuiki vredni, da se v spominu ohranijo, naj sc opomni ludi dobrotnica Ana Zvokclj, rojena Brezovčauka, ubožuih staršev, pa ker je bila vselej modra in zvesta Bogu, vneta za Božjo čast, jo je Bog blagoslovil, in zdaj sc Gospodu hvaležno skazuje ter je za to ccrkev že obilne darove pode- lila. — Knake posebne hvale je vreden farman B I a /. Gre gor i ii. kteri je razun tega, kar ga je zadelo po posestvu, še posebej daroval 600 gold. za zvonove. — Ali težko je naštevali dobrotnike posebej, ker imenovati bi mogli prav za prav vse furmane po imenih in jih pohvaliti , zakaj, kakor jc bilo slišati, tukaj se je redka iu skorej ucslišaua reč zgodila, da pri vsih napravah ni bilo nobenega nasprotnika, kako pa previdnost Božja svojim ča-stivcem vse obilno uadomestuje, se vidi iz tega. da med časom, ko »o se te reči napravijale. so pogorele tri farne va*i. in je bilo škode 150.000 gold.; vender »e zato nobenemu ue pozna . da bi bil ubožniši. kdor namreč Bogu po.-odi. dobiva obilne obresti. ..Bog nikomur dolžan ue ostane." V lit »dihu na krasu je 8. t. m. posebno počešenjc doslo oiidotuemu gosp. fajmoštru .lož. Sopf-u iu kmetu Jan. Babič-u. Pervcmu so svitli cesar podelili zlati, diugemti pa s r e b c r n i križce zu zasluge. ktere sta si v pogozdovanju golega krasa pridobila. Is tioriee. Povej. ..Zgodnja Danica." sirocemii svetu sirah. ki je očitno pokazal resnico Kristusovih he-ct: Bodite pripravljeni, ker ue vesle uc dneva ue ure. kdaj da Sin človekov pride!" V nedeljo 7. t. iii.. popoldne »o se čeruo zalemneli oblaki razprostirali čez šentviško okolico na Tmiu-skem Vse tiho je hilo po ztaku iu velika vroeiua. da-i-ravno solnce ni moglo gostih oblakov prebijali. Srenjam so bili ravno pri popoldanski službi llozji v domači cerkvi vsi -k upe j zbrani, kjer so Boga prosili, naj bi njih polja hude nevihte obvaroval. Mladi njih kaplan, gospod Andrej Vuga, ie pied njimi klecal ua altar.škili stopnjicab ves zamaknjen v pritujoeiiost Najvišjega in moleč zu pobožno ljudstvo. S koia pa sc je odmevalo harmonično, v ..Danici" nedavno pohvaljeno petje. Peli so litauijc preblažene Device Marije, a cerkev strese; strela je vdarila v cerkveno streho blizo zvonika, ki ravno zraven svetišča proti nebu slermi: pridete ob zidu celo v s\etište in švigne klečečemu duhovnu ravno /.a he i lit ton prek altaija v zagrad. kak strah iu kaka zuics-tnava da je po cerkvi nastala, sc da ložje misliti, kakor popisovali. Mislili so nekteri. da se je cerkev nu-uje sliru-siia. diii^iiu je po iiscsih donelo, kakor da bi bili /a-lisali trobento sodnjega din*, Gatili so uekteii sk*>/. zugiud-ke viatj. drugi skoz Iroju cerkvenih duri. Gorje je bilo starčkom m otrokom, kteiib so moeucji v tej veliki gnjeei na tla potlačili iii pohodili . da so res mislili . cerkveno ostrešje se ic na-iije pogre/.nilo. To ti je bil jok iu stok. ki «e je ■Jalte po okolici razlegal. .Molili so nekicri. klicali drugi na p »moč Boga iu vse svetnike Ito/je. >c le ko je duhovnik sj,ei pred altar pokleknil, se je ljudstvo pomirilo iii Boga hvalilo, da jih je lako milo obvaroval strašne smerti. \cr cudopolna je Njegova previdnost. I.e tli moze namreč, enega v prezbiieriji iu tlva v žagradu je strela /.a dobro u ob tla iresila. Al hitro so jih druži z blagoslovljeno vodo. ki je bila ravno pri rokah, umivali iu jih iz omotice /.opel k življenju zdramili. Nekoliko diuzih, iii med temi 1 udi masiiika. je le lahkoma zadelo, da »c jim ni nic hudega zgodilo, kdor pomisli, kako strašili. da*iravno redek, ji iak piigodek. ho uaše srciijane pomiloval zavoljo njih -iiahu in velike nevarnosti, iu srečne jih bo »tel. da sc um ni kaj hti)scga pripetilo. Gospod, ki mi je to prigodbo povedal, je se k koncu pristavil: „llog čuje nad svojimi in tim hote pokazati, da je ou sam mogočni Gospod, ki Ic s perstom migne in tisočerih ljudi nepripravljenih pred svoj sodnji stol pokliče. Gospod kaplanu pa hoče. kakor se zdi. drugo čedo izročiti, ker tukaj ga je ze poprej enkrat z enako smertno nevarnostjo obiskal. Njegova sv. volja naj se zgodi!** Z Bogom! Ctvor. ... Je kej norega po širokem #refn ? katoliška Cerkev je naša mati, iu kdor koli se je dotakne, nam katoličanom meč v serce zabode. Sv. vera je naša naj ljubši reč na zemlji, ki jo bolj ljubimo kakor punčico v očesu: zato nas ne more hujši kdo razžalil i, kakor če nam vero spodjeda. gertli in zaničuje. Znani Žuželka. ki se že davno peča s to nečedno nalogo, si je bil nakopal zavoljo tega pravdo ua Dunaju in 11. t. m. je bil pri končni sodbi obsojen na mesec dni v ječo in 60 gold. kavcije bo zgubil. V svojem zagovoru in izgovoru pred sod-nijo se je Žuželka delal iictlolžncjegu kakor janček , in govoril je z nekim spoštovanjem otl katoliške Cerkve, da bi nihče uc mislil, kdor ne ve, tla to je ravno tisti Žuželka, ki dela s katoliškimi rečmi v svoji ..Reformi" včasi prav kakor svinja z mehom. Vender pa je zraven tega svoje prekliujevanje iu zasramovanjc opravičeval, se sklicoval na to, kako ga ljudstvo (?) spoštuje, na zgodovino, ali prav za prav na stare vraže iu laži itd. ker so morebiti tudi pri nas kteri, ki Zuzelkalovo modrovanje v zvezde kujejo, uaj postavimo tukaj nektere besede iz enega dunajskih listov, ki to reč prav svitlo pojasnujc. „Sch. P." 12. t. m. pravi med drugim: ..Traurig freilich itiuss es um die l.citung •les Volksgeistes iu einer Stadt stelien, in vveleher eiu Schuselka nicht alleiu .,Volksmaun." sondern auch Auto-ritat in religioseu und vvisseiisehaftlichcu Saclien vvenlcii komite... die geschichtlicheii Allegate des Dr. Schuselka sinil atis einer Kpochc, zu der sicli heute nicht der letzte iiulerrichtcte Schullehrer des proicstaiitisclieu Deutschlands mehr bckeiuit. Das sinil die lleciiminatioueu und Gcschichts-liigen, vvic sie iioch im vorigen Jahrhuiidcrt in uord Icut-schen l.ehrbiichcrn vorkumen. Nur politi«chc Schreier, religiiise Nihilisteii und llache. unvv isscnde Krcimaurer. rc-prasentirt samtlich dtircli das Biockhaits sche Conversati-oiis-l.cvicon, bekcuiicn sicli imeli zu einer soleheu llisto-riographie . . Seli. hiilt imeli au den Kaheln von Galilei. von Tillv , von der lni|uisition und ullen diescu Diiigeu, tlcren sicli heute selbst orihodove protestantisehe Pastorcu sehamen. fest; einem solehen Gelehrtcn . . . gilt naliitlich Gregor VII als ein \Vcltungeheuer und Krliudcr des Cidibuts. Inimceuz III als Improvisator der Ohrenheicht. Von Zuriickgcheu nuf ge-schichtlichc Ouelleii, ja selbst mu aul die bcsseren \Verkc der protest. Gelehrtcn heiiligeu Tags, von Indierer , kriti-scher. universeller Atillassuug der ge«cbiclnliclnn Thatsachcu vveiss II. Sch. so gut vvie niclils" itd. Posebno dobro je deržavni zavetuik zavernil Zuzelkalovo terditev, da listi „glossator" le vraže preganja, ker dokazal mu ie. du njegov ..glossator" je sum prav čuden vrezni ali babjcverec. ki terdi celo Pitagorov o dtisiio preselovaujc. ..kako žalosten pogled." pravi zavetnik. ..odpira tukaj zagovornik čistega umoverstva. ko pristopa k Pitagorovemu liku. ki izhaja od egiptovskih popov pol tisočletja pred kri-stusoiu! |'o tem nauku bi človek, ki je namenjen Boga spoznati iu moliti, po smerti morebiti utegnil ko pes ua svet priti, iu hi v luno lajal. iu pozneje motila ko krokodil, du hi se po blatu egiptovskega Nila valjal! — klor se nagiba k takim vražam never-ke popovske kuste. nima pravice nušiiii verskim občestvom očitane vraže grajali " — Napoleonova politika |c skrita za mrežo, skoz ktero kukajo politikarji in časniki, pa ue morejo nic viditi. Iz Amerike naznanil jejo, da je severni general Grunt 2. t. in. terdnjavc mesta Pctrograda s celim polkom vojakov jugov ceni v zrak puhnil, ker je mesto spodkopal in luknje s smodnikom napolnil. ..Stari Sveti je tedaj pod zemljo roguvilil. torej jc hil uad zemljo tako dolgo v miiu," pravi neki list. Cesar Maksimilijan je v Mehiki več odborom naložil, da naj se posvetvajo zastran naj tehtiiisih upravnih reči ondotne tlczelc. Obravnava se neki zlasti za vstavo cesarstva iu kako bi sc mogla v djanic spraviti v začetku I. IS65. Zadovoljnost v deželi raste. Z nekim določilom mesca ruznika je cesar postavil cesarico za vladarico, ako bi se primerilo, tla bi ou umeri, ali v take okolišine prišel, da bi ue uiogel ccsarovati. Mesca prosenca je cesar ob- ljubil, da bo s cesarico nastopil popotvanje po deželi, ki bo terpelo osem tednov. Kazpor med velikimi in malimi nemškimi deržavami raste. .Šlesvik-llolštanj je kakor sklateno jabelko, ki je pu-Ijava zanj. Angleški časniki napovedujejo Xemčii velike spremembe. Kdo si ve. kakošne? V Belgii so pri volitvah zopet zmagali „Framasoui." Uboga Belgija! Z Dunaja. Nedavno so bili trije katoliški grofi Schmi-sing-Kerseubrock iz pruske vojenske službe izpušeni, ker so dvoboj zametovali zato, ker ga katoliška cerkev prepoveduje. Za to pa jim je mnogo družb katoliških dijakov poslalo pohvalne iu priznavne pisma. — To je priložnost dalo tudi dunajskim katoliškim dijakom, da naj verne katoliške dijake v avstrijanskem cesarstvu pokličejo k napravi enake „družbe katoliških dijakov." Nameu je: Terdno se deržuti katoliške Cerkve in vere; spoštovanje in pokoršino ji skazovati: življenja po veri sc nc sramovati, temuč očitno jo skazovati; samo katoliške in v katoliškem duhu pisane bukve in časnike brati itd. Ta družba bo imela svetno predsedništvo, tla ji nc bo mogel svet očitati, da jc to društvo duhovska agitaciia. Pristop bo imel vsak brez razločka narodnosti, ker katoličanstvo jc občno vsim narodnostim. (('vr. a Metli.) Par*ki Okolje so vsi skupaj razglasili pastirski li-t. kterega tehtnost se ne da preceniti. Med napakami sedanjega časa grajajo škofje zlasti tudi plašljivost katoličanov, da se nc poganjajo zmiraj za reč Božjo in sv. Cerkve m tako določenostjo, tako brez strahu iu brez ozira na svet, kakor jc pri tako imenitni reči potreba. Ta omahljivost pa izhaja iz lažnjivih. božji resnici iu človekovemu večnemu cilju iu koncu nasprotnih naukov sveta. Škofje tožijo, du se keršanska krotitev in lepo življenje močno pogreša; tisti, ki so poklicani, da bi dobri zgled dajali, to preveč opušajo in postanejo ljudje pohujšanja, nad ktere je izklical naš Zveličar pretresljivi „gorje.,k Izobraza, olika, napredek — to so vsakdanji klici sedanjega časa, ki se dostikrat obračajo v spačene in brezbožne namene; med tem takim pa katoličan dostikrat pozabi poiskali primernega pojasnila v naši sv. veri. se v vernem znanji olikati za tisti visoki poklic keršauski. ki je večin; pozabi napredovati v učenosti zveličauja. ki se ne more nikoli dosti dognati. Zaneinarjcnjc v tej reci je toliko hujši zadolženje, ker naše dni zares nc manjka pomočkov za tako podučcujc. Poslednje desetletja se je zarcdilo cclo slovstvo spisov iu dnevnikov, ki imajo umetne pisavcc iu služijo svojemu hvale vrednemu namenu, ter bolj učenostmi ali pa tudi v pesniški obleki, sostavno ali zgodovinsko branijo edino pravo vero, lažnjivc kriviccnja iu obrekovanja zoper sv. Cerkev odkrivajo, od sovrazljivih nasprotnikov skaženo zgodovino v luči resnice razodevajo. Na to škofje britko tožijo, da katoličanje le prevečkrat z nczapopadljivim oslcpljcujcm katoliške bukve in spise zanemarjajo, po zanikaruih, ncvcrskili bukvah pa segajo in jih ni siiali tistih časnikov podpirali, kteri njih nar svetejši dobrote preklinjajo it: z nogami teptajo, vero zasramujejo. Cerkev nesramno napadajo in preganjajo, in v svojem sovraštvu zoper Kristusa in njegov križ, v kterem samem je naše zveličanje, vse mere prestopajo. Se celo objokovanja vredni starši sc nahajajo, ki so tako neusmiljeni, tako brez serca, da tudi svojim otrokom dajejo take kužljivc bukve, ali jih jim pa nc odtegnejo, in tako v nedolžne serca trosijo seme dvoma iu strup nejevere, s čimur se toliko duš izda tukaj na zemlji duhovni smerti in tamkaj strašni usodi večne pogube! — Na dalje odkrivajo potuho in brezbožnost Rc-tianovc knjižure iu milvajo. da ljudje, ki žc dolge leta niso brali nobenih učenih katoliških bukev, po takem strupu segajo. Mi*ijoni oo. frančiškanov reform, reda. Čč. oo. fraučiškaui reformiranega reda, ki imajo svojega očeta ministra-gcncrala v llimu, in sicer v samostanu „Ara-Ccpli," so naredili natančni popis vsih svojih misijonov, ki jih imajo po vsem svetu. Naj pove „Danica" saj to, kar je „Bien public" posnel iz tega popisa. I' Krropi. Na Angleškem imajo 13 misijonarjev in 2 kloštra t v Manchestru in v Sclerder-u); na Irskem T2 mis.. 15 kloštrov iu 2<» duhovnij; ua llolanškem 6«» m is., 5 kloštrov iu 22 duhovnij. Na Vcstfalskcru in po druzih pruskih deželah 108 mis., U kloštrov in 4 začasne sta-uovališa. Na Ruskem 144 mis., 12 kloštrov in 23 duhovnij. V Mol da v i in Valahii Iti mis. iu 3 kloštre. Po Serb-skem iu družili južnih slovanskih deželah so oo. frančiškani skorej edini dušni pastirji katoliških kristjanov. Na Sci Irskem imajo škofa (prazno), II misijonarjev s T duhovni-janii. V Bo-ni I škofa (v. č. g. Boštjana Frankovič-a 13